Številka 25b.
Trst. v ponedeljek 17. septembra 1906.
ečai XXXI.
Ishfvja Ttakl dan
idi tfc tčdtluk ii piaaitJi en 5. sn. ot »mlcijti* ob 9. p.ii mtia|.
Posamične 5ter1!be ne prodajajo po 3 btC (6 atotink) t nm upi h tobakarnah v Trstu m okolici, Ljubljani. Gorici, ■irsniu. £t. Petru, Sežani. Nabrežini, 8*. Luciji, Tolminu,
.AjdovSČiui. Postojni, Dornbergu. Solkanu itd. Cir.f oglasov ae računajo po Tratah (Široke 73 mm, visoke mri); za irgovineke in obrtne oglase po 20 stot. ; sa osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po hO stot« Za oglase ▼ tekstu lista do 5 vrst K* 20. vsaka na-iaijna vrata K 2. Mali oglrfpi po • et. beseda, uaimanj pa po <0 stot. — Oglase sprejema inscrulni oddelek uprave Kdinost". — Plačuje ae izključno le uprRvi Edinosti".
Glasilo političnega društva Edinost4' za Primorsko.
V cdinaati jc moč!
7zB.ro 5 ni & si.aSa
vse leto 24 K. pol ;eta 12 K. 3 nesece 'i K. — N* uaroebe brez dopoalane naročnine »e upravu ne ozira Vdi »iopie; naj ne poAiijaio lis uredništvo lista. No^rankovans
piema se no sprejemajo ia rokopisi sc ue vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije te pošiljati aa upravo lista
UREDNIŠTVO: a!. Giorglo Gnlattl IS. (Narodni d«»tu> Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik eonsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna kon*ornj» iipts .,Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti 5t. IS. s« PoStno-hranilnlSnl račun St. 841.652.
■ ■ i TELETOB »tov. 1167.--
Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK
U
Brzojavne vesti.
Vojaške vaje v Dalmaciji.
ZADAR 16. Nadvojvoda Fran Ferdinand jc zapustil včeraj popoludne ob streljanja topov s fortov in ob viharnih ovacijah prebivalstva Dubrovnik, ter se podal na iMiramaru« k flotni paradi. Crnogorski princ Danilo se je pa na svoji oilpcljal proti Baru.
Nadškof Štadler.
SARAJEVO 16. Nadškof dr. Štadkr odpotuje prihodnji teden v Rini. Govori se, da postane naslednik Strossraayerjev v Djakovu.
Poljski jezuit izvoljen asistentom nemške jezuitske provincije.
RIM 16. Asistentom nemške provincije jezuitskega reda (k kateri pripada Avstrija) je bil izvoljen o. Vladimir Lc-dochowski, nečak pokojnega kardinala Lcdocho\vskcga.
Ustaja na Kubi.
HAVANA 16. Pri Alkanu, io milj južno od Havane se je vršil hud boj. General Rodriguez se je po trdnovratnem boju vrnil z vladnimi četami v llavano. i »ovori se, da so bili ustaši pri Vajazu, 12 milj južno od Havane, poraženi.
BKROL1N 16. Iz New-Yorka poročajo, da jc ameriško topništvo v različnih južnih posadkah prejelo povelje, naj bo pripravljeno za ekspedicijo na Kubo.
Fallieres v Marsilji.
MARSILJA 16. Popoludne se jc pred predsednikom Fallieresom vršila Hotna parada. Zvečer je predsednik odpotoval v Pariz.
Fort zletel zrak.
BESANCON 16. Fort Montfacon, v katerega zaloge smodnika je udarila strela, je zletel v zrak. Sedem oseb jc bilo ubitih, mnogo pa ranjenih.
Španska.
MADRID 16. Pravosodni minister Romanoncs je v svojem govoru naglašal, da je treba strožje kaznovati teoretične anarhiste, ki so nevarneji nego praktični anarhisti.

Rusija.
t Generaj Trepov.
PETROGRAD 16. General Trepov jc sinoči umrl v Peterhofu.
Dimitri Trepov je bil sin bivšega me-sttiega glavarja petrograjskega, rojen 1. 1S55. Posvetil sc je vojaški karijeri. Odlikoval se je v rusko-turški vojni, kjer je
PODLISTEK.
Na poti k ciljem.
81. Vilinski.
Poljanšek je videl vse to in čudno mu je bilo v duši.
»Mislite-li ostati pri njeni ?« je vprašal nekako v zadregi.
»Da, samo če mi do vole !« je rekla ona in popravila Grabarju ovitek na glavi.
Ta čas se je vrnila usmiljenka in dejala Ani, da lahko ostane, ker je sestra.
