Poštnina plačana v gotovini l&ini iicratva in gosdaratvo avtopa.rk ^ URAL TrJaSka 69 Ljubi ‘ana LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Letnik UL V Ljubljani dne 27. novembra 194b Številka 75. VSEBINA: 275. Poslovnik Ustavodajno skupščine Ljudske republike Slovenije. 27(>. Uredba o obvezni prijavi krompirja letine 1946 in oddaji presežkov. 277. Pravilnik o organizaciji in delovanju oddelkov za javno zobozdravstveno službo (zobozdravstvenih ustanov) pri zdravstvenozašfiitriih ustanovah. — Zapisnik II. redne seje Ustavodajne skupščine LRS dne 19. novembra 1946 y Ljubljani. Ustavodajna skupščina LRS 275. Poslovnik Ustavodajne skupščine Ljudske republike Slovenije (sprejet na III. redni seji dne 20. novembra 1940) Sestanek poslancev in potrditev njihovih mandatov 1. člen Na prvi seji ustavodajne skupščine predseduje po lelih najstarejši navzoči poslanec. Tajniško dolžnosti opravljajo trije poslanci, ki jih izbere skupščina na predlog predsednika. Ko navzoči poslanci izročijo začasnemu predsedniku potrdila, ki so jim jih izdale votivne komisije, izvoli skupščina verifikacijski odbor enajstih članov. Ta se voli po listah in po načelu sorazmernega predstavništva. Kandidatno listo more predložiti vsak poslanec. Načm glasovanja določi skupščina. Ko si verifikacijski odbor izbere predsednika, podpredsednika in tajnika, ter to izvolitev naznani skupščini, se prva seja skupščine zaključi. 2. člen Verifikacijski odbor pregleda poslanska potrdila, vse volivne spise in vse pritožbe zx>per volitve ter predloži skupščini poročilo, ki se razmnoži in pošlje vsem poslancem. Ko je poročilo razposlano poslancem, skliče predsednik verifikacijskega odbora za naslednji dan sejo skupščine, na kateri se razpravlja o poročilu verifikacijskega odbora. Do izvolitve predsedstva skupščine vodi njene seje predsednik verifikacijskega odbora. v Skupščina more potrditi ali razveljaviti izvohtev poslanca ali odložiti svojo odločbo ju odrediti, da se izvrše Potrebne poizvedbo. Radi preiskave spornih vprašanj so lahko izvoli posebni (revizijski) odbor. Vsak poslanec ima pravico, prisostvovati n odločati n? šojah skupščine vse dotlej, dokler se ne razveljavi njegova izvolitev, ne more pa glasovati o svoji lastni iz- volitvi, če se o njej posebej glasuje. Poslanec, čigar potrdilo o izvolitvi naj se po predlogu verikkacijskega odbora razveljavi, toliko časa nima glasovahu? pravice, dokler njegova izvolitev ni potrjena. 3. člen Ako se mandat poslanca razve'javi zaradi tega, ker poslanec nima pogojev za izvolitev, se pokliče ža poslanca njegov namestnik; ako tudi ta nima pogojev za izvolitev, odredi skupščina v oni volivni enoti nove volitve. Zadnje odredi skupščina tudi takrat, ako se mandat razveljavi zaradi nepravilnosti pri volitvah, zaradi katerih se smatra, da kandidat sploh ni izvoljen za poslanca. Določbe prvega odstavka veljajo tudi za primer, da poslanec umre ali da mu sicer preneha mandat 4. čleu Po končani razpravi o poročilu verifikacijskega odbora izjavijo tisti poslanci, Ivi so bili izvoljeni v več votivnih enotah, kateri mandat hočejo obdržati. Nato poslanci, katerih izvolitev je potrjena, opravijo in podpišejo prisego, ki se glasi: 5>Jaz (priimek in ime) prisegam pri svoji časti in pri časti svojega naroda, da bom kot ljudski poslanec pri delu ustavodajne skupščine zvesto zastopal ljudstvo ter da bom neumorno varoval in branil pridobitve narodnoosvobodilne borbe, demokratične pravice ljudstva iu svobodo naroda.« Predsedstvo skupščine 5. člen Skupščina voli predsednika, dva podpredsednika in tri tajnike, in sicer zaporedno vsakega z. relativno večino oddanih glasov. Pri enakosti glasov odloči žreb. Način glasovanja določi skupščina. d. člen Predsednik zastopa skupščino, vodi in vzdržuje red na sejah, ter skrbi za redno in hitro opravljanje poslov v pisarnah skupščine. Nadalje skrbi zn to, da delo v odborih ne zastaja in da se ne prekinja.. Pred-ecinik hne-uuje vse pisarniško osobje, izdaja odločbe o službenih razmerjih skupščinskih uslužbencev in izvaja disciplinsko oblast nad njimi. Če je predsednik zadržan, ga nadomestuje eden izmed podpredsednikov. 