8tpv. If»?. »SLOVENEC«, dne 10. maja 1928. Strto 1. •• i • rt Jufhx in sreč Ш Slavko (tatere: Prvi festival iuqoslovamke todobne glatbe v Belgradu Jugoslovanska sekcij« mednarodnega združe-njn za sodobno glasbo Je «ičela razvijati nenavadno agllnost. Belgrajskemu komponistu dr. Mlloje MllojeviČu je usj>elo pridobili nnklonjpnost mini--I rstv« prosvete, kt Je prispevalo znatno vsoto v T*rho festivala. Feetlval Je «estojnl iz dveh koncertnih produkcij pod blagohotnim protektoratnm kraljice Marije. ..... Dne 5. maja ee Je vršil v dvorani nove universe komorni večer. Sodelovala Je koncertna pevka gospa Ivank« Mllojevičeva, ČeiknelovaSko kvnr-i.-tno združenje »7.ika«, ki Je v to svrho prekinilo turnejo po Nemčiji, komponist dr. Milo je vi?, komunist In dirigent Jovan Bandur, komponist In lanUt PTegreg MiloSevIČ. dirigent Lovro Malavi?, «oliiti orkestra kraljeve ?arde ter člani akad.-m-»kega pevskega druitva -OblUi«. Spored Je bil •tin pester 1 po ■ P° , .... .. Komorni koncert so otvorili Zlkovn 7. Mihovil l.ogarfevlm kvartetom »con Mama funebret. Delo «estajl In »tirih stavkov, v katerih prevladujejo noč« sna tempa Mogoče Je to vtrok, da se skladba nekoliko vleče. Tudi pogreSam pri Logarju «troge togike Delo nI pisano v sodobnem slogu, kajti mesta »quasi Ilexitativo- ter nepotrebni tremoli violin so zo danea le preživeta sredstva. Nedvomno je pa Logar talent, ki se bo Se razvil. Sledil» Je Bnndurjeva Himna človekn« is Sofnklove Antigone ta nidični zbor reriUtocjev in iest instrumentov. Komsf kakih Beet minut trajajoča sklndbn mi je zapustil« nenavadno globok lojem. Predvsem Je Idef« nova. Recitstorjl se gibljejo v obsegu par ionov, instrumenti eo Izrabljeni ■io skrajnosti ter ivenijo nad vse delikatno. Poleg s. Slavenskega smatram Randurja za enega najlažjih Jugoslovanskih komponistov. -Himna človeka' bi nadvse dostojno reprpzentiraln na*o glasbo I udi v tnjlnl. Talil,eg »o pri nas prilike take, da nekoliko obsežnejša skladb« »ploh ne prihaja v poitev la tisk. MlloSevič je sam zaigral »malo klavirsko sui-to«-. Ле to delo resne invenriie ter učinkovitih kontrastov, ki Je pa po Bandurju vplivalo vendar nekoliko medlo Klavirski slog Je pogodil Miloievič zborno. ... „ .,. Milojevtfeve -tri pesmi i* južne Srbi|.** j« »apela krasno njegova "ospn aniuoga. pri klavirju je bil avtor som. Prav posrečena priredba ta glas in klavir. Navdušenu publika Je v znak priznanja Izsilila ponavljanje tretje. Kot znkljnčno torto so igrali Zikovrl usp.l Umikov >Conccrto- za godalni kvurlet Je to zrelo i telo «nanwowderne smeri. Vse finese kvartetnih Instrumentov Je izrabil skladatelj v mojstrdd obdelavi. v mojstrskem izvajanju Je tvoril« ta torta res dostojen zaključek Uomorneg« večera KI juh JurjevanJ»!- Je napolnil« publika «Ivo-rano do ziidnjeg:. količka ter je navduAenje rustlo od točko k torti. 