Odložila je klobuk na omarico ob postelji in potem sela zopet.
Poljanšek pa se jc poslovil in odšel.
In srce mu je bilo prazno in žalostno, ko je stopal samoten po svetlih ulicah.
Tako daleč v svetu, sam in brez lju bežni, brez prijatelja ! Smilil se mu je Grabar, a vendar se mu je zdel srečnejši, nego on. Saj trepeta zanj srce, ki je je nekoč ljubil in ki se sedaj ne more več ločiti od njega. Saj ga ljubi ženska, katero je prvič ljubil, ki je bila v blatu in življenju pozabilo na ono ljubezen, a je vendar izpoznala, da je bila ta ljubezen
bil tudi ranjen. Do leta 1900. je služil v carski gardi, v tem letu je bil imenovan višim policijskim mojstrom v Moskvi. |Xa tem svojem mestu je kazal vso svojo brezobzirno strogost in brutalnost, izlasti je preganjal dijake. Trepov jc veljal kakor desna roka velikega kneza Sergija, ki je bil lansko leto umorjen z bombo. Ko je 22. januvarija 1905. pričelo v Petrogradu revolucionarno gibanje je bil Trepov tri dni potem imenovan generalnim guvernerjem v Petrogradu, o tej priliki mu je car podelil neomejeno pooblastilo. Trepov jc bil proti vsakim reformam v ruski državi. Ko je bila z manifestom od 30. oktobra proglašena na Ruskem ustava, tedaj je moral Trepov odstopiti kakor generalni guverner inje bil imenovan guvernerjem carski palač. Toda tudi na svojem novem mestu jc imel velik upliv na carja. V zadnjem času se je večkrat slišalo, da jc Trepov pal pri carju v nemilost in da odstopi. Toda vsakikrat so bile te vesti demontirane. Od druge strani so tudi časniki poročali, da je Trepov bolan, in da se misli v kratkem podati v inozemstvo. V soboto ga je zadela kap.
PETROGRAD 16. General Trepov jc umrl sinoči ob 6 uri v svojim dvorcu v Peterhofu vslcd kapi, ko sc je pred obedom odpočil.
PETROGRAD 16. Kakor neposreden vzrok smrti Trepova navajajo bolezen »angina peetoris*, na kateri je zadnji čas boloval.
PETROGRAD 16. Govori se, da bo naslednikom generala Trepova imenovan general Dedjulin. Masalov oziroma Orlov. Imenovanje se izvrši, ko sc povrne car. Sumljiv avtomobil.
PETROGRAD 16. Pred tremi dnevi je vzbudil pozornost policije neki avtomobil, ki sc je ponovno peljal mimo Sto-lipinovega stanovanja v zimski palači. Redarji so si zapomnili številko avtomobila ter so pričeli poizvedovati. Poizvedovanja so dokazala, da ni številka avtomobila sploh bila upisana. Sedaj je avtomobil izginil.
Revolucionarna tiskarna odkrita.
PETROGRAD 16. V noči od 14 na 15. septembra jc policija odkrila tajno tiskarno socijalnih revolucijonarjev v Novaji Derevnji blizo Petrograda. Zaplenjeno je bilo mnogo tisoč izvodov govora Kono-
pliavnikove. Štiri osebe so bile aretovane.
--—
se posvetujejo o nagodbi med Avstrijo in Ogrsko.
Liga francoskih katolikov. Iz Pariza javljajo: Znani publicist in sotrud-nik »Matina« Henri de Houx, ki jc bil prej v Rimu voditelj katoliških združitev, ustanovi ligo francoskih ^katolikov, ki bo imela namen, da pomaga rešiti težkoče, ki jih je provzročila enciklika in da ohrani cerkve in pobožne ustanove v bogoslužne svrhe.
Rusija i 11 Japonska v Mandžuriji. Londonski »Times« poroča, da jc šest mest, ki jih je Japonska zasedla v južni Mandžuriji že odprtih mednarodni trgovini, dočim ni Rudija še odprla niti enega desetih mest, ki jih je zasedla v Severni Mandžuriji, akoravno je za to obvezana po pogodbi s Kitajsko.
Iz Japonske. >Daily Telegraph« poroča iz Tokija: Japonska namerava ustanoviti v Petrogradu in v Nemčiji trgovinske muzeje ter prirediti obrtne razstave. Vladivostok bo najbrž proglašen kakor svobodna luka. Anglcžka flota v vztočni Aziji obišče baje Port Artur, Japonska namerava odposlati v Kitajsko oskadro pod poveljstvom princa FuŠimi. Princ obišče cesarski dvor v Pekingu.
