yu issn 0040-1978
IZ VSEBINE
Delavci v Majšperku so nezadovoljni (stran 2)
Umetnost v usnju Bibijane Klinec (stran Z)
Majšperčani slavili na Hajdini (stran 3)
Po petdesetih letih mature (stran 6)
Čigav interes je turistični vodnik? (stran 7)
leto xli, št. 37 Ptuj, 22. septembra 1988 cena 800 dinarjev
glasilo
socialistične
zveze
delovnega
ljudstva
Ko jR trgatev nujna
čeprav grozdje še ni dovolj sladko, ga je potrebno
tu in tam že potrgati, predvsem zaradi gnitja. Tako
so ravnali v kmetijskem kombinatu s sorto rizvanec.
Sicer pa Kmetijski zavod Maribor ugotavlja, da
je dozorevanje grozdja v primerjavi z lanskim letom
v rahli prednosti, v primerjavi z dobrim letnikom
1986 pa v zaostanku nekaj dni. Ker vreme zadnje
dni ni bilo ugodno, dozorevanje še naprej zaostaja.
Strokovnjaki menijo, da bo mogoče pričeti z maso-
vno trgatvijo šele po prvem oktobru, predvsem v za-
sebnih vinogradih, kjer so v pretežni meri mešane
sorte, laški rizling in šipon. Sicer pa strokovnjaki
menijo, da so izpolnjeni vsi pogoji za kakovostno le-
tino, pogoj pa je lepo jesensko vreme.
J. Bračič
Foto: M. Ozmec
44. PRAZNIK POBRATENE
OBČINE ARANDJELOVAC
Vrsta
objektov
družbenega
standarda
v ponedeljek, 19. septembra,
so občani Aradjelovca praznova-
li.44. praznik je bil deloven in
slovesen. Največ so v tem letu
pridobili v 19 krajevnih skupno-
stih, kjer so predali namenu več
objektov družbenega standarda:
uredili so več sto kilometrov lo-
kalnih cest, vodovodnega in ko-
munalnega omrežja.
Na praznični dan so položili
temeljni kamen za četrto osno-
vno šolo ter odprli prostore otro-
škega vrtca. Na svečani seji zbo-
rov občinske skupščine so pre-
gledali gospodarjenje v tem letu
in podelili več priznanj za dobro
delo. Ugotovili so, da je proiz-
vodnja letos nižja za več kot šest
odstotkov, razveseljivo pa je, da
narašča izvoz na konvertibilno
področje. Povprečni osebni do-
hodek zaposlenega v Arandje-
lovcu je trenutno 249 tisoč dinar-
jev, kar je manj od regijskega in
republiškega povprečja.
Priznanja za dobro delo so le-
tos prejeli: krajevna skupnost
Venčac, delovna organizacija
Bukovička banja in pet posamez-
nikov.	MG
Mirko Vindiš iz olimpijskega Seoula
Po dogovoru
s predstavniki
ZTKO Ptuj in
našim maraton-
cem Mirkom
Vindišem, pr-
vim občanom
ptujske občine,
ki kot športnik
sodeluje na olimpijskih igrah, se
je minulo sredo, 20. septembra,
Mirko po telefonu oglasil iz
olimpijskega Seoula in za radio
in Tednik povedal:
»Lep pozdrav vsem poslušal-
cem radia in bralcem Tednika. V
jugoslovanskem taboru vsi špor-
tniki, če se le da, redno spremlja-
mo vse tekme naših reprezentan-
tov in seveda tudi vse naše posa-
mezne nastope. Tako smo bili
skoraj vsi na košarkarski tekmi
naših s Sovjetsko zvezo in se po
zmagi tudi vsi skupaj iskreno ve-
selili. Tako kot verjetno vi smo
bili tudi vsi mi veseli zmage na-
ših deklet v košarkarski tekmi s
Kitajkami. Veseli smo bili tudi
naše prve olimpijske kolajne
(brona v streljanju), precej razo-
čarani pa smo bili nad tekmo na-
ših rokometašev s SZ, saj bi lah-
ko bil z boljšo obrambo in učin-
kovitejšimi napadi rezultat ugod-
nejši.
Osebno se dobro počutim in
še zmeraj mislim, da sem za ma-
ratonsko tekmo na olimpiadi
razmeroma dobro pripravljen.
Ta maraton, dolg 42 km in
195 m, bo potekal zadnji dari, v
nedeljo 2. oktobra ob 5.30 uri po
evropskem času in mislim, da bo
jugoslovanska televizija tekmo
tudi prenašala. Malo sem razoča-
ran nad pogoji za trening tukaj v
Seulu, hudo pogrešam travnate
površine, saj moram vsak dan
preteči po nekaj deset kilome-
trov po asfaltu. Bivanje v naselju
je zelo dobro, tudi s hrano smo
zadovoljni, saj je na voljo tudi
evropska kuhinja. Včeraj smo
dobili v našem taboru novo
športno opremo znanih svetov-
nih proizvajalcev, tako da smo
lahko zares zadovoljni. Vsi sku-
paj si seveda želimo, da bi bili
naši nastopi in tekme na olimpij-
skih igrah čimbolj dobri, da bi
dobili še več kolajn in bili ob po-
vratku vsi zadovoljni.«
OM
— UVODNIK --------------^
Napisanih ovir naj
bi bito vse manj
v septembru in oktobru poteka v večini okolij žetvena bera. Ži-
to se je te dodobra vsedlo v kaščah, na obračun dela čakajo sadjar-
ji in vinogradniki, pa še kdo. V tem času pa je že moč napovedati,
kako ho »• družbi nasploh do konca leta. V prizadevanjih za druga-
čno gospodarstvo so nam že z majskimi ukrepi napovedali, da se
bodo v jeseni izmenjavala vroča, hladna in topla obdobja.
Uvodni jesenski mesec je za čudo v svoji kratkosti — v treh
tednih — imel že vsa. Drugi septemberski teden je bil za ptujsko
okolje več kot uspešen. Že drugo leto zapored se je znani obrtnik
Ivan Gomilšek vpisal med .sejemske zmagovalce. Ob njem je bil le-
tos uspešen tudi Jože Milošič.
Sejem je tudi letos potrdil, da naši obrtniki znajo, hočejo in
zmorejo drugače delati. Ni jim tuja gospodarska fdozofija Japon-
cev v dveh dejanjih: prvič, cena proizvoda je dana na trgu. če hočeš
zaslužiti več. moraš zmanj.šati stroške, in drugič, če svojega izdelka
ne boš naredil za zastarelega, bo to naredil kdo drug ... V danih
jugoslovanskih razmerah - torej v sistemu, ki teži k prerazporedi-
tvi, sociali in inflacijskem poslovanju, v katerem je cilj obstanek, je
silno težko slediti poslovni logiki.
Še v tem mesecu bodo za bodoči razvoj obrti oziroma drobne-
ga gospodarstva sprejeli pomembni dokumenti: spremenjen in do-
polnjen obrtni zakon ter zakon o davkih občanov. V predlogu nove-
ga obrtnega zakona je vrsta novosti. Obrtniki bodo lahko v bodoče
opravljali vse dejavnosti, razen tistih, ki so prepovedani z drugimi
predpisi.
Prav tako predlog odpravlja številne omejitve: uvaja poslovod-
stvo oziroma možnost opravljanja več kot ene dejavnosti, povečuje
možno število zaposlenih, odpira maneverski prostor avtoprevozni-
štvu, zasebni turistični iniciativi in drugemu.
Zunanjost je tudi v tem primeru lepa. Nova zakona sta po
mnenju predlagalcev spodbujevalna. Podatki o razvoju pa govore
drugače. Za zunanjim bliščem obratovalnic — na sejmu v Celju
smo sicer videli vrhunske obrtniške izdelke — se skriva marsi-
kaj ... v ospredju pa je boj za obstanek. Na drugi strani pa vlada
obljublja, da bo v drobnem gospodarstvu v bodoče drugače: zasebni
iniciativi na široko odpirajo vrata.
Podjetništvo in drobno gospodarstvo. Površni poznavalci raz-
mer pravijo, da ga zaradi obrtniškega »ne« za ločevavanje sredstev
za obratovalnico in osebno porabo, ne bo. Dvajset odstotkov obrtni-
kov naj hi bilo za predvideno ločevanje, ker želijo imeti čiste raču-
ne. Kakorkoli že: v spremenjenetn obrtnem zakonu »ločevanja
sredstev ne bo«. Razprava na celjskem sejmu je vnovič pokazala,
da obrtniki nimajo jasnih predstav, kaj bi to prineslo v bodočnosti.
Zato se bodo k temu vprašanju še vračali. Navajeni na vsakoletne
spremembe ugotavljajo, da bodo po ugotovitvi in predložitvi argu-
mentov za podjetništvo, zahtevati ponovne spremembe.
Kljub temu, da je na vseh nivojih že dovolj miselne podpore za
razvoj drobnega gospodarstva, tega enostavno ni iz preprostega ra-
zloga. ker ni denarja. Pogoji za delo se sicer počasi spreminjajo na
boljše, finančne injekcije pa ni od nikoder. Še tisto, kar bi lahko na-
redili s skladi, se zaradi takšnih in drugačnih ovir ne uresničuje.
Obrtniki so za skupščinsko razpravo pripravili sedem dopolnil. Obrt
je namreč še vedno molzni ventil: zunaj njenega dosega je denar, ki
naj bi sicer ostal v dejavnosti. Pri tem gre za priznavanje članarin
za obrtna združenja, zamudne obresti, ki še vedno ne štejejo kot
materialni strošek, in podobno. Dokler pa denarja ne bo, tudi raz-
voja ne bo.
Majda Goznik
V Ptuju zborovanje
slovenskih zgodovinarjev
Slovenski zgodovinarji so že tretjič izbrali Ptuj za mesto svojega
vsakoletnega srečanja. To je že XXIV. zborovanje slovenskih zgodo-
vinarjev, ki bodo letos spregovorili o letu 1918 v slovenski zgodovini.
Z leti postaja vse več arhivov dostopnih, nova spoznanja in odkritja
dajejo naši polpretekli zgodovini nove razsežnosti. Zborovanje se bo
pričelo v sredo, 28. septembra, se nadaljevalo v četrtek in končalo s
strokovno ekskurzijo v petek. V okviru zborovanja bo v sredo tudi ob-
čni zbor Zveze zgodovinskih društev Slovenije. Program objavljamo
na 4. strani.
N. V.
Bratske občine zahtevajo
Ob dnevu bratskih občin SRH in SRS. 16. sep-
tembra je v Krapini zasedal koordinacijski odbor
za sodelovanje bratskih občin SRH in SRS. Vse-
stransko so,ocenili izvajanje nalog iz programa
medrepubliškega sodelovanja in se dogovorili za
aktivnosti do konca tega leta. Obravnavali in spre-
jeli so poročilo o Mladinskem delovnem taboru
bratskih občin I endava "88. Sprejeli so sklep o
predlaganju in izbiranju kandidatov za priznanja
bratskih občin v letu 1988. Na seji so sodelovali
ludi predstavniki republiškega sveta ZSH, Izvršne-
ga sveta SR Hrvatske in Zagorske regije.
Predsednik republiškega sveta ZSH Bernardo
JURLINA je izrekel priznanje k doseženim uspe-
hom na področju medrepubliškega sodelovanja, ki
so velikega pomena za sožitje narodov in narod-
nosti, še zlasti v sedanjih zaostrenih razmerah. Te-
žišče njegove razprave pa je namenil nalogam sin-
dikatov pri ustvarjanju pogojev, da bo delo delav-
cev pravilno vrednoteno in motivirano, da bi se
končno v naši družbi že živelo le od rezultatov de-
la.
^^Koordinacijski odbor je s seje poslal pismo
pl^edstvom SFRJ, CK ZKJ in Sveta ZSJ ter re-
|ft(\l^kima svetoma SSH in ZSS, v katerem je med
'oruflJn rečeno;
»Koordinacijski odbor za sodelo\anje 13 brat-
skih občin SRS in SRH na svoji redni seji v Krapi-
ni, 16. septembra 1988, na dan ko so bili 1961. leta
postavljeni temelji temu bratskemu sodelovanju,
izraža svojo globoko NEZADOVOLJSTVO proti
vsem tistim, ki s svojimi grobimi napadi na lik in
delo tovariša TITA poskušajo razvrednotiti \se ti-
sto, ker nam je zapustil kot najdragocenejše, a to
je, da čuvamo in raz\ijamo bratstvo in enotnost
naših narodov in narodnosti.
Zaradi tega v imenu bratskih občin in 27 let
bratskega sodelovanja ZAHTEVAMO, da se pov-
zročitelji tako grobih napadov onemogočijo v nji-
hovem nadaljnjem delovanju.
Hkrati ZAHTEVAMO hitrejše in energičnejše
reševanje vseh nakopičenih družbenoekonomskih
problemov, ki spodkopavajo in žalijo vrednote na-
šega socialističnega samoupravnega sistema«.
Udeleženci seje so zatem sodelovali na reviji
kulturnih skupin bratskih občin, na kateri sta SR
Slovenijo zastopala ansambel »ZreJo klasje« iz
Ptuja in folklorna skupina ZSS »I M POL« iz Slo-
venske Bistrice, ki sta požela toplo priznanje mno-
goštevilnih prisotnih gledalcev.
FB
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
22. september 1988 - ffl^lflK
ZBORI SKUPŠČINE OBČINE PTUJ
Pred koncem
tričetrtletja
Proti koncu meseca, 26. in 27. septembra, se bodo na ločenih se-
jah sestali zbori skupščine občine Ptuj in z obravnavanimi točkami
dnevnega reda izpolnili program dela za letošnje tretje trimesečje,
sprejeli pa bodo tudi program dela za četrto trimesečje. Najpomemb-
nejša točka dnevnega reda bo razprava o uresničevanju družbenoeko-
nomskega razvoja občine v prvem polletju letošnjega leta.
Podlaga za razpravo že prej v delegacijah in družbenopolitičnih
organizacijah ter na samih sejah zbora bo skrbno pripravljena infor-
macija. Podatki so spodbudni predvsem za industrijsko proizvodnjo,
kjer je bila za 14,6% višja rast kot v lanskem prvem polletju. Čeprav
je k temu največ prispevala uspešno izvedena in predčasno končana
naložba v modernizacijo aluminija v TGA Kidričevo, tudi v drugih
panogah niso bili slabi, saj od 18 panog industrijske proizvodnje bele-
ži boljše rezultate od lanskih kar 10 panog. To zagotavlja, da bodo le-
tošnji resolucijski cilji v tej panogi doseženi, ogroženi pa so v kmetij-
stvu zaradi administrativnih posegov in vremenskih razmer. Razprava
o teh vprašanjih ima predvsem namen spodbuditi delavce, da poveča-
jo svojo storitveno dejavnost, še zlasti tam, kjer so v prvem polletju
dosegali slabše rezultate od lanskih, da še bolj izkoristijo tržne mož-
nosti, se prilagajajo resolucijskim zahtevam in da osebne dohodke us-
klajujejo z dejansko ustvarjenim dohodkom.
Nadalje bodo na zborih občinske skupščine sklepali o predlogu
smernic za spremembe in dopolnitve dolgoročnega in srednjeročnega
plana občine Ptuj ter predlogu odloka povezano s tem in osnutek do-
polnila o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986—1990.
Zbor združenega dela bo posebej obravnaval poročilo o izvaja-
nju ukrepov družbenega varstva v DO Agis Ptuj. Skupaj z zborom
krajevnih skupnosti pa bosta obravnavala še poročilo o izvajanju
sklepov občinske skupščine o razvoju drobnega gospodarstva v obči-
ni in o družbenem dogovoru, več osnutkov odlokov in sklepov s po-
dročja lastninskih pravic na zemljiščih, imenovala pa bosta tudi komi-
sijo za ugotavljanje katastrskega dohodka.
Vsi trije zbori pa imajo ob koncu na dnevnem redu še volitve,
imenovanja in razrešitve ter delegatska vprašanja, pobude in predlo-
ge-
FF
Aktiv komunistov
poslovodnih
delavcev
Predsedstvo občinskega komiteja ZKS Ptuj je dalo pobudo, da se
ustanovi oziroma zopet oživi aktiv komunistov poslovodnih delavcev.
Pri tem se je opiral na določilo Statuta ZKS, ki določa, da so aktivi
mesto »za dogovarjanje in usmerjanje idejnopolitične akcije komuni-
stov na posameznih področjih družbenopolitičnega življenja«. To je v
uvodni obrazložitvi poudaril Stanko Meglič, sekretar predsedstva OK
ZKS Ptuj, na posvetu 8. septembra in poudaril, da poslovodni delavci
nosijo del odgovornosti tudi za delo družbenopolitičnih organizacij v
delovnih organizacijah, saj je znanje treba izkoristiti tudi za boljše po-
litično delo.
Marjan Ostroško, član komiteja, ki ga je predsedstvo predlagalo
za sekretarja aktiva, pa je podrobneje obrazložil programsko usmeri-
tev dela aktiva. Ne gre za nek formalni program, temveč za sprotno
izmenjavo mnenj in dogovarjanje o reševanju posameznih perečih
problemov — bodisi v celoti ali na posameznih področjih dejavnosti.
Gre torej za sprotno izmenjavo političnih izkušenj.
V polemični razpfavi, ki je sledila uvodnim obrazložitvam, so ne-
kateri poslovodni delavci menili, da bi bilo to nepotrebno podvajanje
dela, saj je vsa nakazana vprašanja moč obravnavati na posvetih po-
slovodnih delavcev, ki jih sklicuje izvršni svet. Drugi so menili, da je
med poslovodnimi delavci več nečlanov ZK, zato bi ti bili v neenako-
pravnem položaju, čeprav so tudi oni enako odgovorni in zainteresi-
rani za delo družbenopolitičnih organizacij in delegacij. Na vse te po-
misleke sta prepričevalno odgovarjala Stanko Meglič in Franc Tetič-
kovič, sekretar in predsednik OK ZKS.
Po razpravi so soglašali s predlogom, sprejeli sklep o ustanovitvi
aktiva, ki ga bo vodil Marjan Ostroško. Ob tem so soglašali tudi s
predlogom, da naj OK ZKS Ptuj čez pol leta oceni delo tega aktiva in
v skladu z oceno usmerja delo za naprej.
FF
Vsak član je odgovoren
Prenova zveze komunistov pomeni večjo aktivnost članov, ne sa-
mo znotraj osnovnih organizacij, ampak tudi v sindikatu, v mladinski
organizaciji, še posebej pa v socialistični zvezi. V teh prizadevanjih v
ptujski občini še v tem trenutku nismo dosegli kakšnega večjega uspe-
ha, meni sekretar OK ZKS Stanko Meglič. Prenova, ne pomeni, da
člani zaradi tega ali onega vzroka izstopajo, da ni mladih v zvezi ko-
munistov, ampak pomeni aktivnost slehernega člana, čeprav ne gre
zanemariti tudi dejstva, da mladi ne želijo v zvezo komunistov.
Gotovo je, da bo prenova uspela tudi skozi ustrezne oblike in meto-
de dela. V ptujski občini po mnenju Stanka Megliča ne gre za to, da
bi zveza komunistov posegla s svojimi odločitvami v gospodarstvo,
res pa je, daje spremljala in ustvarjala določeno politično klimo za iz-
vajanje posameznih ekonomskih odločitev. Jasno je namreč, da se
morajo ekonomske odločitve sprejemati tam, kjer se sprejema tudi
odgovornost za sprejete odločitve, upoštevaje tiste elemente oblasti,
ki imajo možnost in pa pravico odločanja. Zavedati se moramo, da je
mesto odločanja v občinski skupščini, v skupščinah samoupravnih in-
teresnih skupnosti in znotraj posameznih delovnih organizacij, kar
pomeni odgovornost delegatov, delavcev, in da lahko le na tak način
in z odgovornostjo slehernega v procesu odločanja zagotovimo, da
bodo sprejete prave odločitve o naložbah, o razvoju ..., ki bodo daja-
le ekonomske rezultate.
V zadnjem času smo imeli v občini kar v nekaj delovnih organizaci-
jah težave, ki jih niso pogojevale zgolj splošne gospodarske razmere,
ampak so bile tudi posledica nepravilnih odločitev, kot posledica sla-
bega dela nekaterih posameznikov. Kje je bila takrat zveza komuni-
stov? Stanko Meglič meni, da mora odgovornost posameznikov biti
izpostavljena predvsem v lastnem okolju. Komunisti v teh okoljih ne
da imajo samo pravico, ampak je tudi njihova dolžnost, da v takih
primerih zahtevajo odgovornost.