7 izrednln- zadovoljstvom sn avod v intenzivno propagando sodobne Jugoslovanske glasbe, kar je itnk glavni nnmon sekcije. Neomejeno priznanje ter zahvalo znsluii hel- r.ijski odsek, ki je z g. dr. Milojevtfcm na čelu z neumornim delom omogočil ter realiziral festival. Razen Srbov *> ae udeležili festivala ko» de-fgnti Fr. l.hotko In A. Dobronič sa /.agreh ter \. Sajovic. M. Rravničnr in S Oaterc za Ljubljano. Slovenska moderna umetnost 1918-1928 Iz druMv« Moderna galerija v Ljubljani se je iistanovil postlan odbor za prireditev repreztnia-'ivne ra/slave slovenske moderne umetnosti na ljubljanskem velesejmu 1.1028. Razalava »e bo imen« vat» »Slovenska moderna umetnost |0|8—I03B- in 1 k» nnela namen iiokazati v koliko se je povojna iimetnoal ustalila di>ma in koliko ima zveze • .sodobnimi tuiimi umetniškimi prizadevanji in koliko je nafti« odmeva v tujini. Zasnova razstave je sledeča: I. Propagandni oddelek: I. katalogi razstav doma in v inozemstvu; 2 nlakati razstav; 3. kritike r. ilustracijami, donuiče in inozeni^ke; 3. kritike z ilustracijami v revijah; 5. revije z ilustracijami de!: ft- Razgled ni er del. II. Dekorativni: I. knjižna oprema (ilustracije, miiete. rx libris. uporabna grafika), reklame, letaki: 2 Dekorativne alike in plaatike; 4. dekoracije in-•t-rieurov; 4. keramika; 5. imccnatije; 6. koetumi, vezenine, čipke; 7. diplome. (Knjige in liste naj ilu-^iralor sam poilje). Ill Grafitni: I. originalne radi ranke, rinkopis, ■ -urez, linolej: Z uporabna grafil a (etil.tsje. reklamni lističi, crniki. kolki, vabila itd ). 1. plukc!<- in me dalje. (Vsi rralični listi morajo niti ali v okvirjih ■ d itekloni, ali pa i jiioujih ali sioer |>rimeri№ »preiiiijcni za razstavo). fV. Fotografi je: t. izvrSenih cerkvenih del; 2. spomenikov hi dniglh posameznih javnih del; 3. fotocralije razstav grup in posameznikov. (Fotografski posnetki naj bodo primerno veliki in jasni — po možnosti povečani, kartoni ran i, uokvirjeni pod steklom.) V. Kiparska la s'ikarska razstava: I. kipi: 2. slike (olje, tempera, pastel, akvarel); 3. risbe. Razstavljena bodo dela iz dobe 1918 l"2S tako, da bo vsak poaamezni razstavljalcc tudi razvojno pravilno označen. Poleg starejlih del naj bodo razstavljena tudi dela poslednjega časa, od trti po moinoeti taka. ki Se niso bila na velesejmu razstavljena. Posebno dobrodošli so umetnitki o«nutki za javne spomenike iu gličito, ki niso bili izvršeni. Namen razstave je torej dvoien: propagandni in čisto umetnostni. Zelo vabi podpisani odbor vse p. n. umetnike, ki so zainteresirani na tej razstavi, da priglasijo vse. za razstavo namenjene predmete do i5. maja I. 1. tajniku Moderne Galerije g. T. Sc-liškarju, Ljubljana, Levčeva ulica Q. Skrajni rok, do katerega morajo biti predmeti vročeni na Vele-sejem je 22. maj. Za objekte, ki bi dospeli po tem roku, ne moremo jamčiti, da hodo uvrščeni v razstavo. Stroški transporta