Grki v Bolgariji. Uradni list grškega patrijarhata v Carigradu objavlja, da je v Bolgariji 81 923 Grkov, 8090 gr škili podanikov in 12.000 do 15.000 po-bolgarjenih Grkov. Grki imajo 113 cerkva, 12 samostanov, 145 duhovnikov, 66 šol in 744 včencev.

Drobne politične vesti.
Sestanek avstrijskih delegatov na Dunaj u. Danes sc sestanejo na Dunaju zastopniki finančnega in poljedelskega ministerstva z ogrskimi delegati, da
Domače vesti.
S tolminske slavnosti. Pišejo liam : Vem, da ste in da še opišete veliko slav-nost, ki se je vršila v Tolminu minule sobote, toda vsega ne opišete, ker je bilo nemožno, da bi par oseb opazilo vse. Z menoj se je vozila, zraven drugih, tudi neka laška gospica. Popotovali smo razmeroma prijetno. Žal, da je bilo premalo voz 11a razpolago. Ker smo pridno zapirali okna, nismo bili okajeni, kar se drugače dogaja v mnogoštevilnih predorih. Železniško osobje je bilo to pot prijazno — zato so bili tudi izletniki prijazni in zadovoljni. Do Gorice smo žc poznali lepo našo domovino, pa smo se vse eno divili lepoti teh slovenskih zemlja. Ko smo zašli v divno kanalsko dolino, smo pa kar strmeli, gledajoči zelena polja, zelene holme, hribe in pa na nebotične naše velikane. Slavnosti ne bom opisoval, pac pa
moram tudi jaz pohvaliti tolminske prvake, ki so vse tako lepo uredili. Glede postrežbe in cen moram povedati, da smo bili (/. malimi izjemami) vsi zadovoljni, j Umeje se, da je ob takih velikih slavno-stili tudi neljubih dogodjajev in da posamični gosti tožijo o tem in onem. To pa je, kakor rečeno, neizogibno na večih slavnostih.
Popoludne smo sc šli osvežit, nekateri v »Tolminko«, drugi v »Sočo«, kar nas jc, rekel bi, prerodilo. Žal, da nas je bilo le malo, ki smo mislili na to koristno in lepo zabavo. Imponirali so mi Bovčani, sami krepki junaki, ki so bili spremljani od lepe četice gospa in gospic. Ti naši bratje zaslužujejo za mnogoštevilno udeležbo posebne pohvale, kajti tako dolga pot na vozeh je muka in ne zabava. Živeli ! Odhajajoči iz lepega Tolmina, ob času, ko so mnogoštevilni kresovi že pojemali in ko se je začelo prižgati rakete, »bombe 1 in druge umetneognje, nas jc izncnadil goreči napis na gasilnem domu : »Zdravo !« sc jc čitalo, a mi smo še pol ure daleč usklikali: Zdravo Tolmin! Na svidenje ! Mi smo navajeni raznim velikim in tudi velikanskim slavnostim, ali tako prisrčne in ob enem romantično divne slavnosti, menimo, da nismo še doživeli
Že ko smo bili daleč, daleč od Tolmina, smo se še vedno obračali nazaj in gledali morje luči, lučic in pa krasne »bombe», ki so bile spuščane v zrak po našem slovenskem pirotehniku Goričanu. Tolminska slavnost nam ostane v trajnem spominu. Tolmincem pa izrekamo na t^ko lepi prireditvi : Hvala in živeli ! B.
Demonstracije proti italijanskim dijakom. Kakor že znano, je prišlo predvčerajšnjim popoludne v Trst kakih 100 italijanskih dijakov iz Dalmacije, Istre, Goriške in Tirolske. Prišli so semkaj na kongres, na katerem so razpravljali o italijanskem vseučilišču. Predsinočnjim to je v soboto zvečer so imeli banket v Ginnastichi. Na tem banketu so seveda dali duška svojem irredentistečnemu mišljenju z raznimi vskliki. O teh vsklikih je pa zvedelo društvo >Lega patriottica della giovcntii triestina«, vsled česar so členi tega društva sklenili demonstrirati proti dijakom. Ob enem so pa tudi socijalisti hoteli demonstrirati proti nacijonalistični manifestaciji dijakov.
Včeraj v jutro so dijaki prisostvovali veslarskim tekman v BarkovJjah Ob pol eni uri popoludne jc pa pričelo zborovanje v gledališču Filodrammatico. Zvečer so
prava in resnična . . . Izpoznala je to in zahrepencla po lepših dneh in po cestah, ! po katerih bi ne bilo blata . . .