Jesenske aktivnosti zveze komunistov so usmerjene predvsem v de-
lo znotraj vsake osnovne organizacije, saj je delo v zadnjem času za-
spalo, ljudje vse preveč čakajo na spodbudo in naloge nekoga od
»zgoraj«, čeprav lastnih problemov v nobeni osnovni organizaciji
zveze komunistov ne manjka. To je verjetno tudi vzrok, da se je zveza
komunistov oddaljila od resničnih problemov neposrednega okolja.
NaV
Jeruzalem je že od nekdaj privlačil. Posnetek je u leta 1943—44
Tako je bilo v goricah leta 1956	fotoarhiv: HOZVAN
Prvi praznik grozdja, sadja in mošta
na Jeruzalemu
v nedeljo, 25. septembra, naj bi zaživela
ormoško-ljutomerska vinska cesta. Slovinova
tozd Gostinstvo je predlagala, da bi tega dne
stopili skupaj zasebni in družbeni gostinci ter
organizirali praznik grozdja, sadja in mošta
na Jeruzalemu. Hkrati bi s to prireditvijo
oznanili začetek trgatve v Jeruzalemskih gori-
cah.
Kot je povedal Tone Luskovič, direktor
tozd Gostinstvo Ormož, bodo prvo prireditev
organizirali skupaj s tozd Vinogradništvo.
Radenska in zasebnik Kupljen se letos za pri-
reditev še nista odločila. Pričakujejo, da bo
prihodnja, druga prireditev bogatejša od pr-
ve in bo imela več sodelavcev.
Ne glede na to pa obljubljajo vesel in bo-
gat popoldan. Na Jeruzalemu bodo od 12.
ure prodajali grozdje, sadje in tudi že prvi
mošt. Za zabavo in ples bo pel Alfi Nipič.
Poleg tega bodo za obiskovalce pripravili
družabne igre. Tega dne pa bo po vinski cesti
vozila tudi kočija. Kdor bo torej omagal od
vseh dobrot, se bo lahko v kočiji odpočil.
Jeruzalemske gorice so v jeseni dobro obi-
skane. Ni ga človeka, ki bi se v tem času ne
ustavil v vinorodnih krajih. Gostje prihajajo
že v teh dneh. Veliko jih je. Podobno kot v
prejšnjih letih ne morejo sprejeti vseh. V zad-
njem trimesečju v tozd Gostinstvo popravlja-
jo poslovni rezultat, v prvem polletju ustvari-
jo le 35 odstotkov načrtovanega celotnega
prihodka.
V temeljni organizaciji Gostinstvo Ormož
pa se tudi sicer trudijo, da bi razgibali občin-
sko turistično ponudbo. V teh prizadevanjih
jim je v veliko pomoč turistično društvo. To
poskuša skupaj z drugimi oživiti tudi ponud-
bo na vinski cesti. Z vinotoči so šele na začet-
ku.
MG
NIZKI OSEBNI DOHODKI, OBČASNI ZASTOJI DELA. POMANJKANJE MATEBIALA,
NEDODEUNA TEHNOLOGIJA, POMANJKANJE INFORMACIJ
Planikini delavci v Majšperku so nezadovoljni
Nezadovoljstvo delavcev Planikine temelj-
ne organizacije Tovarna obutve Majšperk je
sodu izbilo dno prejšnjo sredo, ko so v znak
protesta prekinili delo. Stroji so stali tudi še v
četrtek, ko so se okrog poldneva sestali z ge-
neralnim direktorjem Planike Antonom Gro-
som.
Delavci te komaj tri leta stare temeljne or-
ganizacije so mladi tudi po starosti, pa še
pretežno ženski delovni kolektiv je, kar po-
meni veliko število porodniških in bolniških
dopustov. Vse to, pa še pogosta menjava pro-
izvodnih izdelkov in občasno pomanjkanje
materiala, pa tudi strokovnih delavcev —
tehnologov, je povzročilo nezadovoljstvo
med delavci. Nezadovoljstvo pa je prešlo v
ogorčenje, ko so v plačilnih kuvertah za av-
gust, kljub temu, da so presegli plan in kljub
temu, da so plače v tem mesecu v Planiki dvi-
gnili, dobili nekateri celo manj oziroma ena-
ko kot v juliju. Temeljna organizacija v Maj-
šperku'ima tudi sicer najnižje osebne dohod-
ke med svojimi vrstnicami v Planiki.
Marsikaj je pojasnil na četrtkovem razgo-
voru Anton Gros, nekaj vprašanj pa je še
vedno ostalo odprtih in jih bo mogoče rešiti v
daljšem časovnem obdobju, kot naprimer za-
kaj prihaja prav v Majšperku do zastojev, ko
pa ima Planika dovolj dela. Planika dela za
znanega kupca, kot je poudaril Anton Gros,
to pa zahteva od delavcev nanehno prilaga-
nje zahtevam trga, torej neprestane spremem-
be v proizvodnji izdelkov in v tehnologiji.
Mlademu kolektivu, ki ima še malo izkušenj,
povzroča pri uresničevanju plana to nemalo
preglavic, zraven pa še bolniške in zahtevane
količine je težko doseči, čeprav posamezne
delavke presegajo norme.
Delavci so izrazili nezadovoljstvo tudi nad
dosedanjim načinom obveščanja, saj se zade-
ve niso pojasnjevale sproti, ali pa so bili od-
govori preobširni in nerazumljivi. Želijo si
tudi več sodelovanja med delovno organiza-
cijo in temeljno organizacijo pri planiranju
in izbiri proizvodnih izdelkov.
Tudi jim ni povsem jasno, zakaj zaostajajo
njihovi osebni dohodki v primerjavi z drugi-
mi temeljnimi organizacijami Planike kar za
25 do 30 odstotkov. Tako je naprimer delav-
ka s srednjo tekstilno šolo, ki je v sedmi gru-
pi (delavci so razvrščeni v grupe od 1 do 8) v
avgustu zaslužila 340.000 dinarjev. So tudi
delavke, ki so dobile manj. Saj ne, da bi žele-
le izsiliti višje osebne dohodke samo zato,
ker jih imajo v drugih v temeljnih organizaci-
jah, vendar pa bi želele za svoje delo, tudi ob
sobotah, v treh izmenah, dobiti osebni doho-
dek, s katerim se lahko preživijo.
NaV
Umetnost v usnju Bibijane Klinec
v humski osnovni šoli že dru-
go leto ni učencev — šolski zvo-
nec je začasno utihnil. Novo ži-
vljenjsko vsebino pa so ji dali va-
raždinski obrtniki. V začetku ju-
lija sta v njej uredili skupno
obratovalnico Sabina Klinec in
Tanja Aranbašin. V tej delavnici
delajo po zamislih modne krea-
torke Bibijane Klinec.
Šola je postala zanje drugi
dom. V delavnici — ta je v pr-
vem nadstropju — dela pet de-
lavk oziroma delavcev. Gre za
stare sodelavce, ki so po Bibija-
ninih zamislih šivali že v Varaž-
dinu. Šivanje usnjenih oblačil ni
enostavno, zato pridejo izkušnje
več kot prav. Samostojna modna
oblikovalka je Bibijana Klinec
že od leta 1971. V glavnem obli-
kuje v koži.
Navdih za delo? »Vsak ima že
od rojstva določena nagnjenja.
Vedno sem rada gledala lepo
oblečene ženske. Tudi sama sem
rada lepo oblečena, četudi se
včasih zgodi, da oblečem tisto,
kar mi je pri roki. Navdušujem
se za barve mojega okolja in na-
rave. Ljubim pomlad in jesen,
zato ni naključje, da sta moji
barvi rjava in črna. Oblačila z
znakom netopirja — ta je zašči-
tni znak Bibijaninih izdelkov —
v Jugoslaviji v glavnem prodaja
Jugoexport. Ta ima okrog dvaj-
set prodajaln. Cene so visoke —
za eno oblačilo je treba plačati
več milijonov dinarjev. Glavna
prodajna mesta so v Beogradu,
Zagrebu, Sarajevu, Splitu, Du-
brovniku; v Sloveniji pa na Ble-
du in v Portorožu,« je povedala
Bibijana.
Možnosti za prodajo njenih iz-
delkov v Ormožu in okolici? Za-
radi vezanosti na Jugoexport to
za zdaj ni mogoče. Bibijanin mož
pa ugotavlja, da bi nekaj izdel-
kov lahko pokazali v ormoški
brezcarinski prodajalni.
Mnogo bolj poznajo to varaž-
dinsko modno oblikovalko v tu-
jini. Tako je moč njene kolekcije
videti v Gradcu, Inssbrucku, Du-
naju, Frankfurtu in v Londonu,
pa tudi drugje. Poleg usnja upo-
rablja pri svojem delu tudi krzno
in volno ter svilo.
Prostore v humski osnovni šoli
urejajo varaždinski obrtniki s
sredstvi Jugoexporta. Ta jih
oskrbuje tudi s potrebnim mate-
rialom. Zanimivo je, da ima Bibi-
jana pri stvarjanju novih mode-
lov proste roke. Jugoexport pri-
sluhne vsem njenim idejam. Tak-
šno zaupanje je zelo redko. V
preteklosti so delali tudi za dru-
ge organizacije združenega dela,
vendar so zaradi tega, ker niso
uspeli v uresničevanju svojih za-
misli, sodelovanje opustili.
Navdušeni so nad sprejemom
v ormoški občini, še posebej v
občinskih upravnih organih. V
zelo kratkem času jim je uspelo
priti do ustreznih poslovnih pro-
storov. Pogodbo o najemu so
podpisali 10. junija. Primerov,
da bi tudi v Sloveniji imeli obr-
tnike od drugod, ni veliko. Obi-
čajno se slovenski obrtniki selijo
v hrvaške občine z izgovorom, da
so tam prispevki in dajatve nižji
ter da jim v teh občinah nudijo
še posebne ugodnosti. Bibijana
in njen mož pravita, da bosta v
Ormožu plačevala manj prispev-
kov oziroma dajatev kot v Varaž-
dinu.
Tudi na Uumu so jih dobro
sprejeli. V za^četku je bilo sicer
nekaj pomislekov. Sosedje pa so
včasih »začudeni« zaradi udar-
cev, ki prihajajo iz delavnice —
nastajajo pa pri obdelavi usnja.
V kratkem bodo Bibijanine
modele občudovali v Miinchnu.
3
Bibijana in Anton Klinec
V humski osnovni šoli že nekaj časa nastajajo usnjeni izdelki vrhunske
kakovosti	(Posnetka: J. Bračič)
tednik - 22. september 1988
SESTAVKI IN KOMENTARJI — 3
OBSEŽNA TELEFONSKA AKCIJA NA OBMOČJU KS JURŠINCf IN POLENŠAK,
KJER PRIČAKUJEJO 47 NOVIH PRIKUUČKOV
Povezujejo se s svetom
Znano je, da so ob številnih
drugih kazalcih Slovenske gorice
in Haloze manj razvite tudi na
področju števila telefonskih pri-
ključkov. Območje krajevnih
skupnosti Juršinci in Polenšak
seveda pri tem ni bilo doslej no-
bena izjema.
Letos pa se je premaknilo.
Zdaj so na območju KS Juršinci
na odseku proti Rotmanu, Saku-
šaku in Bodkovcem v sklepni fa-
zi graditve telefonskega omrežja
s 17 novimi telefonskimi pri-
ključki. V dobrem sosedskem so-
delovanju teče podobna akcija
tudi na območju KS Polenšak,
kjer pričakujejo 30 priključkov.
Skupno torej 47 novih halojev,
kar je prav gotovo velika prido-
bitev.
Preteklo soboto in nedeljo je
potekala na juršinskem območju
udarniška delovna akcija skoraj
od zore do mraka. Na že poprej
udarniško postavljene drogove
so napeli telefonski kabel in kot
pravi udarniki delali brez preda-
ha.
Štefan Gačnik, predsednik
gradbenega odbora na juršin-
skem delu telefonskega omrežja,
je povedal, da je vsak izmed 17
pričakovalcev telefona prispeval
za govorečo žico 3 milijone di-
narjev, 11 telefonskih drogov in
seveda za dodatek še udarniško
delo. Doslej so krajani sami
opravili blizu 1700 udarniških
delovnih ur, precej prevozov s
traktorji in drugimi prevoznimi
sredstvi. S takšnim združevanjem
denarja, materiala in dela so se-
veda celotno pridobitev precej
pocenili. Pri tej akciji zelo uspe-
šno sodelujejo z vodstvom in de-
lavci tozda za telekomunikacije
iz Maribora, s tozdom za ptt pro-
met iz Ptuja, kakor tudi z gradbe-
nim odborom na območju sosed-
njega Polenšaka.
Pričakujejo, da bodo prvi tele-
foni zazvonili na tem območju že
prihodnji mesec, ko ne bo več
potrebno iti ali pa se peljati ne-
kaj kilometrov po zeleni trati do
kolen v blatu, no nekaj je vmes
tudi asfalta, do najbližjega tele-
fona. Pravijo, da bodo ta dogo-
dek tudi primerno proslavili. In
kako tudi ne, saj bodo z njim
preskočili stoletja odrezanosti od
sveta. Telefon jih bo povezal s
svetom ob veselih pa tudi žalost-
nih dogodkih.
JOS
V dolini Bodkovcev, ki jo je nekoč pesnik Anton Aškerc, ko je kaplano-
val v Juršincih — imenoval Volčja graba, so v nedeljo tako složno nape-
ljevali telefonski kabel.
Foto: JOS
Veliko koristnih pobud
Pri občinski konferenci SZDL deluje tudi svet
za razvijanje in ohranjanje revolucionarnih tradi-
cij NOB, bivših okrožij OF in spominsko varstvo.
Že naziv pove širino delovanja, to pa se potrjuje
tudi na vsaki seji sveta in pri neposrednem delu.
Tako so člani v prejšnjem tednu obravnavali izva-
janje nalog z omenjenih področij.
Koordinacijski odbori so v krajevnih skupno-
stih dokaj aktivni, zlasti ob praznikih, jubilejnih
proslavah in drugih prireditvah ter si nekateri za-
služijo posebne pohvale. Ugodno so ocenili tudi
informativno dejavnost, veliko razprave pa so na-
menili spomenikom in spominskim obeležjem.
Člani odbora so si večino teh že ogledali in ugoto-
vili stanje, preostanek pa pride na vrsto še v tem
mesecu. Ob tem se je porodila tudi zamisel o po-
sebnem zborniku spomenikov, saj bi tako veliko
več prispevali k spoznavanju lokalne zgodovine,
ki je sedaj nasploh, zlasti pa v šolah precej zapo-
stavljena. Čeprav je nekaj pobud okrog zgodovine
v šolah že bilo, ne bo odveč tudi nova s tega sveta.
Morda bo ena prvih spodbud bližnji pogovor za
okroglo mizo o tradicijah delavskega gibanja in iz-
ročilih NOB, kjer bodo poskusili spodbuditi tudi
več domovinske vzgoje, ki nam je še kako potreb-
na. No, vsebino pogovora — namenjenega zlasti
mladim — bo dogovorila posebna delovna skupi-
na širšega sestava.
Pred časom je bilo precej razprav o nameravani
preselitvi spomenika Jožeta Lacka. Zaenkrat osta-
ne na sedanjem mestu, ki pa je vse prej kot ureje-
no, čeprav naša komunalna delovna organizacija
za to dobi denar (za vzdrževanje spomenikov tak-
šne kategorije je denar zagotovljen). Pričakovali
smo, da bo z ureditvijo prometa v mestnem jedru z
ureditvijo okolice spomenika šlo na bolje, pa ni ta-
ko. Bi icar pritrdili mnenju, da je naš odnos do
okolja (tudi spomenikov) odraz naše kulture.
Svet bo poslal tudi ustrezne pobude za obeležje
dogovora o ustanovitvi prve celice KPS (gostilna
Pri pošti), sedeža delavskega izobraževalnega dru-
štva Svoboda, predhodnika Vzajemnosti, Kazimir-
ju Koželju — sekretarju mestne organizacije KPS
do leta 1941, okrožne partijske konference KPS
(septembra 1939 na Lackovi domačiji), odpravo
dveh strokovnih napak na spominski plošči Fran-
ca Osojnika v Desencih, če omenimo najpomemb-
nejše, čeprav je bilo letos še nekaj narodnoo-
brambnih obletnic, ki pa so šle mimo nas.
Znova je bila beseda o načinih prenašanja izro-
čil na mlado generacijo, na nujnost sprememb v
pristopu, ki je sedaj preveč stereotipen, preozek.
Tako prevečkrat vidimo narodnoosvobodilni boj
le kot oborožen boj v letih 1941 — 1945, pozablja-
mo pa, da smo na oboroženi boj bili prisiljeni, ko
velika prizadevanja v Evropi in pri nas, da do voj-
ne ne bi prišlo, niso rodila sadov. Idej za nove pri-
stope, ki bi mlade bolj pritegnili, je več, prve pa
bodo izvedli že ob proslavah ob dnevu JLA. Te
morajo biti namenjene posameznim sredinam, ki
jih pripravljajo, in ne gostom prireditev.
Ob koncu je bila beseda tudi o oddelku ljudske
revolucije in NOB v ptujskem muzeju. Oddelek
ostaja na gradu, svet pa je tudi med pobudniki ak-
cije za ureditev učilnice, brez katere oddelek ni to,
kar bi moral biti.
1. kotar
Deveti
praznik
KS Zavrč
v spomin na devetnajsti sep-
tember 1944, ko je odšlo veliko
njihovih mož v Zagorsko briga-
do, praznujejo Zavrčani svoj kra-
jevni praznik.
Tokrat so pripravili slovesnost
v soboto popoldan. Po pozdravu
gostov je govoril predsednik
skupščine krajevne skupnosti
Slavko Kokot in med drugim
omenil nekaj razvojnih uspehov.
Med njimi je gotovo potrebno
omeniti uspešen referendum
marca letos, ko se je za podaljša-
nje krajevnega samoprispevka
odločilo 98 odstotkov volilcev. S
pomočjo širše družbene skupno-
sti so letos uredili potok proti
Turškemu vrhu, zgradili so trans-
formatorsko postajo in del
omrežja v Goričaku, vzdrževali
krajevne ceste, pridobili sedem
novih telefonskih priključkov,
dokončujejo mrliško vežico in ta-
ko naprej.
Seveda so omenili tudi načrte
za prihodnje, tudi ti so poleg
sredstev samoprispevka vezani
na družbena sredstva. Naj ome-
nimo samo nadaljne regulacije
potokov, vzdrževanje in moder-
nizacijo cest, gradnja vodovo-
da ...
Na sobotni slovesnosti je taj-
nik krajevne skupnosti Peter Ve-
senjak prebral spomin na delo-
vanje Jožeta Lacka na območju
Zavrča, pred spominsko obeležje
NOV pa so položili venec. Pode-
lili so tudi priznanja krajevne
skupnosti, prejeli so jih ženska
ekipa civilne zaščite, Branko
Skok in direktor TOZD Kletar-
stvo Slovenske gorice-Haloze Ja-
ni Goenc. Bronaste značke osvo-
bodilne fronte pa so prejeli Vili
Belšak, Jože Gregurec in Franc
Vaupotič. Podelili so še pokale
in priznanja za dosežke na špor-
tnih in gasilskih tekmovanjih, ki
so sodila v program letošnjega
praznovanja. Med slavnostno se-
jo sta mladi dekleti poskrbeli za
prisrčen kulturni program, po se-
ji pa so gasilci izvedli vajo m po-
kazali, kako so pripravljeni na
morebitne akcije v primeru resni-
čnih požarov.
OB DVANAJSTEM PRAZNIKU KRAJEVNE SKUPNOSTI ORMOŽ
Vrsta zanimivih prireditev
v krajevni skupnosti Ormož so
v nedeljo končali s prireditvami
ob letošnjem prazniku. Podobno
kot v prejšnjih letih so se z aktiv-
nostjo pokazali najrazličnejši de-
javniki: organizacije in društva.
Svečana seja skupščine kraje-
vne skupnosti je bila 16. septem-
bra. Med delovne posameznike
in organizacije so podelili pet
bronastih znakov OF. Prejeli so
jih Stanko Miklašič, tajnik kraje-
vne skupnosti Ormož, aktiv
kmečkih žensk s Huma, Ciril
Podgorelec s Huma, aktiv Rde-
čega križa iz Tovarne Jože Ke-
renčič in Občinska zveza društev
upokojencev Ormož. Ob tej pri-
ložnosti je imela svečani govor
predsednica skupščine krajevne
skupnosti Vida Topolovec. Sve-
čani zbor so pozdravili tudi člani
društva invalidov iz Vrnjačke ba-
nje, delegacije krajevne skupno-
sti letos ni bilo.
Ob letošnjem prazniku so or-
ganizirali tudi medrepubliško
tekmovanje invalidov in to v ša-
hu, streljanju, kegljanju in v ri-
bolovu. Najbolj razgibano pa je
bilo v soboto, na čebelarski in
kulinarični razstavi ter v hotelu
na čebelarski noči.