7. člen Dolžnost tajnikov je, da poimensko kličejo poslance, sestavljajo zapisnike sej, čitajo v skupščini predloge in druge spise, ter skrbe za to, da se pišejo zapiski o odločbah skupščine, o načinu in rezultatu glasovanja in o vrstnem redu govornikov. Eden tajnikov, ki ga določi predsednik, vodi neposredno nadzorstvo nad celotnim pisarniškim delom. Če so vsi tajniki zadržani in ne morejo opravljati dolžnosti, jih začasno nadomestujejo poslanci, katere določi predsednik. N Odbori 8. Člen Za proučevanje in pripravljanje načrta ustave, zakonskih predlogov in predlogov o drugih vprašanjih izvoli skupščina odbore. Odbori so stalni ali posebni. Stalni so: 1. ustavodajni odbor, 2. odbor za gospodarski načrt in finance, 3. mandatno - imunitetni odbor, 4. administrativni odbor in 5. odbor za prošnje in pritožbe Posebni odbori se izvolijo za proučavanje takih zakonskih predlogov ali drugih predmetov, za katere skupščina spozna, da jih je treba izročiti posebnemu odboru. Stalni odbori trajajo do razpusta skupščine, posebni pa, dokler ne izvrše poverjenega jim dela. Skupščina more izvoliti tudi posebne preiskovalne in anketne odbore za posamezna vprašanja. 9. Člen Odbori se volijo po listah in po načelu sorazmernega predstavništva. Kandidatno listo more predložiti vsak poslanec. 10. člen Ustavodajni odbor je sestavljen iz devetnajstih članov, odbor za gospodarski načrt in finance iz devetih članov, ostali odbori pa iz petih Članov. Posebni odbori imajo po toliko članov, kolikor jih določi skupščina v vsakem posameznem primeru. 11. člen Vsak odbor si izvoli predsednika, podpredsednika in tajnika. Če je predsednik odbora zadržan, ga nadomestuje podpredsednik, če pa je tudi podpredsednik zadržan, pa po letih najstarejši član odbora. Vabila za odborove seje se objavijo na posebnem mestu v poslopju, kjer se vrše seje, poslati pa se morajo osebno vsakemu članu odbora, če ob zaključku zadnje seje nista bila določena dan in ura prihodnjo odborove seje. Skupščina določi rok, v katerem mora odbor predložiti poročilo. Če odbor tega v določenem roku ne stori, ali mu skupščina ni roka podaljšala, sme skupščina izvolit; nov odbor. Odbor more odločati, če je navzoča več kakor polovica njegovih članov. Veljavno sklepa z večino glasov navzočih članov. Odbori vodijo zapisnike o svojem delu, v katere vpisujejo imena prisotnih članov, njihove predloge in odborove odločbe. 12. člen Vsak član odbora sme dajati predloge o posameznih členih predloga ustave in zakonskih predlogov, o katerih se razpravlja. O vsakem takem predlogu mora odboj odločiti. 13. člen Odbori smejo delati tudi v času, ko skupščina ne zaseda, toda samo po posebnem sklepu skupščiue. 14. člen Ko je predmet v odboru dovršen, določi odbor svojega poročevalca, ki v skupščini prečita ter brani poročilo in predlog odbora. Če se odbor razdeli na večino in manjšino, ima vsaka stran svojega posebnega poročevalca. Vsako lo-čeno mišljenje je treba izročiti pismeno odboru, ki ga vzporedno s poročilom večine predloži skupščini. Član odlora, ki je dal ločeno mišljenje, sme braniti svoja mišljenje na seji skupščine. 15. člen Ko ustavodajni odbor prejme vso predložene predloge ustave, odloči, katerega izmed njih bo vzel kot podlago za svoje delo. Odločiti sme tudi, da sam izdela nov ustavni načrt. Ustavodajni odbor razpravlja o predlogu ustave najprej v načelu, nato pa v posameznostih. Po končani razpravi pošlje odbor skupščini svoje poročilo s končnim predlogom ustave. IG. člen Sejam odborov sme prisostvovati vsak poslanec, sejam ustavodajnega odbora pa s predsednikovim dovoljenjem tudi predstavniki domačega tiska. Razen odborovih članov imajo na sejah odborov pravico govoriti samo člani vlade in vladini odposlanci. Odborovim sejam mora prisostvovati član vlade, čigar zakonski predlog je v razpravi, ali njegov odpo* slanec. 