po železnici do Ljubljane plača razstavljale« sam. povratne pa Velesejem. Od cene prodanih umetnin odpad" tO odstotkov na Vele-sejem in 5 odstotkov na društvo Moderna Galerija. Razstava je brez jurvja. Odbor si pridržuje Ie pravico, da z ozirom na razpoložljiv prostor število doposlanih del poedinib razstavljalcev primemo zniža. Žal je č»s do razstave zelo kratek, ker nam je sejmaka uprava šele te dui stavila razstavni paviljon na razpolago. - Odbor. gospodarstvo Jasna Be'otf?: Dfe S Hen der Sütfs!aven Ksr Je tn knjiga (IzJla je v zatolbl Paul Are ti v rVresdnu: obsega čez «V) strani velike otmierfce in čez 100 reprodukcij v svtlotisku in fotografij n« umetniškem pnpirju) zbudila v znen-stvenih krogih toliko razburjenj« in ogorčenja ler povmroči!« v >Pn»ger Presse celo debato, ki Jo Je otvoril Hermann Wendel z vehementnlm napiidom nanjo, hočemo o nfej spregovoriti nekaj besed. Pi-antelili-« pravi v uvodu. >1« hoče prlk«zatl »notranjosti - južnih Slovanov, intimne skrivnosti njihovega Rvlienjn nllhovo erotiko, zakaj »btijna erot!-k« Je btln in ostane kljnč z« r«rumevan{e Joln'-slovnnske rliiJIe; onn je trdn« os, okrog katere se giblje vse njegovo intimno In jnvno ilvljenje. In ki ie podlag« vseea njegovega mišljenih ta čutenja.' tr v koncepciji njenega del« le»| torej osnovni, netitemeüeno ali vanj silno enostransko postnvlje-nn problematlkn ljudskih oblč«Jev pri juZnlh Slovanih. Nadalje (e tomeljna ta zn«nstveno-u«ylnn napak« toga dein v tem. da plsntelllca obdeluje običaje (ki se tičejo seveda snmn seksunlneor« In err>-tične^n življenja In ki Se daleč ne predstavljajo, kot avtorica meni. vsegn nolrnnjesnr življenj:» julnih Slovanov, ki so produkt najrazličnejših rn«-nih In kulturnih silnic, kot enoto, brc» vsakega tndl nnjmnnilegn tioizkusa olnogra(«ke diferenciacije in opredelitve, čeprav jo ie material, v kolikor Tn ie Si>mn zbrala, k ternu n«ruvnost priganja kar sani od sebe. Pisateljic« terei nima ti tsko del« niti elementarnih znanslvenlh poeojev. Ле knjigo že samo p. vrfto prelistamo, vidimo takoj vso njeno nekrit'čnost in nczikanshcui, .frugotni interes, ki Je zlnsfi nazoren v (zhlr! «IRc, ki nnj pojasnjujejo oblčale (erotične) južnih S!ov«nov. č«™n naj nnm n. pr. služI ženski akl iz Hrvntake. lastni portret •odlične Hrvatice' sRkaric« in kiparlce Ive T)eapii\ kar cela vrsta fotografij filmske igralke fttefice Vi-dnflč. moderne llrvntlee ht 7n?rehs» Itd. Nekn. sevedu tudi nie tako nrkvalifirlrano dejnnje. d« ga ne moremo dovolj odločno »»vrniti zgolj * ugotovitvijo samo znanstvene nekorektni*, sti. Vse. kar ve in pove o slovenskih oblnijih. Je v štirih »Uvkili omenjeni leji.