MG
PREPISANO IZ STARIH ŠTEVILK
DOPISI
Iz Cirkovc
Skladišče v cerkvi
y vasi Cirkovce na Dravskem polju se je vršil odkup žila. Vsak dan
so zbrali posestniki s polnimi vozovi pred zbiralnico in oddajali žito. Kot
pošteni državljani io se zavedali, da je to kruh za nas v.ve-. da je to kruh
'a naše delovno ljudstvo. Po veliki večini so se odzvali in oddali kontra-
hirano. ali predpisano količino.
Vsem in vsakomur pa je znano, da je naša ljudska oblast že izdala
odredbo, katera zabranjuje vsako posojevanje ali prodajo belih žit. do-
kler odkup ni zaključen. Ta uvedba je bila objavljena tudi v našem časo-
pisu.
Žene našega organista in cerkovnika pa to ni zanimalo, saj je izja-
vila, da se za časopis ne zanima in tudi ne za take in podobne odredbe,
^jo je bolj zanimalo, kako bo zbrala žito za cerkev oz. za cerkvene na-
mene.
V kratkem času je nabralo po vasi okrog 100 kg pšenice. Za skladiš-
ce se je odločila, da ho v cerkvi, ker je bila mnenja, da sem kontrola ne
f^ore. Računi pa so ji bili prekrižani, ker sem jo pri tem delu. ko je spra-
vljala žito v cerkev, videl. Na licu mesta sem lahko ugotovil, da je skla-
^'šče v cerkvi. Tam sem našel še eno vrečp že pokvarjenega žita iz leta
Ker je skladišče — cerkev — zelo vlažno in ne odgovarja sem žito
^pravil »na suho«. Vem. da imajo naše kmetijske zadruge boljša skladiš-
^o in da ho tudi teh 100 kg pšenice prišlo prav našemu delavcu v tovarni.
Ženi organista P. pa svetujem naj ne ima toliko skrbi za cerkveno
^"o. ker bi jo taka skladišča lahko drago stala.
O. R.
OBČINSKO TEKMOVANJE REZERVNIH
STAREŠIN IN MLADIH
Majšperčani slavili
na Hajdini
Tradicionalnega občinskega tekmovanja rezervnih starešin in
mladine, bilo je v soboto na Hajdini, se je udeležilo 16 ekip krajevnih
organizacij. Udeležba in rezultati so na ravni prejšnjih, zlasti z udelež-
bo pa organizatorji (OK ZRVS in OK ZSMS) niso zadovoljni, saj bi
bila lahko veliko boljša. Pa kljub temu je bilo tekmovanje dobro izpe-
ljano, zanimivo in tokrat precej izenačeno. Tekmovalne discipline so
bile: orijentacijski pohod, taktična naloga za rezervne starešine, test
za člane ZSMS, streljanje z MK puško in met ročne bombe v cilj. Eki-
po so sestavljali trije člani ZRVS in dva člana ZSMS.
Končni vrstni red ekip: 1. Majšperk 565 točk, 2. Desternik 553, 3.
Rogoznica 550, 4. Leskovec 534, 5. Franc Osojnik 528, 6. Ivan Spole-
nak 522, 7. Hajdina 511,8. Kidričevo 504, 9. Cirkulane 476, 10. Sto-
perce 459, II. Dolena 427, 12. Boris ZiherI 410, 13. Tone Žnidarič
400, 14. Budina - Brstje 273, 15. Dušan Kveder 263 in 16. Zavrč 139.
Taktika: 1. Destrnik 143, 2. Leskovec 124, 3. Boris ZiherI 118.
Testiranje: 1. Cirkulane 150, 2. do 5. Franc Osojnik, Majšperk,
Destrnik in Rogoznica 149.
Met bombe: 1. Budina —Brstje 45, 2. Hajdina 42, 3. B. ZiherI 40.
Streljanje — ekipno: 1. F. Osojnik 181 krogov, 2. do 3. Rogozni-
ca m I. Spolenak 157, 4. Majšperk 143, itd. Posamezno — RVS: I.
Franc Cetl (Rogoznica) in Stanko Gole (Cirkulane) 45 krogov, 3. Fer-
do Sijanec (F. Osojnik) 43. Posamezno - ZSMS: 1. Andrej Lacko
(Rogoznica) 37, 2. Boštjan Vauda (F. Osojnik) 36, 3. Denaj Bračko
(Leskovec) in Matjaž Pristovnik (Majšperk) 35.
Pohod: I. Hajdina 59, 2. Leskovec 55, 3. Kidričevo 53, itd.
Tekst in foto: I. kotar
V streljanju so bili rezultati kar solidni.
Pokale in diplome sta podelila Stanko Meglič, predsednik OK ZRVS
in Vlado FridI, sekretar OK ZSMS Ptuj.
Zmagovalno ekipo iz Majšperka so sestavljali Milan Obreht, Darko
Kafel, Vinko Planec, Matjaž Pristovnik in Marko Rakovec.
Protest predsedstva OK ZSMS Ptuj
Med pobudami, ki jih je predsedstvo ptuj-
ske mladine v zadnjem času sprožilo, je na
največ, predvsem negativnega odmeva nale-
tela pobuda o ustanovitvi neodvisnih sindi-
katov. Pred slabim mesecem so namreč na se-
ji predsedstva obravnavali predlog delovne
skupine, ki so jo oblikovali na drugi seji v
svojem mandatu, in ugotovili, da je pobudo
potrebno razvijati naprej, da so osnove dobre
in republiški konferenci zveze socialistične
mladine predlagali, da pripravi problemsko
konferenco. Na seji predsedstva, ki je bila
minuli petek, pa so ocenili predvsem odme-
ve. na katere je naletela ta pobuda v javnosti.
Članek v Teleksu, ki gaje napisala novinarka
Bojana Leskovar (po daljšem pogovoru s čla-
ni skupine) in prispevek novinarja ljubljan-
ske RTV Vladimirja Voduška so ocenil- kot
realen prikaz pobude, medtem ko so glede
pisanja novinarja Saša Novaka v Delavski
enotnosti menili, da izkrivlja dejstva —
najbrž tudi zato, ker novinar informacij ni
vzel pri delovni skupini za neodvisne sindi-
kate, temveč pri občinskem sindikalnem sve-
tu v Ptuju. Zato so glede pisanja Saša Nova-
ka sprejeli sklep, da predsedstvo protestira
proti takemu načinu obravnave, še posebej
pa proti laži, ki jo je novinar zapisal, češ »da
se predsedstvo mladinske organizacije v Ptu-
ju ni strinjalo s pobudo, zato se je delovna
skupina >odločila< za bojni posvet pri Pred-
sedstvu ZSMS V Ljubljani«. To je očitno iz-
krivljanje sklepov predsedstva, ki da se po-
stavlja nasproti tej pobudi, dejstva in sklepi
pa govorijo ravno nasprotno. Predsedstvo je
pobudo sprejelo in iz nje tudi oblikovalo
predloge za svoje delo.
Sicer pa so na petkovem predsedstvu potr-
dili tudi predlog za tiskovno konferenco o tej
pobudi, ki bo danes ob 13. uri v ptujskem
klubu mladih.
4 — SESTAVKI IN KOMENTARJI
22. september 1988 — TEDNIK
Lepe krave, tulipani, Philips, Dnevnik Ane Frank,
Rembrandt, ogromne luke, nogomet...
336 UR NIZOZEMSKE
y Prešernovi ulici 3 v Ptuju začenja naša zgtniha. V začetku petdese-
tih let se je nekaj nienih stanovalcev naselilo na Nizozemskem Izselitve-
ni val se je končal v začetku sedemdesetih let. Povezanost $ Ptujem je
kljuh veliki oddaljenosti — blizu I4(H) kilometrov ostala. Vsakoletni
obiski, telefonski pogovori, pisma in razglednice so vez z domačim kra-
jem še poglabljali. "Slikanje« novega sveta največ v pttgovoru. Je mamila
na ogled večini še neznanega sveta.
Izbrali smo železnico. Štajer-
ski ekspresni vlak vozi na Nizo-
zemsko z graške železniška po-
staje. Vožnja traja dobrih osem-
najst ur, vmes je 4 ure in 46 mi-
nut postankov. Mejni prehod
Venlo: nestrpnost se povečuje
še nekaj deset kilometrov je do
predzadnje postaje EIND-
HOVNA. Vožnjo smo nadaljeva-
li z avtomobilom. Industrijsko
mesto OSS je postalo naš novi
dom za dobrih štirinajst dni.
Njegova zgodovina je bogata.
Staro je več kot štiri tisoč let.
Nahaja se v vzhodnem delu
Nizozemske in je od nemške me-
je oddaljeno 45 kilometrov. V
prevodu OSS pomeni vol in je
še danes v občinski štampiljki.
Mesto je postalo okoli leta
1817. Razvoj so mu omogočili
ugodna geografska lega, bližina
reke Maas. Zanimiv je pogled v
občinsko štampiljko. Nizozemci
so že od nekdaj znani trgovci.
Ob sejmih so krave in vole prive-
zali k drevesom . . senca nad
glavami je bistrila um ter omogo-
čala umno mešetarjenje. Občin-
ski žig je mestu prinesel veljavo.
Nizozemska je zelo odprta
dežela. V njej je stacioniranih
skoraj štiri tisoč tujih družb.
Zakaj so tako uspešni? Zaradi
svoje odprtosti v vseh pogledih:
v politiki, gospodarstvu, v
družbi nasploh in zaradi svoje
demokratičnosti.
Dobilo je svojega načelnika, pr-
vo tovarno margarine in vrsto dr-
žavnih ustanov.
Sejmi so še danes nepogrešlji-
vi. Ob torkih se v OSSU zberejo
vsi, ki želijo trgovati in kupovati.
Na osrednji tržnici je moč kupiti
praktično vse: tekstil, obutev, ži-
\ ila, c\etlice___
Tržnica dela tudi ob sobotah.
vendar je takrat ponudba skrom-
nejša: sadje, zelenjava, mesni iz-
delki, kruh in ROZE. Tako lepih
rož nima nobena država na sve-
tu. Ni nizozemske družine, ki ne
bi vsaj enkrat na teden kupila
Zaradi njene goste naselje-
nosti ji pravijo tudi Bangladeš
zahodne Evrope. Ta njena na-
seljenost pa ni nobena ovira za
tujce — do njih je zelo gosto-
ljubna. Samo v OSSU živi kar
trinajst različnih narodnosti.
Zelo veliko je Turkov. Indone-
zijcev in drugih.
šopka ali kar nekaj šopkov po
ceni od 3,5 guldna naprej. Na-
sploh dajo Nizozemci veliko na
kulturo stanovanja in okolja.
Mesta so polna zelenih površin,
nadvse lepo urejenih parkov z
bogatim živalskim svetom: race
in gosi živijo prosto, krave, koze,
ovce in druge živali pa v ograje-
nem prostoru. Po sedemnajsti uri
začne življenje v parkih. Nizo-
zemci so tudi veliki ljubitelji ži-
vali, predvsem številni so psi. Pr-
vič v življenju sem slišala o slad-
korni bolezni pri psih ter o nuj-
nosti diete ... Da ne bo pomote:
klinike za pse poznam že dolgo,
vendar mi je takšna skrb za živali
bila doslej tuja.
V	OSSU so številni muzeji, ki
spominjajo na preteklost. Na
njegov razvoj so v mnogočem
vplivali Rimljani. V mestu je bila
španska vojna, v času Napoleo-
na so ga delno požgali in na no-
vo zazidali.
V	letu 1853 je imelo mesto, ki
ima danes 55 tisoč prebivalcev,
4373 moških in žensk. Leta 1940
jih je bilo že okoli 18.373, leta
1960 30.672, leta 1970 41.079, le-
ta 1980 48.014... Mesto ima
3250 hektarov zemlje. Cela Nizo-
zemska je velika 41.160 km' in
ima 14,5 milijona prebivalcev.
Glavno mesto je Amsterdam,
upravno središče pa Den Ha-
ag. Nizozemska je najbolj gosto
naseljena država v zahodni Evro-
pi, v povprečju pride na km' že
blizu 400 prebivalcev.
OSS ima danes razvito lahko
in težko industrijo. Tovarne kot
so AKZO PHARMA skupaj z
Na Nizozemskem v glavnem
živijo protestanti in katoliki.
Vsak ima svoje časopise, izo-
braževalni sistem, televizijski
spored___Znan je rek: En Ni-
zozemec — vernik, dva Nizo-
zemca — sekta, trije Nizozem-
ci — odpadnik___
velikim koncemom ORGA-
NON, DIOSVNTH, UNOX,
DESSO in na stotine majhnih to-
varn, bolje obratov, dajejo kruh
njegovim prebivalcem.
Zanimiv je, da si v zadnjih le-
tih prizadevajo za gradnjo to-
varn zunaj mestnih središč. Niso
redki primeri, da rušijo stare to-
varne v mestu in jih na novo po
stavijo zunaj mesta. Tako se je
na primer morala ukloniti stara
Philipsova tovarna. Na njenem
mestu so zrasla stanovanjain tr-
govine.
Majda Goznik
(nadaljevanje prihodnjič)
Mesto OSS je staro že štiri tisoč let
Nizozemske ni brez mlinov ...	(posnetek: Dieter Jaušovec)
Posnetek kaže padec stare Philipsove tovarne
Teme XXIV. zborovanja slovenskih
zgodovinarjev
Slovenski zgodovinarji bodo zborovali v dvora-
ni Mestnega kina v Ptuju. Vsi, ki jih zanima leto
1918 v slovenski zgodovini, so vabljeni.
Sreda, 28. september:
11.00 Iva Curk: Novejša arheološka odkritja na
Ptuju
Sergej Vilfan: Ptujski statut iz leta 1376 (in
problemi njegove izdaje v slovenščini)
Ema Umek: Pouk zgodovine v arhivih
Vasilij Melik: Leto 1918 v slovenski zgodo-
vini
16.00 Bogo Grafenauer: Iz starega v novi prostor
Janko Pleterski: Zunanji odmevi deklaracij-
skega gibanja
Janko Prunk: Jugoslovanski november —
29. 10. do 1. 12. 1918
Feliks J. Bister: Delovanje dr. Antona Ko-
rošca od majniške deklaracije do I. 12. 1918
Četrtek, 29. septembra:
9.00 Horst Haselsteiner: Upor slovenskih voja-
kov, Vstaje na Štajerskem maja 1918
Janez J. Svajncer: Vojaška organizacija do
leta 1918 in nastanek slovenske vojske
Branko Marušič: Radič in Slovenci v letu
1918
NValter Lukan: Stališča avstrijskih strank o
jugoslovanskem vprašanju
Jože Pirejevec: Stališča strank v Italiji do
nove države
16.00 Ljubica Šuligoj: Leto 1918 na Ptuju
Marija Kremenšek: Odnos učencev do obi-
skov muzejev in galerij
Sergej Vrišer: Fotografija kot vir za leto
1918
Saša Serše: Gradivo kranjskega Deželnega
odbora in leto 1918
Eva Kocuvan: Izkušnje muzejskega pedago-
ga v Narodnem muzeju
Irena Kodrič: Oblike učnih ur v muzeju
Ljudske revolucije Slovenije
FRANC FIDERŠEK	\
PRELOMNO 1948,
15. nadaljevanje
4.	Majhen Franc na 10 let odvzema prostosti s prisilnim delom
in odvzemom državljanskih pravic za dobo 3 let.
5.	Korenjak Dušan na 5 let odvzema prostosti s prisilnim delom
in odvzemom državljanskih pravic za dobo 1 leta.
6.	HasI Drago na 5 let odvzema prostosti s prisilnim delom in
odvzemom državljanskih pravic za dobo 1 leta.
7.	Skaza Aleksander na 2 leti odvzema prostosti s prisilnim de-
lom in odvzemom državljanskih pravic za dobo 1 leta.«
Iz članka si lahko bralec ustvari podobo, kako je potekal proces,
s kakšnim besednjakom se je obravnavalo ljudi, ki so bili obdolženi
kršitve takratne zakonodaje in kako oster je bil izrek sodbe. Iz obtož-
nice Aleksandra Skaze je razvidno, da je šlo izključno za, kot danes
pravimo, »verbalni delikt«, torej za kritična razmišljanja in prenaša-
nja govoric. To je močno prisotno tudi v obtožnici Draga Hasla, če-
prav mu je bila kazenska odgovornost pripisana zato, ker je bil pred-
sednik delovnega odbora odseka za komunalne zadeve in bi moral
vedeti za nedovoljeno trgovanje.
Drago Hasl je bil do aretacije ravnatelj ptujske gimnazije, član
komiteja in namestnik predsednika komisije za agitrop, predsednik
kultumo-umetniškega društva pri okrajnem sindikalnem svetu Ptuj in
je opravljal še več drugih dolžnosti. Poznal je torej predvsem kultur-
no-prosvetno in družbeno politično delo, manj pa se je zanimal za go-
spodarske dejavnosti, zato je možno, da so v odboru pri odseku za
komunalne zadeve to izrabljali.
Javna razprava in takojšnja objava sodbe je na ljudi vplivala za-
strašujoče. Nikjer ni bilo slišati kritične besede na ukrepe oblasti in
politike, o tem so si prijatelji med sabo le šepetali, na vso moč pa se je
javno udrihalo po saboterjih, špekulantih, kulakih in vseh drugih so-
vražnikih ljudstva. Tega je bil lahko obtožen vsak, ki ni izpolnjeval
planskih nalog, ki pri delu ni bil uspešen, ali pa je pokazal, da misli s
svojo glavo. Od vseh in vsakega se je zahtevala disciplina, zato je
marsikdo skrival misli, bolj skrival svoje vrline kot pa napake, pazil
na svoje besede, zakaj zabloda, neumnost in laž izhajajo iz besed.
V ptujskem okraju je bilo takrat še toliko huje, ker je okrajno po-
litično vodstvo postajalo vse bolj negotovo, širilo se je nezaupanje,
ukrepalo nervozno in nepremišljeno.
GOVORIM, DA BI UBLAŽIL SVOJO BOL
V torek, 31. avgusta, sem imel vrsto opravkov v raznih uradih na
okraju. Opravil sem razmeroma hitro in še dobri dve uri sem imel ča-
sa do odhoda avtobusa. Zavil sem v gostilno Pri Roziki. Pri eni od
miz je sedela Marija Žajdelova, gospodinja iz Žetal v prijaznem ra-
zgovoru, komaj sem veijel svojim očem, z Alojzijem Remcem, odve-
tnikom iz Ptuja, ki sem ga poznal kot pesnika in pripovednika. Do ta-
kih ljudi sem vedno čutil spoštovanje.
»Prisedi Franček« — meje povabila Marija. »To je naš tajnik«
- me je predstavila.
»Dr. Alojzij Remec, edini živeči pisatelj v Ptuju« je zamrmral, ko
sem se nekoliko v zadregi z njim rokoval. Opazil sem, daje bil že pre-
cej v rožicah.
»Poznam vas, ne le kot odvetnika, temveč tudi po Užitkarjih in
Upostošeni brajdi« — sem povedal.
»Le prvi del Upostošene brajde«, meje popravil, »drugi del je še
v moji glavi, nimam časa in volje, da bi ga spravil na papir.«
Tako smo začeli kramljati. Remčeva in Žajdelova družina sta bili
skupaj z mnogimi drugimi leta 1941 izgnani v Srbijo. V Vmjački banji
so več kot tri leta bili sosedje.
Vedel sem, da je bil Alojzij Remec pred vojno ptujski župan, da
so ga domači kulturbundovci zverinsko pretepli še preden so ga izro-
čili gestapu. Zapor, taborišče in izgnanstvo, vse to je na njem pustilo
vidne sledove, strlo mu je telesne moči, tolažbo je iskal v pijači.
»Ta proga je iskra, je ogenj in kres! Prižigamo danes grmade, pri-
žigamo vso našo zemljo!« je začel deklamirati, zroč v kozarec na
mizi.
»So to vaši verzi, ali sinovi?« — sem previdno vpra.šal.
»Ali poznate mojega Packa?« je zvedavo uprl pogled vame.
»Poznam ga iz okrajnega komiteja Skoja, pa tudi kot pesnika z
mladinskih delovnih akcij« — sem pritrdil.
»Da, da, skojevci se med sabo prav gotovo poznate, saj ste vsi
skupaj veliki idealisti. Vsaj za mojega Miha — Paceka lahko rečem,
da je poln velikih misli, ki se lahko rojevajo le v glavi idealista.«
»Danes so še velike misli, jutri bo to že stvarnost« sem začel tudi
sam modrovati.
»Ne vem, če vam lahko zaupam, če sem lahko odkrit?« je rekel
meni, vprašujoče pa je pogledal Marijo. Pritrdila mu je.