»Sama se bojim na ulico! . . « Koliko ljubezni do Grabarja je bilo v teh njenih besedah. V bedi in žalosti, zapuščena od vseh, polumrtva v blatu na ulici, ko jej ni ostajalo drugega, nego smrt, ali pa še blatnejše poti : tedaj je vstal spomin na nekdanje dni v njeni duši in iijokala sc je nemara nad svojim izgubljenim življe- . njem, z grehom omadeževanim, in s temi solzami je hotela izbrisati spomin na one strašne dni iz svoje duše . . .
In iz teh solz je vsklila ljubezen či stejša od lilijine belobe . . .
Poljanšek pa je bil sam in brez lju- j bežni v svetu . . . Življenje, ki ni vredno,' da bi se je živelo ! . . . Mislil jc, da je j našel v Veri čisto ljubezen, ki nikoli ne j premine, pa je bilo vse le prazna, sentimentalna romanca... In vendar, človek se rad zmišlja nanjo in si želi nazaj takih dni . . . Pa bi se ne vrnili nikoli več, kajti vedno bi bilo kaj izpoznanja in ironije vmes . ..
Med temi mislimi je dospel Poljanšek do kavarne s secesijonističnimi okraski,
lepimi svetlimi lučmi in velikimi okni . . .
Poljanšku je ugajala.
Vstopil je in ozrl se okoli, a bilo je le malo gostov.
Naročil jc kave, vzel časnik v roke in začel čitati. In čital je to in ono, tudi o dvoboju med Grabarjem in baronom je bilo kratko in lažnjivo poročilo v listu . . . Poljanška je jezilo, da je bilo baronovo ime zamolčano in da je bilo pisano, daje Grabar le lahko ranjen . . .
Toda dolgo ni mogel čitati. Začel se je dolgočasiti in položil je časnik na mizo.
Ozrl se je po kavarni.
Na dolnjem koncu kavarne sta poganjala dva gospoda kroglje po biljardu, zraven v kotu pa jc sedel zaljubljen parček. Ona je gracijozno pila s slamico limonado in se veselo ozirala okrog, on pa se je držal čmerno in pušil kakor za stavo svojo cigaro.
Potem je pogledal Poljanšek na drugi konec. In kakor bi bil začaran, so mu ostale oči na mladi, črno oblečeni blagaj-ničarki.
Ravno je nekaj pisala in imela glavo nekoliko sklonjeno. Lepi, svetli lasje so se spuščali ob njenih licih navzdolu za
beli vrat, kjer so se združevali v dve lepi, dekliški kiti.
— To j c Vera — jc šinilo Poljanšku po glavi in čuden nemir se ga je polastil.
Med tem je blagajničarka nehala pisati in njene velike, modre oči so se za hip vjele s Poljanškovimi. Zardela je 1 hno in
jih zopet povesila.
Njen obraz je bil kakor Vcriti. Le malce bledejši je bil in oči so bile bolj modre, nego Verine.
V Poljanšku je plala kri in spomin na Vero in na njegovo ljubezen do nje se je podvojil. In ono hrepenenje po srcu, ki bi ga ljubilo, po ženski, ki bi hotela umreti zanj kakor Anica za Grabarja. je za p lam telo v njem vse močneje nego prej kedaj....
Pozabil bi vse, stopil k njej in jej dejal : »Ljubim te !...< In morda bi tu li ona pozabila vse prešle dni in bi se ga oklenila in bi ga nc zapustila nikoli več... Bog ve, morda bi umrlo tisto hrepenenje brez konca morda bi se umiril in bi v miru in sreči, Šlo njegovo življenje svojo lepo, solnčno pot....	(Pride še).
se pa dijaki, okulu .5. uri zbrali v kavarni »Al Municipio« na velikem trgu. O kolu 6. ure je bil trg že poln socijalistu v in pa členov yori omenjenega društva. In tu je nastala prava »kolobocija«. Ko so dijaki zapeli »Viva Dinte gran maestro«, so začeli socijalisti peti delavsko himno, a patrijoti cesarsko himno. Ko so pa socijalisti uvideli, da se jim je v precejšnjem številu primešal patrijotični element, so se takoj umaknili s trga. Patritotje so tako ostali sami in vsklikali r.izne tcvviva« in »abbasso« v odgovor onim »evviva« in »abbasso« ki so jih vsklikali dijaki. Seveda, na kar so dijaki vsklikali »evviva«, na to so patrijotje vsklikali »abbasso« in obratno. No stvar je šla tako daleč da je prišlo do izgredov. V eno okno kavarne je priletel kamen, ki je zdrobil veliko šipo. Ostala okna so takoj zaprli. Bilo je are-tovanih 5 oseb, ki so bile na redarstveni stražnici v ulici dei Rettori vzete na zapisnik in potem izpuščene. Pripoveduje sc nam, da so patrijotje metali dijakom v kavarno tudi — polento.