-žni dan. »Erotische Siherze, Zwicken. Pulfen. Sehäkern und Russirln gibt es dabei mehr als je. Die Slovenln ist freigebig.' Tn globoka oznnka slovensko-južnoalovan-ske 'Inše Je ovekoveč.ina v pnem poglavju, kl nosi naslov Pomlad in ljubezen-. Slovenko v slovensl i narodni noši pa predstavlja v knjigi nekn Mila Mihi«, pevka ljudske opere v Zagrebu, in sicer v »dlrndlii» kostumu! Tu ** ne nehn samo znanstvena, marveč sploh vsaka resnost. Na docela odklonilno ta vprav imlFnJočo kritiko Hermanna Vtadk v >Prager Presset t dn<* Jft. januarja t. I. je dne 4. aprila v istem listu odgovoril« založba P. Aret* v Oresdnu * navajanjem pohvalnih |zj«v raznih avtoritet, kot prof dr. Fr. & Krault« na Dunaju i. dr. I-rednUtvo »P. P.< Je nato «poročilo, dn ho objavilo Se nodnljn" sodbe strokovnjakov o knjigi. Dne t), maja se je oglasil k besedi dr. Mirko Kus-NIkolnjev. kustos etnografskega muzeja v Zagrebu, ki Je najprej osporil navedene avtoritete, rnskrinkal neodgovorno delo Be lov i ie ve in »e pridružil obsodbi H. Wendla (Also noch einmal mit Herrn Hermann Wendel: -Vor Ankauf wird gewarnt Wird «ehr gewarnt ..) Nedvomno po je. to moramo priznali, zbrala Helovič nekaj MiravcgJi gradivu, ki bi un le v stvari vešč znanstvenik mogel z večjim ali manjšim prMom ujiorabiti. Tako pn je skoraj neporn-ben, zlnsti So, ker moramo povsem tem močno dvomili, dn bi bil vedno znrresljlv, brez ozir« na Io, uli je melodično-kiitičuo obdelnn ali ne. Mlnvenski reritaiij-kl večer v IMgradti. Be'-grajski Pen-khib priredi v soboto. cenitve sigurnejSe. Drugod delajo statistike od vezi je do sezlje, i. j. od julija do julija in ne zu koleilursko leto. V letošnjem avgustu zboruje v Novem Sodu Mednarodni hmelj, kongres in upamo. da bo dotlej že tudi statistika nasadov golova. dn ne stopimo praznih rok pred goste. Statistik« je zelo zanimiva, ker mita nudi tnko glede zunanjega trga, kot tudi glede domačih tržiSČ lep pregled. L. 1020 se je prodalo 10.561 nnt, stotov, od teh so porabile domače pivovarne 211* ni. stntov. č>e pomislimo, dn rabi naSn plvro-v«r»kn industrija letno 4000 m. «totov. so konzu-mirn razmeroma m«lo domačega blaga. Vzrok temu je ivijvpč to, da so pivovor»ki mojidri pri nas večinomu Cehi. ki proti.žirajo zaleško blago. Lota 1927. se je prodalo 17912 m. stotov hmelja, od teh »e je porabilo dom« 31R m -itotov, kar bi «načllo mal dvig konzumn domačega hmelja. V inozemstvo smo Izvozili 17.WM m. stolov in sicer: v Nemčijo 18,002 m. stolov, n« Češko 2411 m. stotov. direktno v prekoinorake krajd preko Hnmhur?» tWU m. stotov, v ftvieo 240 m stotov. Mani--- kotičl" ■ su šle v Avstrijo in na Madjarsko. Ker je bilo 1. ja-nyarja I92S po splošnih cenitvah še okrog t 0 m. stotov lanskega pridelka neprodanega pri producenlih. bi znn*il naš hmeljski pridelek v letu 1927. kakih 21.000 m. stolov napram 10..VS1 m. idolom v I. 192*1. Za leto 1926. znnči ta Številka fakličen pridelek, ker se je Uiko 192Г» kot t93ti voa pridelek gladko proiajn. Poeebno' nevarne mu !