»No, če Marija tako pravi, njo poznam kot dobro ženo, pošteno
sosedo in tudi dobro kuharico, potem tudi jaz vam zaupam. Sicer pa
je vseeno, star sem, odpisan, nič več me ne more prizadeti. f>ovedal
bom, kar mislim, govorim, da bi ublažil svojo bol —«
Izpraznil je kozarec, se zastrmel v mizo in nadaljeval:
»VI skojevci in drugi mladi, ki mislite, da ste že s sedemnajstimi
leti postali najbolj pametni, ste veliki sanjači. V bistvu ste še otroci,
zato jc nevarnost, da boste velike ideje zmaličili, jih zapravili. Revolu-
cija je še na pohodu, spremlja jo revolucionarna neumnost, manjka
vam pa izkušenj in znanja, da bi se neumnosti znali upreti..
Hotel sem mu ugovarjati, vendar je odločno nadaljeval:
»Govorim iz življenjskih izkušenj. Kdor ni trpel, ni bil tepen do
krvi, kot jaz, še ni spoznal življenja. Res je, človek lahko napreduje
tudi s svojo neumnostjo. Mladi idealisti še danes mislite enako, kot so
letniki pred vami, med vojno: odpovedati se sebi, darovati za domovi-
no ___«
»Živeti za druge ni samo dolžnost, je tudi sre^ če se to pokriva
z mladostnimi sanjami« — sem mu skušal ugovarjati.
»Vsi trobite v en rog, vendar to ni prava glasba. To, kar se sedaj
na Ptuju dogaja, oprosti, je gola neumnost. Eni trdijo, da bo svet uni-
čen v ognju, drugi, da ga bo zagrnil led, jaz pa pravim, da bo končal v
lastni neumnosti. Ne poznam ozadja obtožb boljševiške partije proti
naši Partiji. Prav je, da smo jim rekli njet, da jim nismo slepo vdani.
Poglejte pa ta proces na Ptuju, pa aretacije in sumničenja. Ali so res
vsi ti boljševiški trabanti? Ne! Po mojem gre za obračun s starimi
Ptujčani, ki so zakrivili samo to, da so zaradi prevelikih lastnih spo-
znanj izražali črnogledost? Desničarska inteligenca je bila postavlje-
na na stranski tir takoj, ko smo se vračali iz pregnanstva. Primeri
Hasl, Skaza, Šegula, Zupančič pa kažejo, da je prišla na vrsto tudi le-
vičarsko usmerjena inteligenca. Kje se bo to končalo, bogvedi. Prav
gotovo boste ostali sami mladi s svojim zanesenjaštvom, komandirali
pa vam bodo prišleki v Ptuju po svoje. Sumničenja in obtoževanja so
se šele začela, kdaj se bo to končalo, kako se bo končalo, kdo lahko
na to odgovori?«
Ugovarjal sem in zagotavljal, da se bodo stvari sčasoma uredile,
tudi spor s Sovjetsko zvezo se bo zgladil.
»Res, čas je pravičen sodnik in pokaže resnico. Zal je navadno
tedaj mladost že starost in zaman bo obžalovanje neumnosti mlado-
sti. Mnogi od sedanjih prišlekov bodo ostali tu, postali bodo stari
Ptujčani, mislili in čutili bodo s tem našim mestom ... Tudi sam sem
bil po prvi vojni prišlek v Ptuju ...«
Pripovedoval je, kako je vipavsko živahnost oplemenitil s prle-
ško in haloško, kako je postal ptujski župan, kako se je spopadal s
hitlerjevd, kako je 6. aprila 1941 govoril z balkona na magistratu, ko
je nebo paralcf zavijanje štuk. Zmanjkalo mu je besed, zato je končal s
Prešernovim verzom: »Manj strašna noč je v črne zemlje krili, kot so
pod svetlim soncem sužni dnevi!« »Iz tega pa se danes mladi norčuje-
te« je še potožil.
»Ne vsi«, sem oporekal, »Prešerna so pogosto citirali tudi v par-
tizanih.«
Nadaljevanje prihodnjič
TEDNIK	^^^^
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
v Teharjih na tovariškem srečanju
Po uradnem delu so se srečali še v družabnih igrah
(Posnetka: M, Murata)
Prvo srečanje obrtnih delavcev Jugoslavije
in šesto slovensko
Letošnji mednarodni celjski sejem obrti
spremljajo številne prireditve. Tako so se v
soboto v Teharjih zbrali na že šestem sreča-
nju slovenski obrtni delavci. Navzoči pa so
bili tudi udeleženci prvega srečanja obrtnih
delavcev Jugoslavije. Zanimivo je, da je na
posvetu zveznega odbora sindikata delavcev
v komunalnem gospodarstvu in v obrti o
družbenem položaju in sindikalni organizira-
nosti obrtnih delavcev Jugoslavije, sodelova-
la tudi predsednica osnovne organizacije de-
lavcev na področju samostojnega osebnega
dela v občini F^uj Mirka Murata. Bila je ena
od petih slovenskih razpravljalcev. Po kratki
predstavitvi dela ptujske osnovne organizaci-
je, ki ima že petindvajsetletno tradicijo, je
med drugim povedala:
»Tudi v sedanji krizi preveč nagrajujemo
diplome in druge papirje kot pa proizvodno
delo in znanje. To velja bolj za združeno delo
in manj za osebno, kjer smo že spoznali, da
je moč živeti le od dela in njegovih rezulta-
tov.
Podobno kot v združenem delu se tudi v
osebnem delu še vse premalo zavedamo vlo-
ge sindikata. Na pomoč ga kličemo šele ta-
krat, ko smo v stiski. Premalo se zavedamo,
da gre za naša delavsko organizacijo in da
nihče zunaj nas ne bo reševal naših težav.
Govorimo o večji produktivnosti in bolj-
šem delu. Kako naj boljše delamo? Četudi se
trudimo, da bi storili kar največ, pogosto
omagamo pod težo teh ali onih dejstev. Zav-
zemamo se za drugačen sindikat, takšen, ki
ne bo delal z roko v roko s tistimi, ki kritizi-
rajo — da ne rečem zapravljajo — krivijo vse
povprek, le sami so pri tem nedolžni in nič
krivi, četudi so celih štirideset let in več mesi-
li ta naš kruh, ga sejali skozi rešeta in sita in
vsi smo upali, da bo ta naš kruh vedno boljši
— pa je sedaj postal socialni . . .«
V nadaljevanju prvega srečanja jugoslo-
vanskih obrtnih delavcev so v avli Narodne-
ga doma v Celju odprli razstavo fotografij na
temo: »Dosedanja srečanja obrtnih delav-
cev.« To so v soboto prenesli v Teharje, kjer
je bilo šesto srečanje slovenskih obrtnih de-
lavcev. Na njem je sodelovalo več tisoč de-
lavcev. Prihod na srečanje so plačali skladi
za izobraževanje. Ptujski obrtni delavci sode-
lujejo na teh srečanjih že peto leto. Tudi letos
jih je bilo za en avtobus.
V Teharjih je bilo tovariško srečanje z za-
nimivim programom. Udeležence je pozdra-
vil predsednik Sveta zveze sindikatov Jugo-
slavije Marjan Orožen. Ob tej priložnosti so
razglasili tudi letošnje nagrajence Republi-
škega odbora sindikata delavcev v obrti Slo-
venije. Podelili so šest priznanj. Med prejem-
niki je tudi Mirka Murata iz Ptuja. Vsako le-
to republiški odbor sindikata delavcev v obr-
ti podeli zaslužnim posameznikom, organom
in organizacijam, ki delujejo na utrjevanju
družbenoekonomskega in samoupravnega
položaja obrtnih dejavnostih družbenega in
osebnega dela, priznanja s plaketo.
MG
Natisnjen bo tudi barvni koledar
v ponedeljek, 12. septembra, se je še zadnjič sestal uredniški in organiza-
cijski odbor"monografije LJUBITELJSKI LIKOVNIKI PTUJA, avtorice
dr. Štefke Cobljeve. Tudi ob tej priložnosti so prisotni poudarili, da je dr.
Cobijeva s svojimi sodelavci izvedla projekt, ki je takorekoč brez primere v
Sloveniji. F'oleg tega pa je bil tudi dobro finančno izpeljan ter knjiga zelo
lepo sprejeta med bralci in poznavalci likovne umetnosti.
Od natisnjenih 2000 izvodo\ jih je skoraj polovica že prodana, sicer pa je
monografija na voljo \ ptujski enoti Mladinske knjige in enoti v Mariboru
ter Zvezi kulturnih organizacij občine Ptuj. Razveseljivo pa je tudi to, da bo
natisnjen še koledar z dvanajstimi barvnimi reprodukcijami predstavljenih
ljubiteljskih likovnikov, ki ga za prihajajoče novo leto tiskajo v Ptujski ti-
skarni.
V mesecu novembru bo v paviljonu Dušana Kvedra še likovna razstava
del predstavljenih avtorjev kar bo vse skupaj tudi dobra reklama za mo-
nografijo.
mš
Brigadirji, graditelji
avtoceste 1948!
Brigadirje, graditelje avtoceste »Bratstvo — enotnost« Zagreb —
Beograd, ki so 1948. leta sodelovali na tej veliki delovni akciji prosto-
voljnega dela jugoslovanske mladine, vabimo, da pridejo na sestanek
v ptujski Delavski dom Franca Krambergerja, Cučkova I. Sestanek
bo v ponedeljek, 26. septembra, ob 15.30 uri. Pogovorili se bomo o
proslavi 40 -- letnice pričetka izgradnje avtoceste »Bratstvo — enot-
nost«, ki jo pripravlja Zvezna konferenca Zveze socialistične mladine
Jugoslavije. Proslava je predvidena v sredini oktobra in so nanjo po-
vabljeni graditelji avtoceste in drugi zainteresirani udeleženci mladin-
skega prostovoljnega dela.
Na sestanku se bomo pogovorili tudi o delu Kluba brigadirjev.
Franc Belšak —Tone in o drugih vprašanjih, ki zanimajo brigadirje —
udeležence mladinskega prostovoljnega dela. Brigadirski pozdrav —
Z — d — r — a — v — o — !
FB
Pet mesecev po
mesecu potrošnikov
Jugoslovanski potrošniki smo 15. aprila postali enakovredni po-
trošnikom širom sveta. Pred dvema letoma je Organizacija združenih
narodov imenovala 15. april svetovni dan potrošnikov. V Jugoslaviji
smo ta dan obeležili letos prvič. Še več kot to, potrošnikom smo na-
menili kar cel mesec. V tem času smo bili priče najrazličnejšim akci-
jam, od tega, da smo lahko kupovali blago po znižanih cenah, po
ugodnih kreditnih pogojih in še kaj. Zanimivo je, da so v tem dnevu
potrošnikov ali mesecu potrošnikov začutile, da so kaj »dolžne« stori-
ti le trgovske organizacije. Takoimenovane storitvene dejavnosti, kot
so gostinci ali najrazličnejši serviserji, ti niso čutili nobene potrebe,
da bi na takšen ali drugačen način zaznali mednarodni dan potrošni-
kov.
Lahko se pohvalimo, da smo edina država v svetu, kjer so potroš-
nikove pravice opredeljene v ustavi. Potrošniki imamo pravico do
svobodne izbire osnovnih dobrin in storitev, imamo pravico do resni-
čnih podatkov o proizvodih . . ., še bi lahko naštevali. Tako na papir-
ju, kako pa v resnici? Mnogokrat smo priče kaj čudnim odnosom tr-
govcev, gostincev, serviserjev ... Pa vedno tem odnosom ne botrujejo
cene in inflacija, pa velike obresti na zaloge. Kakovost blaga in stori-
tev na splošno pada, nekaterih dejavnosti pa enostavno ni več. Po-
trošniki smo na milost in nemilost prepuščeni tistim, pri katerih kupu-
jemo, naročamo takšna in drugačna dela ali popravila. In če je to v
večjih mestih še nekako urejeno, je v manjših in po vaseh zato zelo
slabo ali pa sploh ni poskrbljeno. Tako potrošniki poleg tega, da so
cene previsoke, negodujejo nad nestalno ponudbo določenih proizvo-
dov in storitev, po vaseh nad neustreznimi prostori, v katerih so pro-
dajalne, nad nečistočo (sanitarni inšpektorji že razmišljajo o javni ob-
javi tistih lokalov, ki so nenehno na njihovih spiskih), pa tudi nad
tem, da niti večje trgovine nimajo za kupce sanitarnih prostorov, ra-
zen tistih, ki imajo bife.
Kakšne so možnosti, da potrošniki uveljavijo svoje pravice prek
potrošniških svetov? Težko je o tem govoriti in pisati, če je potrošnik
povsem izključen kot tržni subjekt, čeprav prav na njem temelji razvoj
ekonomskih odnosov in trga. Vpliv potrošnikov na trg, če so organizi-
rani ali ne, je zanemarljiv.
V ustavi in vrsti zakonskih predpisov imamo krasno zapisano ka-
ko organizirati potrošnike, veliko manj ali pa sploh nič ne piše o po-
gojih delovanja in pristojnosti potrošniških svetov. In dokler je tako,
bodo še vedno imeli prednost trgovci, gostinci, serviserji . . .
Ni mogoče ugotoviti, koliko je upoštevana beseda potrošniških
svetov, če ti ponekod niso še niti ustanovljeni, če pa so že, so prepuš-
čeni sami sebi in sploh ne vedo, kaj naj bi počeli.
NaV
/ščejo svoj stil
Med skupinami, ki so nastopile na nedavnem otroškem živžavu, je
najbrž največ pohval požela avstrijska ročk skupina Gladstone. V njej
so zbrani glasbeniki iz Lipnice in Gradca, vodi pa jih pevec in avtor veči-
ne skladb Helmut Czermak. V Ptuj pridejo večkrat, ker snemajo ploščo
v ljubljanskem studiu Metro. Ob enem takih obiskov smo jih poprosili
za klepet, pri tem pa nam je pomagal njihov zastopnik za Slovenijo Al-
bin Brencelj.
Fantje so odgovarjali kar vse-
vprek, klepetali so sproščeno,
včasih v nemščini, včasih v an-
gleščini — kakor smo se pač la-
žje sporazumeli.
Vodja ansambla je povedal, da
skupina obstaja v tej sestavi že
tri leta. Igrajo ročk z elementi
popa. Menijo, da se ta glasba ta-
ko na naši kot avstrijski strani
dobro prodaja, vendar so prepri-
čani, da je naša slo\en,ska publi-
ka za to zvrst bolj dovzetna kot
avstrijska.
Pred leti so \ .Avstriji izdali
malo ploščo, s katero pa niso bili
preveč zadovoljni, zato so se se-
daj odločili za snemanje v Slove-
niji. Trenutno delajo v ljubljan-
skem studiu Metro, s katerim so
zelo zadovoljni. Snemajo veliko
ploščo in nekaj skladb z nje so
predstavili tudi na koncertu na
stadionu Drave. Pravijo pa člani
Gladstone tudi to. da je lažje de-
lati v našem studiu in tudi ta
zvrst glasbe je pri nas bolj uvelja-
vljena, kot pri njih. Tukaj je tudi
drugačen način snemanja v stu-
diu, tako da so jim te izkušnje
dobrodošle.
Pričeli so v avstrijskem narečju
Po tem, ko so najprej posneli
ploščo v nemščini, oziroma v na-
rečju, so se sedaj odločili za an-
gleščino. Pravijo, da se želijo
uveljaviti tudi na mednarodnem
prizorišču, zato pa je angleščina
poglaviten pogoj. Ljudje priča-
kujejo, da se zvrst glasbe, ki jo
igrajo, poje v angleščini. Svoj po-
skus v narečju pa imajo za neko-
liko ponesrečen. Skladbe so po-
tem predelali in jih na novo pos-
neli v angleščini. Upajo pa tudi,
da ne igrajo glasbe, ki jo igra ti-
soče skupin v svetu. Tudi sami
so pričeli tako, za nove skladbe,
ki jih bodo predstavili na veliki
plošči, pa pričakujejo, da bodo
nekaj drugačnega in da bodo pri
poslušalcih naleteli na dober od-
ziv.
^ šeč sta jim Laibach in Šankrock
Bobnarja Helmuta smo pov-
prašali, kaj meni o slovenskih
8'asbenih skupinah. Nasmejano
je odgovoril, da pravzaprav čisto
natančno ne pozna vseh skupin,
a bi se nekako odločil za oceno,
da v povprečju naše skupine
igrajo boljšo glasbo kot njihove
in ta glasba se tudi zelo razlikuje
od glasbe, ki jo igra večina sku-
pin v Avstriji. Od vseh sloven-
skih skupin, ki jih pozna, mu je
všeč naprimer skupina Šankrock,
pa tudi Laibach. Povedal je, da
je slednja zelo priljubljena in po-
slušana predvsem med študenti.
Njemu pa je pri njej najbolj všeč
to, da je glasba zelo izvirna in
nekaj posebnega, posebej pa je
zanimiv tudi scenski nastop.
Upajo pa člani Gladstone, da
bodo skozi nastope po Sloveniji
spoznali tudi druge glasbene
skupine in bodo potem lažje pri-
merjali.
Zadovoljni so s slovensko publiko
Gladstone je nastopil že v več
krajih. Med drugim so zelo zado-
voljni z nastopom v Mostu na
Soči, kjer so nastopili na tradi-
cionalni prireditvi Noč na jeze-
ru. Sproti izpopolnjujejo svoje
nastope in jih prilagajajo publi-
ki. Odločili so se, da bodo svoj
nastop tudi scensko dodelali in
tisti, ki so jih videli v Ptuju, bodo
najbrž temu lahko pritrdili. S pu-
bliko so na koncertih v Sloveniji
zadovoljni, pravzaprav jim je
všeč vzdušje, ki nastaja na njiho-
vih nastopih. Tudi po koncertu v
Ptuju so ocenili, da je bilo tako.
Menijo pa tudi, da je za publi-
ko v Sloveniji nekoliko lažje
igrati kot v sosednji Avstriji.
Najprej je to zaradi tega. ker v
Avstriji pripravljajo veliko kon-
certov velikih ročk zvezd in ti
koncerti so zelo dragi, potem pa
tudi zato, ker imajo Avstrijci ve-
liko več izbire med različnimi
skupinami in je zato tudi njihov
okus bolj usmerjen. Zato je novi
skupini s svojevrstno glasbo toli-
ko težje uspeti.
Vsi z glasbeno izobrazbo
Nisem si mogla kaj, da jih ne
bi vprašala tudi po njihovi glas-
beni izobrazbi in izkušnjah. Ra-
zen Manfreda Dornerja. ki je sa-
mouk in pravi, da se je za to glas-
bo navdušil zaradi video kaset in
posnetkov ter je pričel igrati in-
strument pri šestnajstih, imajo
ostali klasično glasbeno izobraz-
bo. Nekateri so se preizkusili v
jazzu, bobnar Helmut ima tri leta
glasbenega konservatorija, vodja
ansambla Helmut Czermak kla-
sično glasbeno izobrazbo, Kibo-
ra - klaviaturist pa je izšolan v
klaviaturah v Grazu.
Avtor tekstov in tudi glasbe je
večinoma vodja ansambla. Sam
pravi, da je vsebina njihovih pe-
smi povsem realistična in prika-
zuje običajno življenje — pred-
vsem pa ljubezenske odnose. Na
koncu se je še pošalil, češ takšni
teksti gredo bolj pod kožo, pred-
vsem dekletom. Imajo občutek,
da se ljudje v njihovo glasbo kar
hitro vživijo. Sicer pa, njihov na-
stop je treba videti in njihovo
glasbo slišati. Vse drugo je samo
dodatek.
D. Lukman
6 — IZ NAŠIH KRAJEV
22. september 1988 - XEDNIK
Nasveti za
hišo in dom
Danes lahko v časopisih in revijah preberemo različne nasvete,
kako lahko neko stvar spremenimo, popravimo, izboljšamo, in po-
dobno sami, ne da bi le to nesli h kakšnemu strokovnjaku in plačali
ter si napravili nepotrebne stroške. Vendar iz teh nasvetov lahko za-
sledimo, da se pri raznih opravilih uporabljajo izdelki sodobne indu-
strije. Kako pa so to urejale naše babice in dedki? Predvsem je namen
teh člankov, da vam predstavim, kako so se nekatere stvari v kmetij-
stvu, gospodinjstvu ter ob drugih prilikah lahko opravile i malo do-
bre volje. Vrnili bi se kar precej časa nazaj in to za kakšnih 70 do 100
let v začetek 19. stoletja, ter vam opisal nekatere nasvete za vsakdanjo
rabo.
Bliža se spravilo grozdja in čez nekaj dni bodo vinogradi polni
beračev, po hribih se bo razlezla domača pesem in vriski putarjev,
vendar ima ob tem času vsak vinogradnik veliko skrbi zaradi sodov, v
katere bo nalil mošt, da bo lahko dozorel v vino.