Iz Šmarij v vipavski dolini : Dne 2. septembra smo imeli slovesen dan. Obiskalo nas je društvo ^Čitalnica" od sv. Jakoba pri Trstu. Gotovo ostane omenjeni dan vsem Šmarncem trajno v spominu, kajti premili gosti so nam napravili s svojo izurjenostjo v petju neizbrisljiv vtis.
Ob enajstih bmo odkorakali naproti našim gostom. Zanimivo je bilo videti društvi stopajoči drugo proti drugemu. Na prvi pogled bi lahko vsakdo opazil naše vrle Tržačatie, da stopajo svobodnih korakov — kakor doma. Tam se bojujejo za obstanek, oni obujajo s svojo pesmijo izgubljene brate, da se zavedajo svoje narodnosti.
Gospod /Carinik, predsednik tamošnjega društva ,,Čitalnica", nam je odzdravil z lepim, navdušenim govorom in na to je zapelo društvo prekrasno pesem ..Lepa naša domovina"*. Po petju smo odkorakali v dolgem sprevodu v Šmarje, kjer je že pričakoval naše ljubljene goste obed. Po obedu je naše in društvo „Čitalnica" odpelo več krasnih pesmic. Na to je sledila veselica. Veličasten je bil nastop naših dragih bratov. Mogočno so donele pesmi iz čistih grl naših Tržačanov. Vse točke so se proizvajale s sijajnim vspehom. Žalibog, da je tako hitro napočila ura ločitve. Težkim srcem smo jemali slovo od naših nepozabnih bratov. Počil je bič in naši vsim priljubljeni gosti so oddrdrali po naši vinorodni zemlji proti sinji Adriji, v svojo domovino.
Toda za malo časa smo sc ločili. Že ¥>. t. m. nas je zopet posetil oddelek društva »Čitalnica« ter nas razveseljeval pozno v noč s svojim petjem.
Zares vrli fantje so ti naši Tržačani ! Slov. trg. društvo „Merkur" kontra „Družbi sv. Cir. in Metoda."! Iz Ljubljane smo prejeli: V rokah imamo okrožnico društva „Merkur", s katero naznanja, da je sklenilo društvo z dosedanjim založnikom Ciril in Metodijeve kave pogodbo, glasom katere se isti obvezuje plačevati društvu po 1 K od vsakih 100 kg prodane kave.
Mi bi ta ukrep ..Merkurja" pozdravljali z veseljem, če bi ne bila oškodo-vana s tem Ciril Metodijeva-družba.
I cm okrožnicam so namreč prideja-ni tiskani naročilni listi, na katerih je med drugimi vrstami cikorije navedena tudi < iril in Metodijeva kava. Nejasno nam je torej : ali dobiva tudi Ciril Metodijeva družba od te kave svoje prispevke ali ne. Vodstvo Ciril in Metodijeve družbe je, kakor je videti iz družbenih objav, podelilo založništvo neki drugi tvrdki. I1 besedila omenjene okrožnice je pa sklepati, daje tudi za to kavo namenjen prispevek „Merkurju". V tem tiči torej neka nejasnost, kateri namen je natresti javnosti nekoliko peska v oči, ter na račun Ciril in Metodije firme zagotoviti izdelovalcu prodajo, na drugi strani pa pridobiti društvu gotove dohodke. S tem je torej stopil Merkur družbi nasproti, česar pa mi, vpoštevaje važni namen družbe, ki nam vzgaja našo deco, nikakor ne moremo odobravati, ter smatramo to „Merkurjevo" postopanje (prav milo rečeno), kakor nelepo konkurenco. Odkrito rečeno : tega nismo pričakovali od društva Merkur! Kajti smatrali smo je vedno za narodno društvo in le kakor tako si je pridobilo simpatije širšega občinstva.