17. člen Vsi člani odbora morajo biti v času, dokler odbor dela, stalno v kraju, kjer skupščina zaseda in morajo vestno opravljati svoje dolžnosti odborovih članov. Odborove člane, ki neopravičeno izostanejo od odborovih sej, sme odbor na predlog katerega koli člana prijaviti skupščini, da skupščina odloči o njih odstavitvi. 18. člen Odbori smejo po svojih predsednikih neposredno ob. čevati s Člani vlade. Seje skupščine 19. člen Sejam skupščine smejo poleg poslancev Ustavodajne skupščine LRS in članov vlade LRS ter njihovih odposlancev prisostvovati in na njih sodelovati s posvetovalnim glasom tudi vsi poslanci obeh domov Ljudske skupščine FLRJ. ki so izvoljeni na ozemlju Ljudske republike Slovenije, kakor tudi člani delegacije Julijske krajine. 20. člen Seje skupščine otvarja predsednik, ki vodi razpravo ib skrbi, da se odredbe poslovnika natančno izvajajo tei da se vzdržuje red. Če je zadržan, ga nadomestuje eden izmed podpredsednikov. Predsedujoči ne sodeluje pri razpravi in tudi ne pri glasovanju. Če so glasovi enako razdeljeni, odloči glas predsedujočega. 21. čl .--n Seje skupščine so javne. Spremeniti se smejo v tajne, kadar na predlog predsedujočega, vlade ali kakega poslanca tako odloči skupščina. 0 predlogu se glasuje brez razprave. 0 predmetih, za katere je izglasovana tajnost, se razpravlja tajno tudi v odborih, če skupščina drugače ne odloči. Vladine izjave in predlogi, dani na tajnih sejah, se smejo objaviti samo s pristankom vlade. 22. člen Razen na javni in na tajni seji se sme skupščina sestati na predlog predsednika skupščine, predsednika vlade ali kakega poslanca tudi na konference. Na konferencah smejo biti navzoči samo poslanci in člani vlade. Konference ne morejo obvezno odločati. 23. člen Dnevni red za vsako sejo določi brez razprave sama skupščina na predlog predsedujočega ali kakega poslanca. Pred zaključkom seje ee določi red za naslednjo sejo. Dnevni red se objavi s posebnim oglasom na določenem mestu v poslopju, v katereti) skupščina zaseda. Če se dnevni red, določen za sejo, ni mogel na tej seji izčrpati zaradi nezadostnega števila navzočih poslancev, objavi predsedujoči, da velja za prihodnjo sejo isti dnevni red, ki je ostal neizčrpan, z dodatkom tistih točk. Id jih je po samem poslovniku treba dati na dnevni red in za katere je skupščina že prej odločila, da se bodo tega dne dale na dnevni red. 24. člen Sejni zapisnik vodijo tajniki po vrsti, kakor to določi predsedujoči. V zapisnik se vpisujejo: 1) sporočila predsedujočega in vlade, 2) predmeti, o katerih je skupščina odločala, in odločbe, ki so bile o njih izdane, z načinom glasovanja in s števili glasov »za« in »proti« pri poimenskem glasovanju, 3) predmeti, za katere skupščina odloči, naj se vpišejo v zapisnik. Govori poslancev se ne vpišejo v zapisnik, pač pa se navedejo imena govornikov >za< in »proti«. 25. člen Na začetku seje se prebere zapisnik prejšnje seje. Vsak poslanec ima pravico dati k zapisniku pripombo. Če tajnik izjavi, da ne sprejme dane pripombe, in da ostaja pri svoji redakciji, odloči skupščina o tem brez razprave. Če skupščina spozna, da je pripomba utemeljena, mora tajnik z ozirom nanjo popraviti zapisnik. Dokončno sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči in tajnik, ki ga je vodil. Zapisniki se objavijo v »Uradnem listu Ljudske republike Slovenije«. 