Lep sod dobiš, ako ga naprej dobro z vodo očediš ter nato nama-
žeš nekoliko z oljem. Obroči se morajo namazati z železnim lakom, z
njim dobijo lesketajočo se črno barvo, ki jih varuje rje.
Ako sod na katerem mestu pušča, se ustavi kapljanje najlaže, če se
sod zamaže s sledečo zmesjo: vzame se dva in pol utežna dela čistega
loja, dva utežna dela čistega voska in štiri utežne dele svinjske masti
ter se vse skupaj raztopi in dobro premeša. Ko seje nekoliko ohladilo
naj se primeša še dva in pol utežna dela pepela in shrani kje na su-
hem. kadar se hoče mesto, kjer sod pušča, zamazati, naj se ono mesto
najprej skrbno očisti, nato kos zmesi nekoliko nad svečo segreje in z
njo namaže.
Plesnive sode moramo oprati najprej z mrzlo vodo in s krtačo in
šele potem z vrelo vodo, kateri se doda nekaj sode. Ce je sod močno
plesniv, je pa še boljše, da mu vzamemo eno dno proč ter ga potem
pooblamo in ožgemo. Ko mu denemo spet dno, ga izperemo z gorko
vodo ter ga nazadnje zavinimo. Žge se sod najbolje z žganjem, s kate-
rim se znotraj polije.
Kako se odpravi novim sodom okus po lesu. V ta namen napolni
sod z apneno vodo, kateri prideni za vsak hektoliter 36 do 40 gramov
solitra ali potašla. Čez šest do osem dni izprazni sod, izmivaj ga toli-
ko časa, dokler ne teče iz njega popolnoma čista voda. Delo je konča-
no. Tak sod ne daje potem vinu nikakega okusa.
Sode popleskati z oljnato barvo nikakor ni prav, ker se zadelajo
luknjice v lesu, skozi katere mora zrak neobhodno prihajati k tekoči-
ni, najsi je vino ali sadjevec. Ne škoduje pa sod popleskati s firnežem,
kar bo posebno koristilo železnim obročem.
Kako očistiš sode? V sod nalij vroče vode, v kateri je kuhane ne-
kaj moke ali mekin, ter pusti, da nekaj časa stoji. Kadar vodo iztočiš,
izgine tudi vsa nečistoba, neugoden duh in plesnoba. Sod nato izpe-
reš še s čisto vodo.
Impregniranje sodov. Zmešaj en del kolofonije, en del parafina,
in dva dela bencina. Les, ki je napojen (Impregniran) s to raztopino,
ne vsrkava nobene tekočine. Impregniranje se priporoča posebno za
nove sode.
Kot ste lahko opazili, nasveti niso napisani v čistem knjižnem
slovenskem jeziku, temveč v slovenskem jeziku, kakršnega so poznali
pred prvo svetovno vojno. Upam, da vam razumevanje tega jezika ne
bo delalo težav. In če so nasveti privlečeni iz parafina, naj bodo po-
tem še napisani v izvirnem jeziku, kajne?
V naslednji številki pa nekaj o vinu.	ZB
PRI NAS V KLUBU
Alkoholizem v svetu
111. nadaljevanje
Nadaljujemo s prikazom razširjenosti alkoholizma po posamez-
nih deželah, čeprav so definicije alkoholizma in mnenja, kdaj kdo po-
stane alkoholik, zelo različna.
Alkoholizem je zaradi pretiranega pitja piva pogost na Češkem,
v Belgiji, zahodni Nemčiji in drugje, kjer je razvita proizvodnja piva.
Na Češkem je bila 1963. leta poraba piva več kot 110 litrov na
prebivalca, poraba vseh alkoholnih pijač, preračunana v stoodstotni
alkohol, pa okrog 5,5 1 letno. V Pragi so 1951. leta na Psihiatrijski kli-
niki odprli postajo za raziskovanje alkoholizma in 1956 so sprejeli
ustrezne zakonske predpise. Sčasoma so pričele z delom mnoge po-
svetovalnice, postaje za zdravljenje alkoholikov in za streznitev, ki
imajo tradicijo že od 1951. leta. V te postaje sprejemajo osebe, ki so
bile pijane na javnem mestu in jim ponudijo najosnovnejšo nego (naj-
večkrat je to pranje, striženje in spanje). Za vsakega odprejo register,
v katerem so podatki o koncentraciji alkohola v krvi, ipd. Vsako biva-
nje v postaji za streznitev se plača, pozneje pa v nedeljskih šolah izva-
ja obvezno učenje. Osebe, ki pogosto »obiščejo« postajo, plačajo ka-
zen.
Podobne postaje za treznjenje so na Poljskem in v Sovjetski zve-
zi. Poraba alkoholnih pijač, preračunana v čisti alkohol, je na Polj-
skem znašala 1963. leta okrog 4,5 I po prebivalcu, pozneje pa seje zvi-
šala. Od leta 1938 seje povečala zlasti poraba vodke, vina in piva. Po-
večana poraba je bila zlasti v času 11. svetovne vojne, ko so okupatorji
plačevali živež s steklenicami alkohola. Glede na nevarnosti in težave,
ki jih je na Poljsko prinašal alkoholizem, so že 1948. leta ustanovili
komite za boj proti alkoholizmu.
Antialkoiholne komiteje so ustanovili na manjših območjih v
vseh administrativnih področjih. Leta 1931 so Poljaki sprejeli zakon,
ki je urejal vprašanje alkoholizma, leta 1956 pa so izdali zakon proti
alkoholizmu, ki je boljši od prejšnjega.
S tem zakonom je bila prepovedana prodaja, ponudba in poraba
alkoholnih pijač na vseh javnih mestih (v turističnih domovih, v resta-
vracijah, bifejih, na železniških in avtobusnih postajah, \ pristaniških
lokalih, v nakupovalnih centrih, na sejmih in počitniških domovih).
Prodaja alkoholnih pijač, močnejših od 18. stopnje, je bila dovo-
ljena samo s privolitvijo organov oblasti, ne glede na to, kje se pijača
pije (na javnem mestu ali doma).
Prvi člen češkega zakona pravi: Alkoholiki, ki kažejo znake kro-
ničnega alkoholizma, in ki s svojim obnašanjem povzročajo propad
družine, demoralizirajo otroke ali ogrožajo varnost svoje okolice, bo-
do poslani na obvezno medicinsko zdravljenje v antialkoholični di-
spanzer ali v inštitut za splošno medicino.
Zakon predvideva, da se osebe v pijanem stanju obvezno prive-
dejo v postajo za treznjenje, če s svojim obnašanjem rušijo javni red,
ali ne vzdržujejo svoje družine. Vsak-a oseba, ki v pijanem stanju fizi-
čno ali moralno ogroža družinske člane ali druge osebe, se kaznuje s
petimi leti zapora. Zaporna kazen do treh let jc predvidena za osebe,
ki mladoletnike navajajo ns ;3ifcoh.ci.
Nadaljuje se
Dr. Z. L
PO PETDESETIH LETIH MATURE SO SE V PTUJU SREČALI MATURANTI IZ LETA 1938
Vsako srečanje je nov dogodek,
spomini na dijaška leta so še vedno živi
V Osnovni šoli Olga Meglič so
se v soboto, 17. septembra, zbrali
gimnazijski maturanti iz leta
1938. Spomnili so se na majski
dopoldan tega leta, ko so se po-
sknili od šole. Zadnje šolsko le-
to so prebili v razredu številka
štirinajst.
Sobotno srečanje je bilo že še-
sto po vrsti. Sklenili so, da se bo-
do v bodoče srečevali vsako leto.
Leta 1938 jih je bilo v razredu
38, pa tudi njihov razrednik Vil-
ko Rus je imel osemintrideset let.
Po ogledu šole, vodil jih je
ravnatelj Ervin Hojker, so se za-
hvalili za topel sprejem in odpo-
tovali v Pomurje. Tam so se usta-
vili pri sošolcu dr. Vaneku Šiftar-
ju. V njegov spominski park so
posadili dve smreki. Ogledali so
si tudi Plečnikovo cerkev v Bo-
gojini, zatem pa so se ustavili v
Moravcih. Spomine na nekdanje
šolske dni so obujali še pozno v
noč.
20. maja 1938 je sošolec Vanek
zapisal v svoj dnevnik: »Poslavlja-
mo se od profesorjev. Najlepše se
je od nas poslovil naš razrednik
Vilko Rus. V razredu nas je bilo 38
in njemu je bilo 38 let. Ko smo se
hoteli mi posloviti od njega, je so-
šolec Bela iz Pomurja potegnil po
strunah violine in le so zajoka-
le .. .. moje srce je žalostno. Tedaj
poje razrednik stopil pred katedro
in m{'d drugim dejal:
»Pred štirimi leti in pol sem sto-
pil prvikrat v vaš razred in nato
iskreno nadaljeval z opisom svoje-
ga življenja med nami. Povedal je.
kaj i se je spremenilo. Videli
smo ga veselega, ko sla se mu ro-
dila otroka in žalostnega, ko mu
je umrl oče. ki gaje imel zelo rad.
Svoje slovo je zaključil z željo,
da naj ho r.vt' pozabljeno in ljube-
zen naj nas druži, ker je to le edi-
na pot k miru.
Razred je skoraj onemel in ne-
kaj .sošolk je jokalo. Občutili smo
resnico, da se razhajamo, odhaja-
mo vsak na svoje mesto.
Profesor zgodovine in zemljepi-
sa Franc Habe nam je dejal: »Vi-
deli ste. kak.šen .sem bil. ko .sem
prišel, zdaj sem drugačen: med va-
mi sem .se spremenil. Smernice za
življenje ste si poiskali .sami. Bodi-
te fantje na mestu, kjerkoli vas do-
bi vihar, bodite pripravljeni.
Pomembne so bile besede profe-
sorja matematike Ludvika Ga-
brovška. Njegove besede .so bile
nekak zaključek naše napete pri-
pravljenosti. Bili smo močno vzne-
mirjeni. Pred dnevi .se je razširila
vest. da se bodo naši nekdanji
nemško govoreči sošolci, ki so bili
v zaporu, vrnili. Protestirali smo in
delno tudi prispevali, da so bili iz-
ključeni. Po vsem tem so nam po-
sebej zvenele Gabroškove besede
slovesa. »Vi, ki študirate v Ptuju,
ste posebej poklicani za politiko,
ker ste rasli v središču nacionalnih
borb. Ne pozabite. V življenju bo-
dite širokogrudni. to manjka nam
Slovencem. Profesor slovenščine
Lojze Uršič ni mogel do besede.
Dejal je le: »Vsaka beseda se mi
razvije v prazen nič. Ko gledam
vaše svečane obraze, življenje naj
vam bo s cvetjem posuta pot. . .!«
MG
Spominski posnetek pred šolo. Letošnjega srečanja se je udeležilo pet-
najst nekdanjih sošolcev ter dva profesorja
(Posnetek: Langerholz)
V ormoški občini je štirinajst
zasebnih gostincev
Na Humu nedaleč od Ormoža dela za zdaj en bife. Pred enajstimi leti gaje
na številki 4 A odprl Anton Lesjak. Prejšnjo službo - delal je v Metalki v Lju-
bljani in v Ptuju — je zamenjal za gostinski pult. Kako je prišel med gostince?
Čisto po naključju. Ob kavici je pogovor nanesel o gostinstvu in o možnostih za
to dejavnost v občini. Odločitev je bila trenutna in ni mu žal.
V bifeju dobijo obiskovalci kakovostna vina vseh vrst v steklenicah. Spe-
cialiteta hiše je prekajeni svinjski jezik s prilogo. Obiskovalci so jo dobro spre-
jeli. V zadnjem času pa se že pozna, da je denarja vedno manj.
Anton Lesjak dela sam. Zjutraj odpre ob osmih, zapre pa ob 22. uri. Prosto
ima ob ponedeljkih, v nedeljo pa ima odprto od 8. do 12. ure.
Kako mu gre? Zadovoljen je, še bolj pa bi bil, če bi ne bilo toliko prispev-
kov.	mg
Ogradili
so igrišče
To deževje je pošteno zagodlo mar-
sikomu, med drugimi tudi športni-
kom z Grajene, ki so — združeni v
društvo za telesno kulturo — te dni
nameravali napeti mrežo na novoure-
jenem igrišču pri osnovni šoli. Dolgo
časa je namreč to igrišče povzročalo
nejevoljo sosednjih stanovalcev in
lastnikov kmetijskih površin, saj so
žoge pogosto poškodovale šipe in
bližnje pridelke. Za novo igrišče se na
Grajeni niso odločili, zato je društvo
prevzelo obnovo obstoječega igrišča.
Z urejanjem igrišča in postavlja-
njem drogov za ograditev igrišča so
pričeli junija, dokončali pa ga bodo
kmalu. Sedanja vrednost opravljenih
del je okoli pet milijonov dinarjev.
Večino so opravili prostovoljno, de-
nar pa so pridobili tudi s prireditva-
mi, med drugim so pripravili progla-
sitev najboljšega športnika in športni-
ce ptujske občine.
Igrišče bodo uredili ne samo za no-
gomet in košarko, temveč tudi za od-
bojko in tenis. Ob urejanju igrišča so
pridobili v društvu za telesno kulturo
tudi veliko novih članov, predvsem
mlajših. Otvoritev bodo pripravili ko-
nec septembra, ko bo pri njih velik
nogometni turnir.
Anton Lesjak na svojem delovnem mestu — za pultom
(Posnetek: J. Bračič)
Na Lendavski trgatvi
že večkrat smo si želeli, da bi
naše folklorne prireditve pope-
strili s temperamentnimi madžar-
skimi plesi. To se nam je uresni-
čilo 18. 8. 1985, ko seje naše ve-
like mednarodne folkorne prire-
ditve udeležila folklorna skupina
madžarske narodnostne manjši-
ne iz Radmožanec blizu Lenda-
ve. Ker pa je ta skupina bila za
nas nekaj povsem novega —
povrh pa še deležna velike po-
zornosti, si nismo mogli kaj dru-
gega, kot da smo jih ponovno
povabili ob letošnjem praznova-
nju 50-letnice foklore in to na
osrednjo folklorno prireditev v
nedeljo. 21. avgusta. Ker vse fol-
klorne skupine prihajajo na ra-
zna gostovanja po nekakšnem
nepisanem dogovoru, mi na vaše
— vi pa na naše prireditve, smo
si letos ob slovesu rekli — na svi-
denje na Lendavski trgatvi v so-
boto, 10. septembra.
Glede na to, da so dopusti v
glavnem za nami, smo tokrat
imeli zares popolno skupino
takšno, kot smo je bili lahko ve-
seli. Že vremenska napoved in
lepo sončno sobotno jutro je na-
povedovalo lep in topel dan. Po
nekaj manjših zapletih, kot se to
običajno dogaja, ko se ljudje od-
pravljajo na pot, je naš »miniav-
tobus<; kar hitro zdrvel skozi Or-
mož in Ljuiomer proti prekmur-
skim ravnicam in že smo bili kaj
hitro v Lendavi, kjer je že bilo
čutiti praznično razpoloženje,
podobno našemu ptujskemu ku-
rentovanju ali bolje rečeno Kata-
rininemu sejmu.
Po manjših težavah — kje, ka-
ko in kaj — smo se kar hitro uje-
li v utrip tega velikega spektakla.
Povorko, ki se je vlekla štiri dol-
ge kilometre in ko jo je sestavlja-
jo več kot sto vprežnih in motori-
ziranih vozil, na katerih so po-
dobno kot na Radgonskem sej-
mu uprizarjali kmečka in roko-
delska opravila, so popestrile še
številne folklorne skupine.
Povorka, ki se je pričela ob 10.
uri, je trajala vse tja do 12. ure.
Nato se je pričel na osrednjem
trgu nastop folklornih skupin, ki
je trajal nekako do 14. ure. Ob
koncu so najbolj domiselnim in
najbolj izvirnim skupinam, ki so
sodelovale v povorki s kmečkimi
in rokodelskimi opravili, podelili
zares lepe denarne nagrade.
Sledilo je običajno zasluženo
opoldansko kosilo, nato pa seve-
da ljudsko veselje, ki običajno
traja prek cele sobotne noči do
nedeljskega dopoldneva, ko se
po dokaj praznih denarnicah pri-
čne vse skupaj počasi unirjati.
Komunalci so imel; verjetno
veliko dela, preden so spravili
spet vse skupaj v normalne toko-
ve. Pa še nekaj — to veliko turi-
stično-folklorno prireditev"finan-
cirajo v glavnem s prodajo vstop-
nic — spominskih priponk, ki so
jih letos prodali nekaj več kot
25.000, saj velja v Lendavi »pra-
vilo«, da ne sme biti ta dan nih-
če, ki ne bi imel na prsih pripete
spominske priponke. Na to opo-
zarja prijatelj prijatelja, sosed so-
seda, znanec znanca in tako da-
lje. Verjetno bi se lahko veliko
naučili na tem primeru ob našem
kurentovanju v Ptuju, ko je še
vedno zatajila prodaja vstopnic
— oziroma spominskih priponk.
Lendavska trgatev ima že svo-
jo majhno tradicijo — letošnja je
bila namreč že peta po vrsti in se
prireja vsako leto drugo soboto v
septembru — in vse kaže, da bo
postala tradicionalna. S tem
dnem je uradno dovoljeno obira-
nje ranih sort grozdja v lendav-
skih vinogradih. Vsem, ki smo
bili prvič na tej lendavski trgatvi,
se nam je tako močno vtisnila v
spomin, da jo bomo tudi v pri-
hodnje leto obiskali četudi ne
v narodnih nošah, tako kot letos,
zato pa bolj sproščeno, brez do-
ločenih obveznosti.
Franc Kolari;
V dom naših mladih let je legla
zlovešča senca in zastrla svetel po-
gled na naš mladi življenjski ko-
rak. V senci časa je boleče odjekni-
la vest. da je nasilno izsanjal svoj
mladi dan naš prijatelj Sandi. V
bolesti, ki polni naša srca. pa se
rojeva spoznanje, da je v nas in
zunaj nas neobvladljiva sila, ki
brezobzirno uničuje rast na mladi
njivi življenja. In tako je demon-
ska gospodarica izterjala svoj kr-
vni davek, komaj porojeno mla-
dost. pomorila cvet. ki je zažarel
pod toplim poljubom življenjske vi-
gredi, da je krvav obležal na tleh
boleče resničnosti.
Samo 17 pomladi so mu odme-
rile sojenice življenja. Težka je bila
njih sodba, kruta je bila prerokba,
ki se je pred dnevi morala izpolniti
po njihovem neusmiljenem ukazu.
Kajti za uničevalko življenja ni
pregrad in ne meja, ne hotenj in
želja, ne mladosti in prešernosti,
ne ciljev in ne obetov. To je njeno
brezčutno gospostvo, za katerim
ostajajo boleče brazde človeške
tragike.
In to smo doživeli mi. gorišniški
mladinci, tvoji še včerajšnji tovari-
ši na mladih stezah življenja, na
katerih smo lovili sonce, smeh in
prešernost, s pesmijo in vriskom
izpovedaU svoj mladi jaz. Potrje-
vali smo se tudi z delom, ki sta ga
narekovala čas in prostor. Nobene
skupne poti nismo opravili brez
Sandija. Povsod in vselej je bil pri-
pravljen sodelovati, cenil in spo-
štoval je delo, koristno družbi in
sebi. Bil je plemenit sodelavec, pri-
jatelj v stiski in .sreči, brez nalepke
sebičnosti in nevoščljivosti. Ničko-
likokrat smo s teboj drugovali in
se tudi včasih igrali odrasle, ker se
nam je preveč mudilo v svet dozo-
relosti. To so samo .sanje mladosti,
ki .še ni obogatena z življenjsko iz-
kušnjo, kajti sanje o raju so lepše
kot raj sam. Tudi Sandi je sanjal
o tem raju. vendar nikoli izsanjal,
ker mu ni bilo dano doživeti njego-
vo pravo resnico.
Omahnil je v brezprostorje in
brezčasnost, odšel je iz naše .son-
čne gorišniške vigredi. ki smo jo z
njim bogato razdajah v v^e vetro-
ve. Legel je v domovino senc, v na-
ši zavesti pa osmja njegova mlada
podoba, spremljata nas njegov
smeh na u-.iih in njegov lesk v
očeh .^j je bil mlada veja našega
živiien-.škega drevesa.
Prijatelji
tednik	^^P^en^ber 1988
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7
Vabilo na koncert
v četrtek, 22. septembra, ob
|9 30 bomo v viteški dvorani na
ptujskem gradu lahko prisluhnili
Violinistu Roku Klopčiču in čem-
[,alistki Nedki Petkovi Kovačič.
l jubitelji glasbe odličnega slo-
venskega violinista že dobro po-
znajo. Mojster Klopčič se je po
jokončanem študiju na ljubljan-
ski Akademiji za glasbo izpopol-
njeval še pri M. Rostalu in M.