«'■->0 postanejo zadružiu- bmel/arne. ki naj bi nastalo kot posledica predvidenega zakona o obveznem oranmenovanju Dobro vemo. kaj znnčl taka de-koneeotrneljn z« Ircovine. gostilne, denarne zavode in sploh za blagostanje tegn kraja Zato je lo-Kko bolj umljiv silen odpor Zalčanov (llmelj. dm-elva, hmelj, trgovcev ta hmeljnme) proti nve.fbl leg* važneg« zakon« K. Ros'tavni prestar za rnislnvljalce VII). med-naroiinega vzorčnega velesejma v Ljubljani, ki so vrSi od 2. do II. junij« je pupolaoina zaseden. Na raZ(>olago je samo Se nepokrit prostor mi prostem In 20 m* v tekstilnem In nsnj-.rskem paviljonu. Pezajanja n riaku * Rraslja- Knkor poroča ■Frankfurter Zeitung . so se izjavili srednje- in /.ipadnoevropcki prislucenti einka zn sodelovanje in rPKlcmcnliranJe EnogIomio jo bilo sklenjeno v ItrtsIjU ustanoviti statističen urad iu produkcijo omejiti, čim se opazi potreba. Angleži in Ameri-Itanci so povnbljcul k pristopu — Najbolj so se zn • inkov kartet potegovali Belgijci, ki so povabili ludi edino podjetje v naši državi >Cinkarno . d. d. v Celju k pristopu Cinkarna izrablja komaj polovico kapacitete in bo sedanju produkcija najbrže vsa priznana. Na povečanje pri nas ni računati, ker so cene premogu visoke. Konku'enca v Belgiji, <>Skl, Poljski in Nemčiji plačuje za premog tretjino teg«. kar plnitije naša Industrija tn preiiKjg tvori 30\ vseh izdatkov. Vinokn cen« premoga je edini razlog, da je obrul reduciran; če bi se znižala, bi ae lahko produkcij« pri nas zvišala, ker ima tovarna prav ugodno lego z ozirom na tovor-nine: je bližje sosednjim državam, ki nimajo lastnih cinkarn, knkor tuj« konkurenca. Velesejem. V Jugoslaviji so ljubljanski vele-sejmi že tako udomačeni, da |ih рогпа tnkorekoč /e vsaka vas od Triglav« do Ohridskega jezer«. Tako jo prišla ta ustanova do svoje naravne pro pagande. Množice, ki so obiskale Ljubljano in njene veleaejme. so se vrnile domo» in so naravno lazšlrile vesti o tem, kar so videle in slišale. To je |>ovzročllo, da so dovnLili vlaki od lela do leta vej obiskovalcev. I.etoSnji velpsejem se točno po programu .»tvori dne 2- Junija in «e istolnko točno zaključi dne II. junija. Naj že sedaj vsakdo gleda na to. dn ne zaide meri zamudnike, kajti letošnji v.dpsejMm bo zelo bogato založen Zadovoljstvo nas navdaja, ko zamoremo objaviti, da so za letošnji velesejem že vsi razstavni proslorl zasedeni. Ne bo ga stnnu ta posameznika, ki bi nn razstavnem prostora ne prišel na svoj račun. Zbrano bo prllično vse, клг /.»more zanimati nn-ega Človek«, brezkončna vr«ln stvari, ki jih je človek ustvaril s trudom svojih rok ta s svetlostjo svojega um«. Kaj pomeni tak nazoren pouk. tak nejm-sreden stik r. razstavljenimi vzorci, nn podjetno«! posameznika. «I Inhko mislimo. Prav dobro je, da spada velesejem leto« Se v šolsko leto, tako dn bo šotam dana možnost mladinskega obiska In razlnge pod vodstvom strokovnega uČiloljstv«. Na drugi »Irani pa si more dobavili »sok to, kur rabi, ravno na velesejmu najceneje, ker bo razstavljeno samo najboljše blago naravnost od produretitov. Legitimacije ta obl»k »fles.