26. člen Pred prehodom na dnevni red dajeta predsedujoči in vlf>da skupščini sporočila, ki zadevajo njo. Nato smejo Poslanci postavljati kratka vprašanja predsedniku skupščine, predsedniku vlade in posameznim članom vlade, skladno s Členom 44. tega poslovnika. Nato se preide na dnevni red. Vlada aoie dajati sporočila ob .u&k&i*. med sejo. 27. člen Na seji skupščine imajo pravico govoriti samo po-slanci skupščine, poslanci Ljudske skupščine FLRJ, ki so izvoljeni na ozemlju Ljudske republike Slovenije, člani vlade in na zahtevo člana vlade njegov odposlanec. Nihče ne sme govoriti preden ni zahteval in dobil besede od predsedujočega. Predsedujoči daje besedo po vrstnem redu prijav, razen v primerih, če je v poslovniku drugače določeno. Članom vlade da besedo, kadar jo zahtevajo. Odborov! poročevalci smejo govoriti po večkrat in izven vrstnega reda, če tako zahteva potreba razprave. Vsak prijavljen govornik ima pravico svoj vrstni red odstopiti drugemu prijavljenemu govorniku. Poslancu, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali dnevnega reda, se da beseda, brž ko jo zahteva. Njegov govor sme trajati največ pet minut in o tej zadevi ne more govoriti noben drug poslanec. Če po pojasnilu predsedujočega govornik ostane pri trditvi, da sta bila poslovnik ali dnevni red kršena, pozove predsedujoči takoj skupščino, da o tem vprašanju odloči brez razprave. 28. člen Govorniki se prijavijo za besedo, brž ko se razprava otvori. Vsak poslanec, ki se javi k besedi, mora izjaviti, ali bo govoril za ali proti predlogu. Ko se razprava začne, da predsedujoči najprej besedo prvemu prijavljenemu govorniku »za«, nato enemu izmed govornikov »proti«, če so se prijavili, in tako po vrsti. Govornik sme govoriti samo o vprašanju, ki je na dnevnem redu. Razen predsedujočega ne sme nihče drugi seči govorniku v besedo, niti ga ne sme dpomniti k redu. 29. člen Razen članov vlade in odborovih poročevalcev ne more nihče govoriti več kakor enkrat, razen če mu skupščina to posebej dovoli. Razprava v načelu in razprava v posameznostih veljata kot predmeta zase. Poslancu, ki zahteva besedo, da bi popravil navedbo, ki je bila napačno podana in je dala povod za nesporazum, ali zahteva besedo zaradi osebnega pojasnila, se da beseda takoj po končanem govoru, ki je dal za to povod, govoriti pa ne sme več kakor pet minut. 30. člen. Seje zaključuje predsedujoči. Če dnevni red ni izčrpan, zaključi sejo samo s pristankom skupščine, ko objavi dnevni red za prihodnjo sejo, kakor ga je bila skupščina poprej določila. Novo sejo sme predsedujoči sklicati tudi pismeno. Predložitev načrtov ustave, zakonskih predlogov in resolucij ter razprava o njih 31. člen Načrt ustave smejo skupščini predložiti vlada, člani vlade in vsak poslanec. Načrte ustave je treba predložiti najpozneje v desetih dneh po izvolitvi ustavodajnega odbora. Predložene načrte ustave pošlje predsednik takoj ustavodajnemu odboru, hkrati pa odredi, da se natisnejo in razdelijo vsem poslancem. Ustavodajni odbor začne takoj po svoji izvolitvi z delom o načrtih ustave. 32. člen Vsak poslanec ima pravico dajati predloge za eprv mambo in dopolnitev bimandmane) posameznih že spre- jetih členov ustavnega načrta vse do konca razprave o posameznostih v ustavodajnem odboru. 33. člen. Zakonske predloge smejo staviti vlada, člani vlade in vsak poslanec. V imenu vlade smejo staviti zakonske predloge samo člani vlade. Vsak zakonski predlog mora biti sestavljen v obliki, v kakršni se izdajajo zakoni, in izročen pismeno predsedniku skupščine. Predsednik odredi, da se zakonski predlogi pravočasno razmnože in razdele poslancem. 34. člen Predsednik mora obvestiti skupščino na prvi prihodnji seji o prejetih predlogih ustave in o prejetih zakonskih predlogih. Skupščina odloči najprej glede nujnosti za zakonske predloge, če je bila nujnost pismeno zahtevana, nato pa o tem, ali naj se zakonski predlog pošlje stalnemu ali posebnemu odboru. V tem zadnjem primeru se takoj da na dnevni red seje izvolitev takega odbora. 