Szeryngu. Njegov repertoar ob-
sega bogat del izbor slovenskih
skladateljev, seveda pa tudi osta-
lih velikanov svetovne glasbene
zakladnice.
Nedka Petkova Kovačič je
nilada čembalistka, po rodu Bol-
garka, ki pa seje že kmalu vklju-
čila v slovenski glasbeni kulturni
prostor.
In kaj nam bosta umetnika
predstavila? Poslušali bomo: Jo-
han Anton Sgatberoni Partita
iz Ptujske zbirke, J. S. Bach
sonata v H molu in J. S. Bach
sonata v E duru.
J. A. Sgatberoni je skladatelj,
katerega rod izhaja iz okolice
Graza. Pisal je svetovno komor-
no glasbo, v glavnem za čemba-
lo. Stilno bi ga uvrstili med skla-
datelje zrelega baroka, pri kate-
rem je ponekod že močno čutiti
vpliv beneške zapuščine, Anto-
nia Vivaldia in njegovih nasled-
nikov. V glavnem se drži še okvi-
rov baročne suite, ki so jo v teda-
njih časih imenovali partita. Gre
za večstavčno obliko skladbe,
kjer so si stavki stilno enaki, zna-
čajsko pa odgovarjajo imenu
plesa. Sgatberoniovo skladatelj-
sko delo je pomembno tako za
avstrijski kot tudi za slovenski
prostor, saj sodijo njegove sklad-
be med najstarejša dela te vrste
pri njih in pri nas. Ce bi ga hoteli
uvrstiti v evropski prostor, bi se v
njem skoraj izgubil, za naš majh-
ni kulturni prostor pa pomeni
dragoceno dediščino.
J. S. Bach je napisal za celo
knjižnico glasbe, ki ji ni primere
ne po razsežnosti in ne po ume-
tniški vrednosti. Njegova glasba
je skomponirana v vseh oblikah,
znanih v njegovih časih in iz
vseh področij glasbenega ustvar-
janja (razen opere). Vse njegovo
delo je prežeto s plemenitostjo,
izvirnostjo in zvišeno miselnost-
jo. Res čudno je, da je ta genij, ki
je napisal toliko nesmrtnih stva-
ri, ostal prezrt skoraj celo stoletje
po smrti. Poznala gaje le peščica
ljudi, pa še ta ga je imela le za
velikega organista in ne skladate-
lja. Eden od vzrokov, da so Bac-
ha po smrti tako hitro pozabili,
je tudi ta, da je glasba sredi 18.
stoletja od večglasja polifoni-
je prešla v glasbo, ki je sestajala
iz ene same melodične linije s
spremljavo homofonijo. Tako
so v Bachovi generaciji verjeli,
da je Bach pač zastarel in zato je
popolnoma izginil. Kmalu po
njegovi smrti so sinovi prodajali
očetove rokopise za minimalno
ceno, v njegove solo sonate pa je
mesar v mesnici zavijal meso.
Bacha so odkrili zopet leta
1802, ko je nemški muzikolog
Forkel objavil njegov življenje-
pis. »Ob tem zvišenem geniju,
tem kralju glasbenikov, nemških
in tujih, so vsi drugi pritlikavci,«
je napisal Forkel. Leta 1829 je
mladi Felix Mendelssohn v Ber-
linu dirigiral Bachov Pasion po
Mateju in prvič po njegovi smrti
se je glasbeni svet zavedal mogo-
čnosti tega genija.
Za Bachove violinske sonate s
klavirjem ali čembalom je značil-
no tudi to, da je oba instrumenta
uporabljal kot neodvisna glasova
in za oba napisal bogato in do-
mišljije polno polifono glasbo.
Povezava med obema instrumen-
toma je odlična, drug drugega
dopolnjujeta, drug drugemu pri-
spevata lastne misli. Harmonije
za klavirsko (čembalsko) sprem-
ljavo so izpisane v celoti in torej
ni več uporabljen način znan kot
»figurirani-bas — generalbas«,
ki je bil tedaj splošno v navadi.
Majda Eržen Novak
V ptujskem razstavnem pa-
viljonu Dušana Kvedra je
do 30. septembra 1988 na
ogled razstava
»Sodobna belgijska grafi-
ka«.
Gimnastično društvo
Ptuj pričenja z vadbo
Po dveh pripravljalnih sestankih, seji predsedstva, 16. avgusta, in
seji strokovnega sveta, 16. septembra, bo Gimnastično društvo Ptuj
ponovno odprlo vrata telovadnice dvorane CENTER. Otroci, starši
in vsi gibanja željni občani Ptuja pridite v vrsto Gimnastičnega dru-
štva Ptuj, kjer boste lahko razvili svoje sposobnosti, upočasnili proce-
se staranja in preživeli nekaj trenutkov v prijetni druščini.
Z vadbo bomo pričeli 26. septembra po naslednjem urniku:
—	cicibani: vsak ponedeljek in četrtek od 16.30 do 17.30
—	ml. pionirji: (učenci od 1. do 4. razreda OŠ) vsak ponedeljek
in četrtek od 17.30 do 19.00
—	st. pionirji (učenci od 5. do 8. razreda OŠ): vsak ponedeljek
in četrtek od 19 — 20.30
~ ml. pionirke (učenke I. do 4. razreda): vsak torek in petek od
16.30 do 18. ure
—	st. pionirke (učenke 5. do 8. razreda): vsak torek in petek od
18.00 do 19.30 ure.
—	članice: vsak ponedeljek in četrtek od 20.30 do 22. ure.
Ob vpisu je potrebno plačati članarino za naslednjo sezono, ki
znaša za cicibane in pionirje 5000 din, za člane-ice pa 10.000 din. Ob
plačilu članarine dobite tudi člansko izkaznico.
Želim vam prijetno vadbo!
Pred. strok, sveta GID Ptuj
R. AČIMOVIC
GOSTOVANJE MARIBORSKEGA GLEDALIŠČA
Noč bogov
v sredo, 28. septembra, bo v
ptujskem gledališču gostovalo
Slovensko narodno gledališče iz
Maribora s predstavo Mira Cia-
vrana Noč bogov. Miro Gavran
je diplomiral dramaturgijo na za-
grebški Akademiji za gledališče,
film in televizijo. Nekaj časa je
delal kot poklicni pisatelj, zdaj
pa je dramaturg v Teatru ITD v
Zagrebu. Dramo Noč bogov so
prevedli že v angleščino, prihod-
nje leto jo bodo uprizorili na Če-
škoslovaškem, avtor pa se dogo-
varja tudi za objavo in uprizori-
tev v Franciji.
Kadar vladajo bogovi, vla-
dajo brezkopromisno in neusmi-
ljeno, z nadzemsko voljo urejajo
stvari v zapletenostih vsakršnih
mehanizmov med življenje in
smrtjo. Vprašanje je le, kako se ti
bogovi v posameznem času ob-
našajo do ljudi. Ne glede na to,
ali posameznik pristane na božjo
voljo ali ne, je poslednje, kar je
človeku določeno, smrt, enaka za
tiste, ki so sprejeli božjo igro in
tiste, ki so se ji zoperstavili.
Avtor v pripombah k drami
igralce opozarja, da Moliere iz
drame ni Moliere iz življenja in
tudi Ludvik XIV. iz drame ni
Ludvik XIV. iz življenja. Zgodo-
vinarjem namenja pripombo, da
resničnost, ki jo raziskujejo, in
»resničnost«, ki jo gradi on, ni-
sta enaki. V drami Noč bogov so
številna zgodovinska dejstva po-
zabljena. Režiserju pn velja
opomba, da to ni zgodovinska
drama, vendar naj ne pozabijo
na čas, v katerem se dogaja.
Igralcem pa naj pomagajo, da v
slavnih imenih odkrijejo navad-
ne nesrečne ljudi.
Dramo Noč bogov, premie-
ra je bila junija v Mariboru, je
režiral Marjan Bevk, scenograf-
ka in kostumografka je Janja
Korun, dramaturgija pa je delo
Mojce Kreft. Moliera igra Peter
Ternovšek, Ludvika XIV. Jonas
Žnidaršič in norca Vlado Novak.
Drama noč bogov je drama,
ob gledanju katere se boste res
tudi nasmejali, pa hkrati zamisli-
li. Spoznanje ima grenki priokus,
pa ne samo zaradi songa norca,
ki pravi: »Okoli mene glave pa-
dajo, moja glava stoji pa pokon-
ci, ta igra me zabava, neumnejši
od meje izginjajo . ..«
Predstava Noč bogov je iz-
venabomnajska.	NaV
Prizor z vaje
JEZIKOVNO RAZSODIŠČE
Iz poštnega
nabiralnika
čez počitnice seje na naslovu Jezikovnega razsodišča nabral kar
lep kup pisem, v katerih nas dopisniki opozarjajo na bolj ali manj
tehtne jezikovne probleme. Nekaj pomembnejših zadev bomo temelji-
teje obdelali v prihodnjih tednih, tokrat pa moramo pritrditi piscem,
ki nas opozarjajo na tiste vrste napak, ki se kar naprej ponavljajo in o
katerih je J R že pisalo.
Ko so v Ljubljani predvajali nekaj filmov s filmskega festivala v
Pulju, se je na transparentih, plakatih, slovenskih kinematografij in
tudi v časopisih spet pojavilo geslo »Pula po Puli«. O uporabi sloven-
ske vzporednice za to istrsko mesto je JR pisalo že pred leti in bilo je
tudi nekaj hude krvi. Oblika Pulj (in pridevnik puljski)je tako SP 62
kot v Leksikonu CZ in mali splošni enciklopediji, omenja jo tudi Vo-
jislav Mole v knjigi Umetnost južnih Slovanov. Ravnajmo se po pra-
vilu: kadar imamo uveljavljeno slovensko obliko za kraje, zunaj slo-
venskega ozemlja jo uporabljajo!
Na čudno ljubezen do tujk nas opozarja M. G. iz Maribora, ki ga
je razhudila oblika besede stil, kot jo je zapisala mariborska tovarna
obutve Lilet: na čevljih in plakatih za nove izdelke je namreč napis
STYL LILET. Težko bi našli jezik, ki piše styl. M. G. ni našel takšne
pisave niti v osemjezičnem slovarju založbe Spektar iz Zagreba. Kdor
ne mara slovenske besede slog, naj vsaj v slovarje pogleda, kako se
stil piše v tujih jezikih.
»Zgrožena Slovenka« nam je poslala prospekt, ki gaje dobila na
meji med Novo Gorico in Gorico. Trgovina Compra Bene ponuja
Slovencem »gotovost od prihranek«, če v njej kupijo (med drugim):
peršut pečen, koruza olje, oliva olje, semi olje, razvrstitevi sadjeni soki,
pivo butelika, trenuten kvašenje pizza, toaletni sapun, platneni blago ro-
čka vsi meri ipd. V tem primeru res ni mogoče nič drugega kot bojko-
tirati trgovino Campra Bene.
N. N. iz Celja nam je poslal navodila Ljubljanske banke za po-
slovanje s tekočimi računi občanov in pripomnil, da v stavku »na če-
ku se ne sme ničesar pripisati, popravljati ali radirati, da vsebina čeka
ne bi bila sumljiva«, ni potreben drugi del. To je res odveč. Sicer še
kar spodobno napisana navodila bi bilo treba temeljiteje korigirati,
ker je nekaj vejic preveč oz. premalo in nekaj tiskarskih napak. Vred-
no se je potruditi, kadar gre za besedila, ki so dolgo v uporabi, in tak-
šna ta navodila tudi so.
Pregovor, da je kovačeva kobila bosa, potrjuje tudi »sindikalna
okrožnica«, ki so jo napisali na ljublja'nski univerzi in je namenjena
»koristnikom« počitniškega doma na Mežakli: poleg koristnikov so
zapisali še koriščenje in koristiti, pozabili na tri vejice, pisali poman-
kljivost namesto pomanjkljivost in še nekaj takih . . .
Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v
javni rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Repu-
bliška konferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7.
ZADNJI TURISTIČNI VODNIK JE IMEL PTUJ PRED STO LETI
Čigav interes je turistični vodnik?
Vprašanje je staro prav toliko kot ideja o
turističnem vodniku po Ptuju in okolici. Ide-
jo so dali kulturni delavci in ptujsko turisti-
čno društvo. Oboji so zagotovili tudi del
sredstev, ki pa ne zadošča, da bi vodnik po
nekajletnih pripravah končno lahko izšel. Te
dni bodo nared že krtačni odtisi in prihodnji
mesec bi naj vodnik ugledal luč sveta. Toda
za njegov izid primanjkuje še 70 milijonov
dinarjev. Nekajletne priprave in delo je spet
v nevarnosti, da ostane v predalu.
Veliko besed je že bilo in bo še okrog tega,
kdo je tisti poklicani, ki bi moral takšno pu-
blikacijo založiti. Čeprav je vsakomur jasno,
da bi vsem, ki se kakorkoli ukvarjajo s turiz-
mom, moral to biti več kot interes, in ne na-
zadnje bi to moral biti interes tudi občinske-
ga izvršnega sveta, ki bdi nad našim gospo-
darstvom, ga usmerja, načrtuje.
Vsako mesto, ki nekaj da nase, ima takšen
vodnik. Mi smo na vpadnice celo postavili
table z napisom mesto — muzej in mislimo,
da smo za obiskovalce mesta in okolice nare-
dili takorekoč vse. Mesto res ni posebej veli-
ko, se bodo že znašli ti naši turisti, saj je za
najstarejše mesto na slovenskem tako ali tako
jasno, da je vse kar vidijo enako pomembno
in znamenito.
Zgodovinsko društvo zdaj stoji pred nereš-
ljivo nalogo, kako zagotoviti manjkajočih 70
milijonov dinarjev, da bi po sto letih Ptuj z
okolico spet dobil turistični vodnik. Polovica
denarja je že zagotovljena, drugo polovico bi
moral nekdo založiti, ne zastonj, saj je vod-
nik namenjen prodaji, torej se bo denar povr-
nil. Pa žal založnika ni bilo mogoče dobiti,
nihče v občini, ludi tisti, ki ustvarjajo turisti-
čni dinar, niso za to publikacijo pokazali
prav nobenega zanimanja. Denarje bil zago-
tovljen v programu občinske kulturne skup-
nosti, delež je prispevalo tudi Turistično dru-
štvo Ptuj, vendar je zdaj, tik pred izidom vod-
nika, denarja zmanjkalo. Bodo odgovorni v
občini ukrepali?
NaV
VRTEC V JERUZALEMU
Zdaj so njihovi prsti okorni, laže držijo motiko kot svinčnik. Ko-
maj so se naučile napisati veliki A, pisani A, že je bilo treba začeti
znova z isto črko: Z mali a . . . In roka je zvečer utrujena, pa vseeno
poskušajo in se opravičujoče nasmihajo, če se jim takoj ne posreči.
Prostor se polni z dimom in s težkim vonjem po gorečih svečah,
da nas ščemi v očeh in pokašljujemo. V medli svetlobi so nam obrazi
rumenkasti, skorajda neresnični. V zgodbo, ki jo beremo, v to zgodbo
iz starih časov ženske tudi same vpletajo svoje doživljaje, največkrat v
zvezi z otroki, dokler so bili še tako majhni, da so jih čutile kot vrv
okoli vraru — tako se Lenika spominja svoje Angele - nosila jo je s
seboj na polje v kmetovi sejači, če so na njivi brez sence pospravljali
pridelke, ali v gaj, če so grabili listje. Dokler ni imela tega otroka, je
bila dninarica pri kmetu z goricami, z otrokom je odšla na polje, h
kmetu za deklo. In ta ji je ob vsaki jedi lahko oponesel, če ne, pa si je
mislil: Za delo si sama, pri skledi pa je dvoje ust! . . .
»Pa kakšni skopuhi so bili neki kmetje!« se spomni Lapuhova.
»Pol kupice vina ti je naleja!«
»Te je človik za den dela v goricah zaslužja za kilo kriiha . . . dela
pa si od mroka do mroka . . .«
»Dvo dni sva v Frančekom delala na tabrhi, ka bi dobila kakši
dinar,« pove svojo zgodbo Hanika. »Te pa meje gospodija pitala, kaj
bi mi dola, ka pre penes nimajo. >Daj mi, kaj mi boš<, sen joj re-
kla . . .« Pa je prinesla v vrečici moke in Franček je šel k mlinu in je ti-
sto moko stehtal — bilo je je za tri kilograme!
Preden se razidemo, še razdelim zdravila za tiste, ki imajo še
zmeraj garje. Veronika bi mi rada še nekaj povedala. Poočita mi:
»Vi provite, naj don Čehi nekšo krtačo za zobe — ge pa naj to ze-
men?« Poučim njo in druge, preden se razidemo:
»Ovijte otroku čisto cunjico okoli prsta, pa naj si tako očisti zobe
pred spanjem — skupaj si jih očistite, ve tudi!«
»Tega smo nigdor ne delali,« se obregne Trezika. »Zaj pa je te le
vse drgači . . .«
»Zaj do nas deca vičili!« pravijo druga drugi.
Povem jim, da uprava posestva pošilja mleko za otroke, ki doma
ne dobijo zajtrka. In jim znova zabičam:
»Zato prosim vse matere, naj otrokom ne dajejo več jabolčnika
drugih alkoholnih pijač za zajtrk.«
»Ve pa te,« se oglasi Hanika, »malo žganice na kriih, ka de bol
niočen ...«
»Mi smo vsi tak zrasli,« me skušajo potolažiti.
Na teh, ki bodo tu zrasli, bo stal svet, se tolažim jaz. Ko pa jim
■svetujem, naj otrokom že zgodaj privzgajajo delovne navade, da si na
18. nadaljevanje
primer zjutraj odkrijejo posteljo, stresejo rjuho, obrnejo slamnjačo,
znova izničijo moja vzgojna prizadevanja:
»F^rinaS do jo te štirje odkrivali!« se zasmeje Lapuhova.
»Prtnas trije!« se oglasi druga in me pouči: »Prinas je vete to vse
drgači.«
Res je, za hip sem pozabila, da smo tu v izjemnih razmerah, da se
bomo morali šele dokopati do tiste ravni, za katero so prikrojena naša
najrazličnejša vzgojna pravila . . .
Med tistimi, ki nam še zmeraj ne pošiljajo otrok, je tudi Antoli-
čev. To je tisti, ki dela na ekonomiji, v njegovi koči pa je otrok »kot
listja in trave«. Odkar so prišli k njemu razkuževalci zaradi stenic, je
postal še bolj divji na vrtec. V seznamu za vrtec so zapisani štirje nje-
govi — pogrešamo jih na peskovniku, ko se igramo na dvorišču, za
mizo, ko jemo. na ležalnih stolih, kadar počivamo.
Kadarkoli potrkamo na njegova vrata, da bi nam vendarle poslal
katerega svojih otrok, če že ne vseh štirih, nam ne dovoli prestopiti
praga. »Izginite, svojih otrok ne don!« odgovarja in dolgo ga slišimo,
kako razsaja in loputa z vežnimi vrati.
Zjutraj je prišel doktor Rajh in otrokom pregledal zobe. Resnob-
no je zmajeval z glavo, ko so drug za drugim odpirali usta in ves čas
ponavljal:
»Več zelenjave . . . več vitaminov . . . manj žganja . ..«
Napisal je recepte in nam zabičal:
»Čimprej v ambulanto, po ribje olje in vitamine!«
Otroci so se po obedu naspali, zdaj so skoraj vsi na peskovniku.
Delajo si gorice, sadijo trsje, prizadevno vtikajo v pesek tanke palčke
kolje. Igrajo se igro, ki i-m je najbližj..
Danica s svojo skupino dečkov in deklic pripravlja deklamacije
za jesenske nastope.
Zaverovani v igro, otroci ne slišijo drdranja voza, ki se približuje
Domu. Vznemirjeno prisluhnem, ker se mi zdi, da je zavil na naše
dvorišče, čeprav tod ni vozne poti. Ozrem se — voz visoko naložene-
ga sena je v diru zavil na naše dvorišče, naravnost proti peskovniku.
Kriknem otrokom, naj se umaknejo. Na vozu sedi Antoličev, prekli-
nja in divje podi konje. Voz gre počez čez peskovnik, da je v hipu ves
razdejan.
»Kaj pa delate, Franc?« zakričim, ko je voz podrl tudi gugalnico
ob peskovniku.
Voznikove besede zamrejo v konjskem topotu in drdranju koles,
pa tudi v prestrašenem vreščanju otrok.