Glasom pogodbe pripadajo torej pri spevki od kave v fond za zgradbo trgovskega doma. Ali pa je ideja trgovskega doma v smislu Merkurjcvega načrta tudi na realni podlagi, o tem prepuščamo sodbo drugim. Seveda postane trgovstvo vnet agitator za to kavo; saj se mu obetajo od trgovskega doma zlati dohodki. S tem pa se bo zanemarjala prodaja družbine kave, vsled česar zgubi družba lep vir svojih dohodkov in marsikateri njej namenjeni prispevek pride v druge roke. In čudimo se, (ako res n-sc toliko dobička cikorija seveda v prvi vr-ti tovarnarju Jebačinu — in le dvajseti del prejme za tlakovanje »Merkur«) da se ne najdejo trgovci in trgovski na-stavljcnci, ki bi lahko s prav majhnim kapitalom osnovali delniško društvo, kateremu bi ostal ves dohodek, ne pa da se za enega samega trgovca v preža vse slovensko trgovstvo ter pomaga pod krinko »Merkurjcvega daru« nabirati za nikdar siti privatni žep:
Konečno moramo izreči še svoje začudenje nad tem, da je imenovano pogodbo sklenil Merkurjev odbor z založnikom sam na svojo roko, ter ni, kakor bi bilo na mestu z ozirom na delikatnost stvari, prepustil sklepu občnega zbora. Prepričani smo, da sc velika večina Merkurjcvega društva ne strinja s postopanjem svojega odbora.	Več neodvisnih trgovcev
in nastavljencev.
Poštna služba z avtomobili. Goriška
trgovska in obrtna zbornica sc je obrnila do poštnega ravnateljstva v Trstu s prošnjo, da se uvede pošLna služba po Goriškem z avtomobili.
Sneg na Triglavu. Triglavsko pogorje je od četrtka sem zameteno nizko doli do nižave. Sneg je pobelil tudi vrhove kamniških planin. Po Gorenjskem je občuten mraz. Temperatura znaša -f- 8 stopinj R.
Promet tujcev na Koroškem. Meseca avgusta in začetkom septembra je bilo na Koroškem po kopališčih in letoviščih 8540 tujcev. Največ letovičarjev je bilo v Poreču na jezeru in pa v Vrbi. Med leto-vičarji je bilo tudi mnogo C,*hov.
Tečaj za šivilje otvorijo danes v Tržiču na prizadevanje društva za povspeše vanje male obrti. Oglasilo sc je 36 prosilk, vsprejmejo jih pa 20.
Operni pevec Stan. Orželski. bivši člen slovenske opere v Ljubljani, je angažovan, kakor poroča belgrajski »Mali Žurnal«, za stalnega člena srbskega narodnega gledališča v Belemgradu.
15 krat je udarila strela v Rovtah pri Logatcu minoli ponedeljek popoludne okolu 5. ure, a k sreči ni nikoli vžgala. Zadela je le skale in drevesa.
Tujci na Reki. Od i.do 20. sept. 1906. je prišlo na Reko 1679 oseb. Dne 12. septembra je bilo navzočih 2171 oseb.
Samomor. 65 letni Savin Mazzili, doma iz Corrado pri Bari v Italiji, ki je stanoval se ženo in hčerjo v hiši št. 5. v ulici Antonio Caccia, se je včeraj popoludne okolu 5. ure vstrelil z revolverjem v prsi, zadevši sc v srce. Žena in hči, ki sta bili doma in sta slišali strel, sta poklicali na pomoč sosede, a ti so pozvaii zdravnika se zdravniške postaje in obvestili policijo.
Samomorilec je bil že dlje časa bolan na želodcu, kar ga je spravilo v obup in vsled česar si j2 prestrlgel nit življenja. Mrlič je bil puščen doma.
Žica električnega tramwaya se je utrgala sinoči ob 11. uri in pol ravno pred kavarno Kabris. Padša na tla, jo žica ošvrk-nila po vratu in po roki gospoda Jurja Smiloviča, ki je šel ravno tam mimo. Ker je bila žica v dotiki z glavno žico opčin-skega električnega tram\vaya, v kateri tok ni bil še zaprt, je gospoda Smiloviča hudo streslo in ga vrglo na tla. Priskočil je pa k njemu takoj natakar kavarne Kabris Dragotin Driol« ter ga pobral. Gospod Smilovič je zatem šel na zdravniško postajo, kjer so mu obvezali desno roko, na kateri je bil precej hudo ranjen. Dragotin Drioli je pa telefoniral v Škorkljo na tram\vaysko postajo, odkoder so prišli delavci, da so vtrgano žico djali na svoje mesto.
Drzen roparski napad. Včeraj opoludne, pri belem dnevu in vpričo več ljudi, so trije zlikovci v ulici Pondares napadli 52-letnega krošnjarja Andreja BreSana, in dočim sta ga dva tiščala ob zid, mu je tretji brskal po žepih. Ko je na to prišel redar so pobegnili, vendar je bil eden njih
aretovan, in sicer 24-lctui kamnosek Ivan Sturin, stanujoči v ulici deli" Istrtuto. Andrej Brešan je na policiji povedal, da so ga zlikovci trikrat vdarili s pestjo po glavi in da mu manjka 16 kron denarja, za katerega pa ne ve, če so mu ga napadalci vzeli, aH ga je izgubil v zmešnjavi.