-jmn v zvezi » prav nu za znižano železu, voznimi bodo v kratkem dane v promet. Praerij« se ndrlrti leO-snjrga l,Jnh"an-l.epa velesejm« od 2. do II, Junija « posebno francosko skupino. Del razMavnoga blag* Je *e ne peti, dniei del pn bo odposlan iz Pnrirn » prihodnjih dneh. , Udeležba Francije bo zrlo | • 1 rdi in bo |4>k(iz«l. 1 skoro vse prnls» .H.. kl pr <> n \ t «sto» д, jug'i 1 «lovMiiski uvoz Itazsta» ijnlce» bo 42. Živina Mllaiuiki trg jemlje vedno znatne količin» naše živine. ZauTmivo je ludi. da «e je pojaviln naš« živina tudi v Ljromi in Mnrseju Pik- 4> I. m je bilo z« jugoalovauako živino dos«žunu v Milanu 3.50- 4.40 lire V Pragi Je znaSnl dogon 7. t. m 16 goved i» Jugoslavije (vseh 1084) In 47« prašičev (vseh 60№) Prt srednjem pn.mein so dosegli: biki iz Jugoslavije «.80- «.!*) Kč. prašiči pa « 80-11 Kč, izjemoma II.20 11.50 Kč Zu kg five leže. Na dnnajski goveji sejem 8. t. m j« snuš«l ves dogon 3422 glav, od tega k Jugoslavije 154 gluv. Promet Je bil miren in so s», podražili le biki zu 5—10 grošev pri kg. ostalo nclr.prcnicujeno kakor sledi: voli najboljši 1.75—190. J. 1.60 do 1.70, П. 1.25- 1.45. III 0.90-120, biki 1.10—1.40 (izjemoma 1.43), krave 0.80—1.30 (Izjemoma 1.401 šilinga za kg žive teže. Na dunajski prašičji sejem 9. I. m. je bilo prignanih 14.738 prašičev, od tego 1124 kom. hi Jugoslavije. Cene so bile Speharji I. 2.15^-2.20 (izjemoma 2.25). angleški križani 1.85-196 (izjemoma 2), kmetski 1.85— 2.3t) (izjemoma 2.2S). stari 1S0 do 1.00, nemški 1Л— 2.0Ö (Izjemoma 205), me»-nali 1.65-2 (tzjemnmn 206) za kilogram ilve teže. — Napram prejšnjemu tednu so ctiie vižje. — opaža p« se zadnje tedne vedno večji dogon It Nemčije, prejšnji teden n. pr. že 3000 gluv. la leden pn je pndel dogon nu iOT>2 glav, H or sen Dne 9 maja DKNAR. V zvezi h čvratejšimi nicduarodnlmi tečnji eo se ludi pri nas točoji učvrstili. Promet je bil srednji. Privatno blago je bilo v devizah: Trat, Budimpešta in Newyork. Devizni tetan na l|ubl|anskl borzi 9. m« j« 1Ч2М. povpraš. l>on. srednji sr. 6. V. Amstvrdsni 22h«.- 2295.- V292.- mm Ucrlin I3SH,- 1361 — 13П9ЛО IM9.29 BtidluijieSta 9f0,*0 fiMLTO 992,- — Curlh 11W3.50 1096.50 1095*— 1095,- Dunaj 798.— aoi,- 799.30 799.45 London 276.93 277.75 277.95 277.35 Newvork 56.71 36.91 56Л1 56.81 Pariz 222.65 22i/i 223.66 — Praga ten.t'4 I6K.M4 168-44 168.36 Trst 248.41" зса4б 299.46 299.4? Zagreli. Berlin 1854-1961, Curih 1008.50- lOOt, Г1О, Daoaj 79h 411, London 270.06—277.76, Newvork '(5.70R- '-fllOO, Pariz 222 -224.65, Praga KW.04—10S.R4. Trat 29И.»Зв »*>.»