Iz hiše sta pritekla Lizika in Mimika. Kličemo otroke in se z ne-
popisno osuplostjo bližamo razdejanemu igrišču. Otroci jočejo — pr-
vič jim je človeška hudobija razdejala, kar so si bili ustvarili v pesku.
S takšno grozo nemara gledajo njihovi starši, kadar neusmiljena toča
klesti gorice . . .
Zmotili so se tisti, ki so napisali na našo hišo Dom igre in dela.
Morali bi napisati Dom igre in petja. Tako še nisem slišala peti otrok.
Bolj kot z besedami, se ljudje v Jeruzalemu sporazumevajo s petjem.
Tu se otrok rodi, da bi postal pevec. Lahko bo zapel v cerkvi na koru,
sicer pa bo pel celo življenje v goricah, pri mlačvi na skednjih kmetov
na Murskem polju, kjer so si nekoč kot mlatiči zaslužili malo žita, pri
slehernem opravilu v slehernem letnem času ...
Tudi naša četica poje, ko gremo na sprehod. V vrsti po dva in
dva, držijo se za roke, če sta dva iz iste hiše, večji pazi na mlajšega.
Ljudje se vzravnavajo pri svojem delu, gledajo nas in poslušajo. In
čutijo, kako priteka k njim nekakšen topel, prijeten val. In kakor da ti
otroci, ki so zjutraj odšli od doma v svojih zbledelih ubogih oblekcah,
zdaj pa so vsi enako oblečeni v lepe, snažne domske oblekice, ne bi
bili čisto njihovi, zdaj ne bi mogli zavpiti nad njimi, ne bi jih mogli
kaznovati ... Nemara se vsi ti očetje in matere, ki se ozirajo za nami,
še ne zavedajo natanko, da s<T to rešeni otroci; če so med njimi jutriš-
nji pevci, slikarji, učitelji, inženirji ali vsaj kvalificirani delavci v mari-
borski tovarni avtomobilov ali na kakšnem velikem kmetijskem pose-
stvu, nič strahu zanje! Ne bodo ostali okrneli kot toliko drugih rodov
otrok pred njimi.
Nadaljevanje prihodnjič
8 - ZA KRATEK ČAS
22. september 1988 - TEDNIK
Dober den. Zdaj pa so grozdeki v gorici že malo mehki gro-
tali. Samo prekleto malo jih je ostalo od spomladanske pozehe
in poletne sn.še. Zdaj pa jih po dugi su.ši in zapoznelen deži še
gniloba napoda. Boga bode leto.šja vinska letina. Nič .se nan do-
brega ne piše v vin.^kih kleteh in pivnicah. To ovi den sma malo z
Mico po gorici hodila, zobala in ocenjevala, pa me ženkica naen-
krat pokliče in provi: »Joj, enega mehkega sen najšla!« »Veš, jaz
pa še man trdega,« sen ji nazaj poveda. »Te pa bon hitro prišla k
tebi, saj se to že dugo neje zgodilo pri tebi,« me je osa bobja na-
zaj pičla. Samo, če ste vi drogi brolci in bralke tisto mislili kaj Je
Mica v mislih mela, te ste čista zagvišno pokvarjeni... Pa saj
vete kak poje tista pesem: »Po gorici sva hodila, se ljubiti učila.
Če ljubit, delat in pit neboš znal, domov te bom nagnal.« Kak vi-
dite, sen Jaz toto pesem malo okoli obrna, saj v resnici malo dr-
gačik zveni in se boj delovno čuje.
Zdaj pa še počokmo do trgotve, ke bodo vsi tisti, seveda
grozdeki, ki so zdaj še trdi, mehki grotali. Kak vidite, se Je Jesen
že čista gor na poletje sprovla. Tudi hladno Je že tak, ke sen si
Jaz pod Micino komando že moga duge gate gor oblečti. Saj ve-
te, kak Je MoJa Mica, ia se kak vsoka dobra ženkica boji, ke se
nebi prehlada in zbeteža. Jaz sen pač na tote vremenske spre-
membe boj občutljiv. Se .še spunite tiste pesmice, ki smo Jo negda
peli: »Hladna Jesen že prihaja, po dolincah slanca pada, treba se
bo ženiti, pa Jaz iman zbrane še ljubice . . .« Ja, negda smo dosti
peli in se smejoli. Zdi se mi, ke gnejša mladina neje več tak do-
bre volje in na hece. So pač drugi cajti, lepa pesem pa je zdravilo
za vse živlenjske težove. Zato Jaz že od negi negda provim : »de-
lajmo, pojmo, jejmo in pijmo, pa se veselimo dokič živimo, fo
smrti bode za vse to prepozno.« Tejko za gnes in drugič več. Vas
lepo pozdrovla vaš LUJZEK.
tednik ~ september 1988
ŠPORT IN DRUŠTVA - 9
ROKOMET
Ormož zmagal v Ptuju,
Veliki Nedelji točka v Krogu
v minulem kolu prvenstva v rokometu je bilo najbolj zanimivo v
Ptuju, kjer so članice Drave brez težav odpravile Šmartno, Ormož pa
premagal domače člane.
ORAVA-ŠMARTNO 27:1« (14:8)
Tekma članic Drave in Smartnega bi naj bila derbi prvenstva
druge republiške ženske lige. Vendar to ni bila, saj so domačinke pod
vodstvom odlične Katice Mumlek gostje povsem zasenčile in brez po-
sebnih težav zmagale s precejšnjo razliko.
Drava: Farič, Sipek 2, Spari, Mumlek 14, Malek 2, FridI 4, Gomilšek
2, Radanovič I, Podpadec 2, Jurko\ič, Horvat, Jurleta.
DRAVA-ORMOŽ 16:19(4:9)
Tekmo članov si je v dvorani C enter ogledalo okrog 3(K) gledal-
cev, ki so v drugem polčasu videli razburljivo in na trenutke ostro pr-
venstveno srečanje sosedov. Prvi del so Ormožani zasluženo dobili z
veliko razliko, saj domačinom v napadu ni in ni šlo, med drugim so
zastreljali tri sedemmetrovke. V drugem polčasu pa je prišlo do preo-
brata, v katerem se je oslabljena domača ekipa ob bučnem navijanju
gostom dvakrat približala na zadetek razlike (15:16 in 16:17), več pa ji
tudi zaradi neenakega kriterija sojenja ni uspelo. Pomembneje, da se
je sicer ostro srečanje končalo športno in da so gledalci gotovo prišli
na svoj račun. Pri Ormožanih sta se izkazala vratar Gaberc in Alan
Potočnjak, v domači ekipi pa sta presenetila Satler in Osterc.
Drava: Valenko, Kramberger. Vajda, Satler 4, Pučko 2, Baklan, Žuran
I, Osterc I, Žmavc 4, Terbuc 4, Kelenc, Matjašič.
Ormož: Gaberc, Šandor, Antolič, Fridrih 2, Zemljič I, N. Potočnjak
4, Djarmati, A. Potočnjak 4, Zabavnik 5, Hedžet 3, Grabovac, Vaupo-
tič.
KROG-VELIKA NEDEUA 23:23 (10:12)
Člani Velike Nedelje so v podobnem srečanju, kot je bilo v Ptu-
ju, v Krogu osvojili točko.
Velika Nedelja: A. Lah. Sok 3, Zorli 3, Ranfl, Gregorič, Marin, M.
Preac 3, B. Lah 3, Rajh 6, Mesarec 5, Zoreč.
Mladinci Ormoža so v Ptuju premagali Dravo, Velika Nedelja je
izgubila z vrstniki Kroga, mladinke Drave pa so v Mariboru premaga-
le domači Branik.
V	prihodnjem kolu bo v Veliki Nedelji tekma domačih članov z
Radgono, v Ormožu gostuje druga ekipa Šoštanja, člani Drave pa v
Celju. Članice Drave se bodo v gosteh pomerile z drugo ekipo Titove-
ga Velenja.
I. k.
V	Subotici drugo mesto
za Verbančiča
v nedeljo, 18. septembra, je v Subotici potekalo tradicionalno tekmovanje
jugoslovanskih motornih pilotov za memorial Ivana Sariča. Med 21 udeleženci
iz vseh večjih jugoslovanskih aeroklubov sta se tekmovanja udeležila tudi pilota
aerokluba Ptuj Tomo Verbančič in Kostja Kolarič.
Verbančič se je tudi tokrat odlično odrezal, saj je dosegel 2. mesto v časo-
vni točnosti in prav tako 2. mesto v navigacijskih nalogah. Tako si je priboril ra-
di v skupni razvrstitvi odlično drugo mesto, medtem ko je Kolarič dosegel 18.
mesto.
-OM
OBMOČNA NOGOMETNA LIGA
Pesnica—Drava 1:1
Nogometaši Drave so se z gostovanja sicer vrnili s točko, vendar
niso zadovoljni, saj bi lahko mirno osvojili obe. Po besedah trenerja
Krnjiča so zamudili vsaj pet lepih priložnosti. Kljub temu pa v klubu
morajo biti zadovoljni, saj so na treh gostovanjih osvojili kar štiri toč-
ke (po eno v Rogaški Slatini in Pesnici, dve pa v Zagorju). V Pesnici
je zadetek za Dravo v 70. minuti dosegel Tomi Emeršič, domačini pa
so že v isti minuti izenačili.
Drava: Rimele, Potočnik, Pihler, Hameršek, Ramšak, Šterbal, Vogri-
nec. Korošec, Tomi Emeršič, Miran Emeršič, Ljubeč.
V nedeljo popoldan se bodo igralci Drave v Ptuju |;>omerili s Pa-
pirničarjem iz Radeč (od 16. ure).
Štajerski pokal aeroklubu Ptuj
Na letališču Aerokluba Ptuj v Moškanjcih
je minulo nedeljo, 18. septembra, potekalo
tradicionalno tekmovanje jugoslovanskih
modelarjev v prostoletečih modelih za Štajer-
ski pokal. Udeležba je bila zelo dobra, saj je
svoje spretnosti dokazovalo 60 modelarjev iz
vseh večjih jugoslovanskih aeroklubov, sode-
lovali pa so tudi gostje fz Avstrije.
Vodja sodniške komisije in predstavnik or-
ganizatorja Peter Alič je pogoje tekmovanja
zelo ugodno ocenil, saj je poleg primernega,
ne preveč vetrovnega vremena vladalo med
tekmovalci pravo tovariško vzdušje.
V	kategoriji jadralnih modelov je po izred-
no zanimivem boju prvo mesto osvojil Damir
Košir iz Zaprešiča pred Darkom Bauerjem iz
Novega Mesta ter Radojem Blagojevičem. V
kategoriji gumenjakov je zmagal Samir Hod-
žič iz Mostarja pred Željkom Lipičnikom in
Marjanom Klenovškom, oba iz LT Emo Ce-
lje. V kategoriji penjačev pa je bil najboljši
Živo Kovački iz Zrenjanina pred Konradom
Janžekovičem iz Ptuja in Reinhardom Trupe-
jem iz Gradca (Avstrija).
V	ekipni razvrstitvi so v kategoriji jadral-
nih modelov zbrali največ točk Zrenjaninčani
pred prvo ekipo Ptuja in ekipo Novega Me-
sta. V kategoriji gumenjakov so se najbolje
odrezali Ptujčani pred LT Emo Celje in gosti
iz Avstrije. V kategoriji penjačev so bili spet
najboljši Ptujčani pred ekipo iz Zrenjanina in
Avstrijci. V generalni razvrstitvi ekip so daleč
največ točk dosegli člani Aerokluba Ptuj in
tako prejeli tudi prehodni pokal iz rok svoje-
ga predsednika Janka Bezjaka.
M. Ozmec
Strašek in Pepelnak zmagovalca
v Murski Soboti seje 3. in 4. 9. z 19. odpr-
tim prvenstvom v namiznem tenisu za mlajše
ter starejše pionirje pričela nova sezona v igri
z belo žogico.
Odprta prvenstva Murske Sobote, Varaždi-
na in Zagreba so zveznega nivoja in se tudi
tako točkujejo.
NTK Petovia je tako sodelovala v Murski
Soboti z dvema ekipama pri starejših pionir-
jih. Za Petovio I sta igrala Blaž Brodnjak ter
Petja Janžekovič. Ta ekipa seje uvrstila od 4.
na 8. mesto. Vsekakor pa je vrhunec tekmo-
vanja predstavljal, saj je navdušil gledalce in
vodstva, dvoboj Šemrov (Olimpija) in Brod-
njak (Petovia). Zmagal je p>o težki borbi in tu-
di z veliko sreče (pardoni) z 2:1 Šemrov, ki je
kasneje postal zmagovalec prvenstva pri po-
sameznikih. Odlično sta Petja in Blaž igrala v
dvojicah in zasluženo zmagala, vendar je bil
končni rezultat 3:1 za Olimpijo.
Druga ekipa, v sestavi Boško Dajčman in
Danilo Križe, pa seje šla na prvenstvo učit in
upam, da se je tudi kaj naučila.
Pregovor pravi: »najslajše pride na kon-
cu.« Dobesedno tako sta storila pri mlajših
pionirjih Urh Strašek in Mladen Pepelnak. Z
borbeno ter raznovrstno igro, predvsem pa z
Velikim znanjem sta premagovala ekipe dru-
go za drugo in povsem zasluženo slavila in
osvojila pokal za prvo mesto. V izredno bor-
benih partijah sta se medsebojno bodrila in
Zaupala drug drugemu, da hočeta, da zmore-
ta in to sta tudi dokazala, kar je res je res. Iz-
redna sta v ekipi, ne smeta pa pozabiti, da
dobre rezultate, solze sreče prinaša samo de-
lo in zopet delo, spoštovanje dela na trenin-
gu, ufK)števanje nasvetov in pa velika želja
^cr borbenost. Naj navedem enega od mojih
citatov: »Kdor hoče, ta zmore in kdoR zmo-
re, ta lahko vedno dobro igra«.
V	posamezni konkurenci pa sta se Blaž in
Petja uvrstila od 8. do 16. mesta, prav tako
Urh pri mlajših pionirjih, saj ga je premagal
lanski najboljši mlajši pionir v Jugoslaviji
Miličevič iz Sloge iz Doboja. Potrebno je
poudariti, da je edino Urhu uspelo odvzeti
set, saj JE Miličevič vse svoje nasprotnike
gladko premagoval z 2:0. Mladen je po volji
žreba imel izredno priložnost za med štiri
najboljše, vendar je bil premalo zbran in po-
slušen pri nasvetih in odlična uvrstitev je šla
po vodi. Uvrstil se je od 4. do 8. mesta, kar
pa skupaj z ekipnim uspehom predstavlja več
kot smo si želeli in upali.
V	klubu se zavedamo, da je potrebno veli-
ko dela, truda in volje za dobre rezultate, za-
to smo z našim delom pričeli že tedaj, ko so
se drugi športniki še kopali na morju. Same
priprave smo pričeli 24. 7. na Ribniški koči
na Pohorju. Priprave so financirali starši
igralcev in igralk. Pripravljali smo se skupaj z
igralci (6) iz Stuttgarta. Same priprave so
imele namen splošne telesne priprave ter spe-
cialne hitrostne vzdržljivosti. Menimo, da so
v celoti usfjele, saj so trajale sedem dni, vadi-
lo pa se je trikrat na dan.
Po povratku s Pohorja smo z našimi gosti
vodili tehnične elemente in pjovezave le-teh v
hitro agresivno igro. Že 21. avgusta pa so
sprejeli igralci in igralke NTK Petovia na
svoje domove goste iz Coke. To je klub svetle
tradicije, svetle pa predvsem za to, ker je stal-
no dajal ženske reprezemantke. Spomnimo
se samo Polatinišove, p>a sedaj Lendvaj, Broj-
čin, Harča. Sodelovanje s Coko je tradicio-
nalno, saj jo vodi svetovno znani strokovnjak
prof. Ištvan Sabo. Z gosti se je trening odvi-
jal predvsem v rotacijah in končnih udarcih,
vadilo se je dvakrat na dan. Spoznali so pa
tudi Ptuj, toplice, predvsem pa življenje in
delo gostiteljev.
Za konec je bil izveden turnir v dveh sku-
pinah za posameznice in posameznike. Tur-
nir je potekal ob odličnem sodelovanju z
ZTKO-jem. Trenerka in tehnični vodja Coke
sta se pogovarjala s sekretarjem ZTKO tov.
Klaričem ter s tov. Stropnikom o samem delu
klubov v Ptuju ter njihovem financiranju.
Na turnirju prve skupine je prepričljivo in
z odličnimi igrami slavil Blaž Brodnjak, dru-
gi je bil Boris Šegula in tretja Lucija Karni-
čnik.
V drugi, mlajši skupini pa je prav tako pre-
pričljivo zmagal Mladen Pepelnak, druga je
bila Petra Mlakar, izgubila je samo od Mla-
dena, in tretja najboljša gostja.
Za sodelovanje in izvedbo turnirja posa-
meznikov gre predvsem zahvala delavcem
ZTKO ter Mlekarni Ptuj, ki je goste in doma-
čine nagradila z odličnim jogurtom.
Sodelovanje klubov širom Jugoslavije in
tudi izven meja je potrebno in koristno po-
sebno še, če se dela kvalitetno in imajo sode-
lujoči dober kvaliteten nivo. Res pa je, da bo
treba gostovanja in pa sprejemanje gostov
terminsko smotrnejše porazdeliti in se dogo-
vorjenih terminov tudi držati.
Mislimo, da je potrebno še v naprej tako
delati, preliti na litre znoja, saj so rezultati
plod samo trdega dela, dela in zopet dela!
L Pšajd
10 - ZA RAZVEDRILO
22. september 1988 — TCnlftfflf
fEDNIK sep^en^ber
OGLASI IN OBJAVE - 11
Lansko jesen se je v f^uju pri-
čela gostinska šola za vse tiste, ki
delajo v gostinstvu in želijo pri-
dobiti kvalifikacijo gostinskega
tehnika. Trenutno imamo v Slo-
veniji tri take šole: Čatež, Izola
in Ruj. hujski slušatelji bodo
zaključili šolanje decembra. V
Ruju je največ slušateljev delav-
cev Tozd Haloški biser, poleg
njih pa obiskujejo šolo tudi go-
stinski delavci iz Maribora, C elja
in Vidma ob Sčavnici. Za ustano-
vitev šole so zaslužni obe srednji
gostinski šoli iz Maribora in Lju-
bljane, Lmona in Delavska uni-
verza v l^tuju.
V okviru svojega učnega pro-
grama morajo učenci pripraviti
tudi piknik in banket. Piknik so
imeli v ponedeljek v Ptujskih to-
plicah. Pa to ni bil piknik kar ta-
ko, ampak je bilo pri pripravi ne-
malo treme, saj so vse pripravlje-
ne jedi, postrežbo in kar še sodi
zraven, spremljale budne profe-
sorske očesi in pisale tudi ocene.
Pogovarjali smo se z nekaterimi
profesorji in slušatelji šole. Kaj
so povedali?
Marja Cojkovič, razrednik: V
lanskem šolskem letu se je poka-
zala potreba, konkretno v TOZD
Haloški biser, za izobraževanje
delavcev, ki so že zaposleni.
Srednješolski center v Ptuju žal
nima smeri gostinstvo, vendar
smo zagotovili učitelje splošnih
predmetov. Strokovne predmete
poučujejo učitelji iz Maribora in
drugod. Slušatelji so se zelo do-
bro ujeli, uspešno opravili že vr-
sto izpitov, pojavljajo pa se pro-
blemi, ki pa so značilni za vsak
razred. Da se lahko šolajo v Ptu-
ju, se je pokazalo kot izredno po-
zitivno. V prvem delu izobraže-
vanja je bil poudarek na sploš-
noizobraževalnih predmetih, s
poudarkom na znanju tujih jezi-
kov, saj je neizogibno, da bodoči
gostinski delavci obvladajo zlasti
nemški jezik, saj je s tega po-
dročja pri nas največ tujih go-
stov. V drugem delu je zdaj pou-
darek predvsem na strokovnih
predmetih, na praktičnem delu.
Piknik, ki ga pripravljajo, je del
njihovega programa.
Tonček Rakuš, slušatelj: Sesti
v šolske klopi spet po petindvaj-
setih letih je seveda precej dru-
gače kot v mladih letih. S to šolo
bomo pridobili dodatno znanje,
obnovili staro . . . Kot razred
smo se zelo dobro ujeli, med na-
mi vlada pravo tovarištvo, dobro
se razumemo, si pomagamo, kar
je še posebej potrebno, saj smo v
razredu vseh starosti.