Razne vesti.
*	Zgodovina časnikarstva. Italijan Buon-vino je napisal zgodovino časnikarstva, v kateri opisuje vse faze tega dela svetovne literature od prvih početkov vse do današnjih dni. Prvi sled časnikarstvu je najti za časa Julija Cezarja, ki je za svoje legije izdajal »aeta', neko vrsto tednika. Od tedaj je bilo več poskusov časnikarstva, ki pa niso zamogli dobiti trdnih tal vse do leta 1605, ko je Abraham Verhoeven v Antverpenu izdal prve tiskane novine
Nieuve Tijdingen*, ki so prinašale poročila z bojišča, ali so izhajale v nedoločenih obrokih. Njegov naslednik M. F. Verhoeven je bil srečneji, ker je že' bolje uredil izhajanje lista : »Gazette de Charlcroi«. Potem so pričelijizdajati novine Angleži, ki so tekmovali v velikosti oblike. Njih so posnemali Amerikanci, a sad tc konkurence so bili ogromni izvodi časnikov, kakor n. pr. list »The Constelation« v obliki 4""8 m X 2'56 m
*	12.000 besedi na eni — dopisnici. Iz Bukarešta poročajo : Bolgarski kaligraf Peter Pajkov iz Sofie je razstavil v tukajšnji jubilejni razstavi dopisnico, na kateri je napisanih 12.000 besed. Na dopisnici je vsa bolgarska ustava v francoskem jeziku, več govorov različnih evropskih parlamentarcev v bolgarskem jeziku in dve pesmi Rudyarda Kiplinga v an-gležkem jeziku. Bolgarski lepopisni umetnik je rabil 2 mcscca in pol, vsak dan 9 ur, preden je izgotovil svoje delo. Dopisnica je pod močnim povečevalnim steklom in se more čitati tudi s prostim očesom.
Na Nemškem ustanove novo minister stvo, in sicer razdele naučno ministerstvo v ministerstvo za uk in ministerstvo za znanost in umetnost.
Predstavo hrvatskih dram v Budimpešti. V Pešti bodo v bodoči sezoni predstavljali hrvatske drame (seveda v madjarskem prevodu) in sicer v kraljevi operi.
*	Novo gledališče v Sofiji otvorijo dne 1. novembra. Za uverturo, ki se bo igrala tega večera, je razpisana nagrada.
*	Tretji jugoslovanski časnikarski shod se bo vršil kakor pišejo nekateri srbski li:sti prihodnje leto na Cetinju v Črni gori.
*	V Kitajski je sedaj 1626 poštnih uradov. Minolega leta je bilo na novo olvo-rjenih 307 novih uradov.
Slovenci! Podpirajmo
„Dijaško podporno društvo" v Trstu
X>OOOOOK?Q<XXXX)tO>CX Restavracija „AURORA"
Velik koncert
originalno stajerske pevske, plesne in instrument, družbe
i „D' Murtaler z' Graz"
Le nekoliko dni.
r-
MALI OGLASI.
-7
i-
Mali oglasi računajo se po 3 stot. besedo; mastnotiskane besede se računajo enkrat več. Najmanjša pristojbina 40 Btotink. — - Plača se takoj.-— ------
i
Kdsr izvea Trsta pismeno naroči kak „BALI OGLAS", na jail}« danar v napraj, kar irugača na bo n]agov ogla* objavljan £• nI aaeba poznana Upravi lista.
Tarifa Ja natisnjana na Čalu MALIH OGLASOV" In vsakria l taka proračuni, koliko mu Ja plačati s tora, da prestaja besede Oglasa treba nasloviti na „INSERATNI ODDELEK" „Edinosti", ■a vprašanja potom pisarn bo dajal ..IMSERATNI ODDELEK' Informaotje edino Is, čo bo pismu priložena znamka za odgovor
Uičiro j8°ba in kulliuia) Je na Prodai na Opfi-niblvd nali na cesti kraj Tramvaj*. Kdor hoče
lshko kupi tudi zemljišče kraj hiše. Cena 3000 K.