в Reizrad. Amsterdam 22MU-2295. Berlin 135Л —18-11. liudiinpeSU М* 2Б—9M.2S, Curili 10Ш.30 —lOOU^S Dunuj 796 ■ >01, London 27«.0" 277.75, New york 5U.71 - 50.91. Paris 222.05 22465, Pragn 166.04—10834, Trsl 296.25- ао*а5 Cnrih. Belgrad U ta, ilerjln 124 225 Budimpešta toot, lllduiešt 8.21, Dn;iaJ 73.01, l.oitdon 25.32, Newyork 5IMXI, P.d'j: :'' ".T" T*i.. ;., 17.375. Trst 27.387Ä, Solija 3.7WV VorSava 58.12. Madrid 87.05. Dnnaj. Devize: Belgrad 12.51125, Kadaii] 100.00, Undon 34.IW75, Milun 37 14®, N iwyork 71U-7S. Pariz 27 9725, Varšava 79.71®. Vrtiult: do-Irrji 7(«,25. francoski fnuik 27.60, Ilm 87.45. dinar au Prana. Devize: Lira 177 25, Belgrad 59.10. Pari» 132.75. London HVI.75. Newyork 13 75 Dinar: Newyork 170, Berlin 7.36, Londor 277 «0 VRRDNOvTNI PAPIRJI. Ker «o se izknzale vesti o nc» en* n činu plačevanja vojne o<»Sko«tnlne jv> Nemčiji, da bi nap-reč naša država namesto blagi* dobi In gotovino, Nemci bi pa Inhko za goto»-o vsoto nakupili pri nn» naravnost »'ojne 'kode, Jc- danes tečaj popustil v Zagrebu od 446 4'7 nn 142 143, kakor tudi zn termine. Trboveljski* Je v mrl z deklaracijo »o peine dividend» 30 Dili nadalje čvr-t«, l.jnhljaaa. 7Ж Inv.-st, po«eJ. 91 .len,. Celjska 15W den , Ljubi), kreditna I2N den . Prn-ledionn 81Z60 den . Kred, zavod 157-175. Vetje J(C> den.. Kranj, ind uiklj. 395. Kuše >«—X). Stavbna № den., Aešir 105 den. Zagreb. 74 invest, роаој. HO.V 91.50, a gnu 57.50 5X. vojna o lO.ttk Hlpo 7.80. Alpine 44.43. Lerknm 9.M. i rbo»lje «0 99. Kranjska industr. 11.25, Ruie 30.90. Mm,du« 1.90. Slavonija 1.П2 BI/A On Ljubljana. Loj: Trnmi po noli kupca fko v. nakL post, g vag. po 246. Zaklj. i vag lendeucn čvrsta Del pridelki (v*e witin ponudbe; »lov jiosl.. plač. dni. dob prompt): Pi. nie« 78 -79 kg 2S bnJkji 110-412.50, stav 397-50 - WO, t;oriii.i bnškn času primerno s«hn kval. gar. 345 34750, z.-i mnj 880—352.50. ciukvantln času primerno euh. zdra» rošetan 850—865, oves baški, »jIrov rese lan 305—810. ajde dom„ zdrav«, rešt-tan« '295. moka Og vag bi. pl«č. p> prejemu fko Ljubljana 065—565; »aklj. —. Tendenc« nelzp.eineiijena, Eksekutivni nakup: 1 vag. rezane hrastovine, pop zdiuve, nn živ rob 10 kom 10 20 2 m, 25 kom 16X18 3 m, 10 kom J8 3JB0 m. 30 kom 14X1« 2 m. fko vag nnkl. (из»(. Jo dni brez naknadnega roka, takoj plačljivo ob prejemu v Splitu 1000 Neri Sad. Pšenica bnč Ч«о ЈИ2.50, bač. pr, tiska МШ 30"-. ban 857- 157 50. oves bač 262.50- 'Ж. keruza b«i 295 lina maj 800—306. jun. a05-U07 5a bela 297.50 :krJJi(\ ban 208.50 -296. srem. 296m». 900—ГК>.">, junij 305 Ш7-50. moka 0 g in «g 167 50-tir ..V) št. 2 467.50 477.50, St. & 4475« -45750. i» 6 4'Ц -485. št. 7 350 30a otrobi ne(zprM fižol 410-4 «0 Promet: t vag. pšenice. & vng. koruze, « v. moke Budimpešta (terminske bon»), 9 mnja Ten d. nri. Čvrsta. Pšenica maj 98 mi, 83 84 noli JW-3iOJ okt 31 80. 31.88. zaklj 31S4 11 RtT niare, 33 R! 33.78, zaklj ЧЛг-ММ. rt maj 81 «0. 81 66 Okt :!7.'V - 28. 7лк1ј. 27 90- 28, marec 2RM. mkT 29.82 29.S4 ki Mir., mnj 'if Го, 28.0С, zak« •wii -•«00. iuHJ 29 'JO, JB. zaklj 29.26 20Л0