Marija LeibI, slušateljica, taj-
nica razreda: V šolo se vozim iz
Maribora. Izbrala sem poklic go-
stinske delavke, ker mi je bil ta
poklic zelo všeč in rada sem de-
lala to delo. Ko sem si ustvarila
družino, sem zapustila gostinski
poklic. Zdaj spet razmišljam, da
bi se zaposlila v gostinstvu, rada
pa bi imela srednješolsko izo-
brazbo. Moram pa reči, da je
obiskovanje šole zelo naporno,
posebej za mene, ki sem zaposle-
na in imam družino. Gotovo pa
je, da bom obnovila znanje. Veli-
ko sem že pozabila, kar sem se
pred osemnajstimi leti naučila v
poklicni šoli, pa tudi na tem po-
dročju je veliko novosti.
Janja Kamnikar, ravnateljica
Srednje šole za gostinstvo in turi-
zem, Ljubljana: Ta program izo-
braževanja, za pridobitev stroko-
vne izobrazbe - gostinski teh-
nik, je namenjen vsem tistim, za-
poslenim v gostinstvu, ki nimajo
ustrezne izobrazbe, oziroma so
končali šolanje po starem pro-
gramu in si želijo pridobiti sred-
nješolsko izobrazbo. Menim, da
je takšna oblika najboljša oblika
izobraževanja, je namenjena de-
lavcem, ki v gostinstvu že delajo,
ki so se v svojem poklicu že tudi
uveljavili, in šola jim daje mož-
nost, da svoje znanje dopolnijo,
izpopolnijo, razširijo in ga pre-
nesejo v svoja delovna okolja, s
tem pa dvignejo kakovost svoje-
ga dela.
Pavel Kogej, Emona Ljubljana:
Svojim delavcem omogočamo,
da se šolajo iz dela, kar se je po-
kazalo kot zelo dobra oblika izo-
braževanja. Z doseženimi rezul-
tati smo zadovoljni, osip je zelo
majhen, udeležba na predava-
njih je običajno polnoštevilna,
kar pomeni, da je kakovost izo-
braževanja takšna, kakršno si le
lahko želimo.
NaV
Velikonedeljski Ptujčan
To je Tinkov Jože iz Lunovca
pri Veliki Nedelji. Za preselitev
na Ruj se je odločil s težkim sr-
cem. Premamilo ga je lepše sta-
novanje, ki ga je dobil od želez-
niškega gospodarstva.
Že od nekdaj je bil njegov ko-
njiček popravilo motorjev oziro-
ma koles z motorji vseh vrst. Ob
tem delu si je pridobival različne
izkušnje tako dolgo, da je ugoto-
vil, da se da Tomosovo kolo z
motorjem uporabljati tudi za vr-
tičkarska in manjša poljska opra-
vila.
Izdelal je strojček za sejanje
koruze, pšenice in podobnih kul-
tur ter manjši, pravcati plug za
oranje. Pravo inovatorstvo ali
ne'.'
Ljudje iz Tomosove tovarne bi
gotovo začudeno pogledali, v kaj
je navihani Jože spremenil nji-
hov motor. V šali večkrat reče,
da za svoje izume ni potreboval
tehnikov in inženirjev, temveč se
lahko takšne ideje rodijo tudi v
preprosti glavi.
Prepričan sem, da je še več
takšnih Jožetov, ki bi lahko s
svojimi idejami olajšali marsika-
tero delo, vendar zaradi težkega
dokazovanja in uveljavljanja
svojih inovatorskih del obdržijo
ideje raje zase, če pa jih že uve-
ljavijo, pa dobijo zanje le mače-
hovsko priznanje.
Branko C AJNKO
Taki mojstri najbrž v šoli magije ne boste postali, lahko pa okusite č«
teh skrivnosti . ..
Teniško tekmovanje
v Juršincih
Ko so Robert Horvat. Darko Pavlin, Dani Bezjak in Miran Molek v letu
1987 prvič zaigrali tenis v Juršincih, ni nihče pričakoval, da se bo ta lepa šport-
na disciplina tako hitro udomačila v tem malem kraju na obrobju Slovenskih
goric. Prav gotovo ne pretiravam, če trdim, da je tenis postal tista športna disci-
plina. ki ima veliko privržencev med mladino in odraslimi in je po popularnosti
takoj za malim nogometom. Tako se je teniška sekcija odločila, da za svoje čla-
ne orpnizira tekmovanje. Najprej so tekmovali začetniki in pionirji, med kate-
rimi je bil najuspešnejši Branko Lajh pred Igorjem Berlakom in Davorinom
Matjašičem. ti trije sp se tudi uvrstili na glavni turnir, na katerem je Branko
Lajh pripravil prvovrstno presenečenje, ko je premagal tretjega nosilca Sama
Bezjaka. Vsi ostali rezultati so bili več ali manj pričakovani, čeprav so bili boji
zelo napeti in zanimivi.
Končni vrstni red: I. Franc Cafuta, 2. Drago Bec, 3. Dani Bezjak, 4. Robert
Horvat, 5. Branko Lajh, 6. Ipr Berlak, 7. Samo Bezjak, 8. Davorin Matjašič.
Tekmovale so tudi dvojice, med katerimi sta zmagala glavna favorita Dra-
go Bec—Samo Bezjak pred dvojico Branko Lajh Franc Cafuta, tretje mesto
pa sta nepričakovano osvojila pionirja Davorin Matjašič- Igor Berlak. Teniška
sekcija načrtuje še to jesen odprto prvenstvo Juršinc za neregistrirane igralce
ptujske občine.
F. Cafuta
Uspešna mlada vrsta
atletov
v soboto in v nedeljo je bilo v Kranju prvenstvo Slovenije za pionirje in
pionirke. Iz AK Ptuj se je prvenstva udeležila močna ekipa mladih tekmoval-
cev. Nekaterim že prekaljenim atletom se je pridružila še vrsta mlajših, še neu-
veljavljenih, ki bodo v prihodnje prav gotovo z marljivim delom posegali tudi
po najvišjih mestih na prvenstvih. Ptujčani smo osvojili enajst medalj in tako bi-
li po številu najuspešnejši klub prvenstva.
Tanja Rozman je z 12.75 osvojila prvo mesto na 100 m pri dekletih, Matjaž
Iskra pa je bil najhitrejši pionir s časom 11.50. Prvo mesto je osvojil tudi Uroš
Žlebnik v suvanju krogle z rezultatom 14,02 m. Da imamo v Ptuju trenutno naj-
hitrejše pionirje, je potrdila tudi štafeta 4 x IGO m (Ostroško, Jerenko, Kokot,
Iskra), ki je premočno zmagala. Uspeh Matjaža in Uroša sta dopolnila klubska
tovariša Franci Jerenko na 100 m in Klas Berlič v suvanju krogle, oba sta zased-
la drugo mesto. Srebrno kolajno so osvojili tudi: Robert Prelog v teku in
2000 m, Uroš Žlebnik v metanju diska, štafeta 4 x 300 m (Ostroško. Kokot,
Berghaus, Jerenko) in Franci Jerenko v teku na 300 m. Štafeta je nastopila mo-
čno oslabljena, saj se Matjaž Iskra poškodoval v teku štafet 4 x 100 m prvi dan
tekmovanj.
Jerenko je osvojil 3. mesto v teku 100 m ovire, s četrtim mestom je presene-
til Dušan Dimovski v skoku v višino s preskočenimi 178 cm. Tanja pa je bila če-
trta v teku na 300 m. Štafeta deklet 4 x 100 m (Rozman. Valerija Ljubeč, Tatja-
na Ljubeč, Mateja Draškovič) je bila šesta.
Na tem prvenstvu pa so se kalili za prihodnja leta Danilo Pučko. Kristijan
Pralija. Milan Berghaus. Matej Lobenvvain. Aleš Sagadin. Darja Petrovič, Igor
Kokol, Romana Šega in Dejan Mikolič, ki so s svojimi novimi osebnimi rekordi
dosegli svoje in tudi s strani vodstva kluba zastavljene cilje.
Vsem tekmovalcem čestitamo za dosežene rezultate.
Bojan Mihelač
Danes
predstavitev
knjige
Ljudska in študijska knjižnica
ter avtor bosta danes ob 13. uri
predstavila knjigo magistra To-
neta Skaze Kletarjenje je užitek.
Ptujski enolog s svojo drugo
knjigo znova prispeva k kakovo-
sti vinske kapljice, saj je znano,
da je vino razmeroma lahko pri-
delati, mnogo težje pa ga je ne-
govati. Knjigo je izdalo časopi-
sno založniško podjetje Kmečki
glas v nakladi 5 tisoč izvodov.
Njena cena je 25 tisočakov, na-
prodaj pa je v prodajalni Kmetij-
ske zadruge. V njej so lepe bar-
vne fotografije, poleg nasvetov
kletarjem pa avtor svetuje tudi
gostinskim delavcem, in sicer
kakšno vino ponuditi k posamez-
nim jedem.
JB
Krompir in
grozdje po
enaki ceni?
Krompirja je letos malo. suša je po
nekaterih ocenah pobrala kar polovi-
co pridelka. Zato je krompir seveda
drag. zadruge ga odkupujejo po 900
dinarjevv. To je izredno visoka cena,
če jo primerjamo s ceno pšenice.
Kljub temu pa nekateri pridelovalci z
njo niso zadovoljni in bi raje prejeli
za krompir še več. Cene pri nas pač
nimajo meja in tako je potrebno za
krompir za ozimnico odšteti kar ne-
kaj starih milijončkov. Na drugi stra-
ni tudi grozdja letos ne bo obilo. Tudi
tu so svoje naredili pomladna pozeba
in suša v času, ko so se grozdne jago-
de debelile. Poslovna skupnost za vi-
nogradništvo in vinarstvo je sprejela
dogovorjene cene grozdja in sicer za
grozdje podravskega rajona od 900
do 1450 dinarjev. Tako se cene krom-
pirja in grozdja takorekoč izenačuje-
jo. Kaj pravijo k temu vinogradniki,
nam še ni uspelo izvedeti.
JB
V KLUBU MLADIH
i
Šola magije
V oktobru bo znani magik in hipnotizer Marjan Lizzi v klub
mladih pričel s šolo magije. Najbrž marsikoga mika, da bi spoznal ks
ko triki nastajajo, še bolj pa najbrž, da bi jih znal tudi narediti. Za ta
ke radovedneže bo tudi ta šola. Vanjo se lahko prijavi vsak, prijavni
na pa je nekoliko višja, saj gre za prenos spretnosti, ki so sicer skriv
nost magikov. V šoli magije se boste lahko naučili raznih trikov s kai
tami, žigicami, rutami . . . Prijavite se lahko vsak popoldan v Klubi
Mladih.	S. 1
Za najboljšega D.J.-ja
v soboto se bodo v klubu mladih od 19. ure naprej pomerili Disi
Jockeyi. Pridejo lahko vsi, ki se s tem ukvarjajo, in pripravijo svoj iz
bor glasbe. Njihovo delo bo ocenila komisija, sestavljena iz izkušenil
D. J.—jev, boljši izmed tekmujočih pa bodo lahko vrteli glasbo v klu
bu mladih.
s. 2
CATV v 3200 gospodinjstvih
Po najnovejših podatkih odbora za izgradnjo kabelskega distri
bucijskega sistema ali kabelske televizije — kot mu popularno reče
mo — imamo v Ptuju podpisanih 3045 pogodb. To pomeni, da je žt
nekaj več naročnikov kot je bilo planirano in tudi precej več kot so jil
najprej vključili. Z delom krajevne skupnosti Olge Meglič in Heroj.
Lacka Rogoznica pa računajo na skupno 3200 priključkov oziromj
gospodinjstev, ki lahko že gledajo 11 televizijskih programov. Še ved
no pa so težave z radijskimi UKW programi, ker EIrad iz Gornj(
Radgone še vedno ni pripravil ustreznih tehničnih naprav. V odbori
pravijo, da so jih plačali sedem in da bi jih po pogodbi že zdavna
morali poslušati.
In kaj bo s tistimi, ki se tudi v tako imenovanem poizkusnem ro
ku niso odločili za kabelsko televizijo, pa jo vseeno gledajo? Še v ten
mesecu bodo izklopljeni in ker morajo s streh tudi skupinske anten«
in ker je nova cena, izračunal jo je ELRAD, skoraj toliko kot barvni
televizor, jim bo še kako žal, da niso podpisali pogodbe za 120 tisoi
dinarjev in se poslužili še možnosti obročnega plačevanja.
Celotna akcija kasni kakšne tri mesece. Glavni vzrok pa je v po
manjkanju kablov in v težavah z montažerji. Sicer pa ugotavljajo, da
je ptujski kabelski sistem z valorizirano ceno že vreden okrog 120 mi-
lijard starih dinarjev.
mi
osebna kronika
Rodile so:
Cvetka Vratič, Arbeiterjeva 4
—	deklico; Sonja Šparl, Mestni
vrh II — Luka; Elizabeta Peter-
šič, Dornava 85/b — deklico;
Cvetka Lazič, Mariborska 35/a
~ dečka; Terezija Škvorc, So-
dinci 65 — deklico; Ana Habja-
nič, Drbetinci 38 — Uroša; Irena
Ivančič, Ormož, Ljutomerska 22
—	Janjo; Silva Kostanjevec, No-
va vas 59 — dečka; Majda
Unuk, Apače 254 — deklico; Mi-
lena Toplak, Kicar 117 — dečka;
Dragica Vajda, Muretinci 47 -
dečka; Ivanka Steinman, Gomila
29 — Davida; Ančka Rodošek,
Cermožiše 69 — dečka; Nataša
Horvat, Miklošičeva 10 — de-
čka; Marija Hiill, Stojnci 106 —
Davida; Martina Ivančič, Lo-
vrenc na Dr. polju 10 Mitja;
Palmira Banko. Volkmerjeva 24
~ Roka; Darinka K rajne, Po-
horje 37 - deklico; Lojzka Me-
sarec, Zamušani 49 — Denisa;
Marija Selinšek, Janški vrh 63 —
Bojano;.
Poroke:
Mirko Fruk, Apače 212 in Vi-
da Predikaka, Lovrenc na Dr.
polju 63; Aleksander Gašljevič
Slovenja vas 35 in Bojana Saga
din, Slovenjavas 35.
Umrli so:
Marija Anžel, Kicar 19, roj
1925,	umrla 10. sept. 1988; Mari
ja Golčer, Dom upok. Ptuj, roj
1936, umrla 12. sept. 1988; Aloj/
Repič, Zg. Hajdina 78/a, roj
1942, umrl 12. sept. 1988; Tome
Muraj, Levajnci 2, roj. 1933
umrl 14. sept. 1988; Terezija Lo
zinšek. Dom upok. Ptuj, 1907
umrla 15. sept. 1988; Pavla Ber
lak. Slovenja vas 54, roj. 1935
umrla 15. sept. 1988; Franc Poto
čnik, Videm pri Ptuju 14. roj
1926,	umrl 16. sept. 1988; Franči
ška Novak, Vodranci 17, roj
1908, umrla 16. sept. 1988.
Uspela trimska akcija
športno društvo Turnišče je v nedeljo 4. septembra,
uspešno izvedlo trimsko akcijo VSI NA KOLO ZA
ZDRAVO TELO v občinskem merilu, kajti organizacijo
jim je zaupala ZTKO Ptuj. Tako se je vključilo v širšo ak-
cijo pod naslovom RAZGIBAJMO ŽIVLJENJE v občini.
Kolesarje je pot vodila po 21 kilometrski progi od Do-
ma občanov Turnišče preko Sel. Apač, Lovrenca, TGA
Kidričevo in Hajdine nazaj na Turnišče. Prek 80 udele-
žencev je progo v celoti prevozilo in prejelo spominsko
značko trimčka.
Posebne nagrade pa je organizator namenil najstarejše-
mu udeležencu Janko ERBUSU. roj. 1921. Lackova ul.
Ptuj, najstarejši udeleženki Valeriji MURŠEC, roj. 1981,
Nova vas 104, Ptuj in najmlajši udeleženki Branki ZUPA-
NlC. roj. 1982, Zagrebška c. 81, Ptuj. Nagrade so prispe-
vale DO Emona-KK Ptuj TOZD Kletarstvo, MIP Ptuj
in Emona—KK TOZD Mlekarna. Najmlajša sodelujoča
na akciji, Doroteja Plajnšek, roj. 1985, Sagadinova 9, Ptuj
in Andrej Mihelač. roj. 1987, Sagadinova 11. Ptuj, pa sta
prejela lično izdelani kapi Športnega društva Turnišče—
Pluj. Športno društvo Turnišče—Ptuj se ob tej priliki za-
hvaljuje vsem udeležencem trimske akcije, G D Turniš-
če—Ptuj za spremstvo in vsem, ki so prispevali svoj delež
,k uspešni izvedbi akcije.
ZB
NEZNANI AVTO V KOLESAR-
JA
V petek, 16. septembra, do-
poldne se je 70-letni Vincenc Pi-
rih iz Gaja 12 pri Pragerskem pe-
ljal po cesti iz Ptuja proii Prager-
skemu. V Šikolah ga je pri zavi-
janju v levo zadel osebni avto, ki
je pripeljal za njim. Kolesar je
padel, avtomobil pa je ustavil.
Vincenc Pirih je baje vozniku av-
tomobila in njegovemu sopotni-
ku izjavil, da ni poškodovan, de-
jansko pa je bil hudo poškodo-
van in so ga odpeljali v bolnišni-
co. Za voznikom in sopotnikom
poizvedujejo.
TRČIL V TOVORNI AVTO
Janez Kiseljak iz Gerečje vasi
se je v Četrtek, 15. septembra,
peljal z osebnim avtomobilom iz
Rogoze proti Miklavžu pri Mari-
boru. V blagem desnem ovinku
ga je na mokri cesti zaneslo na
levo, zato je trčil v tovorni avto,
ki ga je pripeljal nasproti Dra-
gan Radulovič iz Poradine. Pri
trčenju je bil voznik osebnega
avtomobila hudo poškodovan,
njegov sopotnik Dušan Kiseljak
pa je bil lažje ranjen.
PRI DELU SE JE SMRTNO
PONESREČIL
Prejšnji ponedeljek, 12. sep-
tembra, okoli 19. ure so delavci
DO Perutnina Ptuj tozd Mesna
industrija naložili tovornjak-hla-
dilnik, ki ga je vozil 46-letni
Alojz Repič iz Zgornje Hajdine.
Do nesreče je-prišlo tako, da je
Repič dejal skladiščniku Radu
Pravdiču, da naj tovornjak pre-
stavi. Ko je Pravdič speljal, se je
prikolica odklopila in se začela
premikati. Pravdič je vozilo usta-
vil, Repič pa je skočil pred priko-
lico, ki ga je stisnila ob tovor-
njak. Alojz Repič je zaradi hudih
poškodb na kraju nesreče umrl.
POZIV VOZNIKU IN OČIVID-
CEM
V ponedeljek, 19. septem-
bra,ob 5.50 uri je prišlo do pro-
metne nesreče na regionalni cesti
Ptuj — Lenart v Novi vasi pri
Ptuju, pri hiši št. 90. Neznan voz-
nik kolesa z motorjem je trčil v
drugega voznika kolesa z motor-
jem ter zatem odpeljal naprej, ne
da bi ustavil. Miličniki PM Ptuj
pozivajo tega voznika, da se za-
radi zbiranja podatkov čimprej
oglasi na najbližjem oddelku mi-
lice, hkrati pa prosijo morebitne
očividce nesreče ali vse ostale, ki
bi o njej karkoli vedeli, da to
sporočijo po telefonu 92 ali naj-
bližjemu oddelku milice.
-O M
PADEL S STREHE IN SE
UBIL
Pred dnevi seje pri pokrivanju
strehe nove hiše Srečka Drozga v
Rogaški Slatini smrtno ponesre-
čil 32-letni tesar Anton Kidrič iz
Grdine, KS Stoperce. Padel je z
ostrešja okoli 6 metrov globoko,
si zlomil tilnik in bil takoj mrtev.
FF
TEDNIK
Izdaja Zavod za časopisno in
radijsko dejavnost RADIO-
TEDNIK, 62250 Ptuj, Vožnja«
kova 5, poštni predal 99. Ure-
ja uredniški kolegij, ki ga se-
stavljajo: direktor in glavni
urednik Franc Lačen, odgo-
vorni urednik Ludvik Kotar,
tehnični urednik Štefan Puš-
nili, novinarji Jože Bračič,
Iv« Ciani, Majda Goznik, Dar-
ja ' Lukman, Martin Ozmec,
Marjan Šneberger in Nataša
Voidušek ter novinar-lektor
Jože šmigoc. Uredništvo in
uprava: Radio-Tednik, tele-
fon: (062) 771-281 in 771-226«
Celoletna naročnina znaša
40.000 dinarjev, za tujin«
60.000 dinarjev. Žiro račun
pri SDK Ptuj: 52400-603-31023.
Tiska ČGP Večer, Maribor
Na podlagi zakona o obdaV'
čevanju proizvodov in stori'
tev v prometu je TEDNIK
uvrščen med proizvode,
katere se temeljni davek ne
plačuje.