Naslov pove „Inseratni oddelek Edinosti".	1000
CSlfillO >zdeluJe obleke primerne cene priporoča OlVMJa ge cenjenim Slovenkam. Nanlov M. v e-gelj, ulica FarneLo (Villa Caccia>___1(^4
Gospodska hiša lepim razgledom, ob
glavni ccsti, z vodo, zelo pripravna za gostilno ali drugo obrt se proda po ugodni ceni ali pa se zame nja s kako hišo v mestu ali z malim posestvom v bližini mesta. Pojasnila pri „Inseratnem oddelku Edinosti".	H00
CtllHoilt sPrejme na stanovanje in hrano v OlUUClII pošteno slovensko družino. Ulica Farne to štev. 27, I. nadstr._1025
PrnHo ca Pri 8V- Jakobu z 8 prostori, I lUUcI OC vrtom in vodnjakom. Obrniti se na Kristijan V e r Č o n, ul del Vento §t. 3_(101t>
a.j; od 7 do 60 hektolitrov »o na prodaj dOUI v ullol Fontanone it. 15
Hfflfflo CD v naJeni stanovanje 3 sobe, 1 kuhi-UUUd. Ov uja. Več se poizve v Gostilni Balkan na novi cesti pri sv. Ivanu.
1C09
V no in m 8e 0tltla sot)a 211 en€2a ali dva go-najclll s poda v ulici Rossetti št. 683, vrata 20; istotam je na prodaj več močkih oblek, šivalni stroj in en šparherd,	10:J0
HpII9KVI9 obstoječa iz treh oseb, išče IVIala uruzill* malo stanovanje z vrtom, vodo, ako mogoče plin v ulicah Fabio Severo, Ro-magna, (Jommerciale, ali v ^korklji blizu mesta. Podpisala bi ee pogodba za več let in vzelo bi ae tudi stanovanja v podnajem. Ponudbe, pismene ali ustmene prejme „Inaeratni oddelek Edinosti" pod „Mala
Ob 7. uri zvečer. V nedeljo koncert zjutraj
Originalni glasbeni proizvodi.
)C^)OKXXXXXXXXXXXX
Ako hočete imeti pod iz dobrega suhega jelovega lesa in lepo obdelanega, kupite
dilje (sfoi) BART. BIDOLI - TRST
uliea SS. JVIartiri štev. 19
Kaz:pošilja se tudi na deželo.
GLAS.
V bogatej zalogi pohištva
Em. Ehrenfreund
(prej Jeal)
ulica Mm 24 (pritličje)
daj a novo in rabljeno pobištvo po konkurenčnih cenah v najem, zzzz
Garlo Vitez
Trst, Trg S. Carlo 2 — Uhod ul. del Arsenale
A U T O U IZ C) V A N A
mehanična delalnica
za inštalacije plina, vodovodov in električne razsvetljave.
Velika zaloga priprav za
ANTON SKERL
mehanik, zapriseženi zvedenec.
Trst - Carlo Goldonijev trg 11. - Trst.
Zastopnik tovarne koles in motokoles „Pncti"
Napeljava in zaloga električnih zvončkov. Iju« i in prodaja gramofonov, /.onofonnv in Fonografov Zaloga priprav za točiti pivo. Lastna mehanični delavnica za popravljanje šivalnih strojev, kole^, motokole-s itd.
Velika zaloga pripadkov po tovarniških cenah. TELEFON 5tev. 1734.
F. Fertot urar
TRST - al. Poste trnove št. 9 priporoča veiik' izbor ur: Ornega, Schaffhau8e, Longines, Tavanes itd. it " kakor tudi zlate, srebrne in kovinske ure za gospe. Izbor nr za birmo. Sprejema popravljanja pc nizkih ccna.h
= ALBERT BROSCH
Trst ul. Sv. Antona 9. Trst.
Kožuhovinar in izdelovalec kap
odlikovan na razstavi v Trstu leta 189*J.
Vblika zaloga Muioiin in Kap za vojafce in civiliste
Izvršuje poprave hitro in za nizke cene; sprejema v shrambo zimske kožuhovine ter jamči za škodo provzročeno po moljih in po požaru.
f»—j—— j?----
družina".
888
Kdor ima
na prodaj dvorec, pripraven za sta-
} ---- ------ novanje treh rodbin, oziroma s 3
Htanovauji, ne velikimi, z vitom, vodo, po možnosti plinom, naj pismeno obvesti o podrobnostih pod „DVOREC 77", oziroma naj pride osebno v. Inaeratni oddelek Edinosti". — Prednost imajo dvorci v Ko-lonji, av. Ivanu, v bližini ulice Giulia. Boschetto, Rossetti.
wmry Tovarna pohištva *wm
Aleksander levi JVCinzi
Mli«-a Tt»a Stv. 52. n (lastaa Mia).
ZALOGA: * PIAZZA ROSHRIO (šolske m>>0)»>- ||
Oene, «ai«nl bati neben« henhurenoe.
Sprejemajo se vsakovrstna dela luđi pe P posebnih aačvtih. wcasaeooeo p
liaMUi eealk bresplaftme lm fkaake E
# ___Ji
_lOliO>iOltOllOllOilQ1lOliOIIP<l»
18563106