35. člen Kadar je zahtevana nujnost za zakonski predlog, odloči skupščina o taki zahtevi brez razprave. Ce je zahteva prišla od poslanca, vpraša poprej vlado za mnenje. Zahteva po nujnosti se mora predložiti pismeno, eden predlagateljev pa jo sme obrazložiti ustno. Če skupščina zahtevo po nujnosti sprejme, pošlje predlog takoj pristojnemu odboru, ki ga vzame v delo pred vsemi drug mi predmeti. Odboru določi skupščina rok, v katerem mora biti gotov s svojim poročilom. Če odbor v določenem roku delo ne dokonča in mu skupščina roka ne podaljša, sme skupščina predlog vzeti v razpravo tudi brez odborovega poročila ali pa izvoliti nov odbor. 36- člen 4 Ko je odborovo poročilo gotovo, odredi predsednik, naj se poročilo hkrati z odborovim predlogom razmnoži in razdeli poslancem. Skupščina določi dan začetka razprave. Ko se konča načelna razprava, se vrši prvo glasovanje o tem, ali se predlog v načelu sprejme ali ne. Glasuje se z dviganjem rok. Ko je predlog v načelu sprejet, se preide na razpravo o posameznih poglavjih ustave ali zakonov. Glasuje se po členih. Ko se konča razprava v posameznostih, se vrši drugo in končno glasovanje o predlogu v celoti. Preden preide h končnemu glasovanju, sme skupščina poslati predlog odboru zaradi pregleda in popravka redakcije ali zaradi tega, da spravi v sklad njegove spremenjene in dopolnjene odredbe. Tako popravljeni predlog se razmnoži in razdeli poslancem, preden se glasuje o predlogu v celoti. Skupščina sme odločiti, da se za razpravo o zakonskem predlogu, ki je bil proglašen za nujnega, uporabi krajši postopek. 0 tem odloči večina glasov po zaslišanju enega govornika »za< in enega govornika >proti<. 0 zakonskih predlogih, glede katerih je skupščina odločila uporabo krajšega postopka, se vodi samo ena razprava in se odloči z enkratnim glasovanjem v celoti. Krajši postopek se ne more uporabita za razpravo o ustavi, 37. člen Poslanci smejo svoje predloge za spremembo ali dopolnitev posameznih členov predloga ustave in zakonskih predlogov (amandmanov) izročati samo odboru. 0 vseh ainandmanih. ki jih odbor ne bi v celoti sprejel, se glasuje po glasovanju o predlogu odbora, če je odborov predlog odklonjen. Ce odbor amandman v celoti sprejme, se s tem amandmanom nadomesti ustrezni člen v predlogu. Vse do samega glasovanja se sme amandman umakniti. ' Med razpravo v posameznostih v skupščini smeta amandmane predlagali samo vlada in odbor. 38. člen Predlog, naj se odločitev o kakem posameznem členu odloži, dokler se ne odloči o ostalih členih, ali da naj se vrne odboru, in druga predhodna vprašanja se morejq stavljati, dokler se ta člen ne da na glasovanje. 0 takil) predlogih se glasuje brez razprave. 39. člen. Ce je bil pri glasovanju kak člen razdeljen na več točk, se potem ko se je glasovalo o vseh točkah, posebej giasuje o celem členu skupaj in se da na glasovanje! z vsemi sprejetimi točkami. 40. člen Ce je odbor spoznal, da je treba zakonski predlog poslanca v načelu odkloniti, odloči o tem predlogu skupščina brez razprave po zaslišanju odborovega poročevalca in prvega podpisanega predlagatelja. 41. člen Ko pridela proračun ali gospodarski načrt iz odbora za gospodarski načrt in finance, morata biti takoj dana na prvo točko dnevnega reda. Prednost imajo samo predlogi in interpelacije, ki &o proglašene za nujne. Ko sta bila predlog zakona o proračunu Ljudske republike Slovenije in predlog finančnega zakona v načelu sprejeta, se o njih razpravlja v posameznostih po razdelkih, glasuje pa po partijah. 42. člen Ustavo in zakone proglaša Prezidij ustavodajne skupščine s svojim ukazom, ki ga podpišeta njegov prei roti«. Po končanem klicanju vseh poslancev se kličejo še enkrat vsi poslanci, ki se prvič niso odzvali. Volitve odborov se vršijo s tajnim glasovanjem, če skupščina ne sklene drugače. Tajno se glasuje z listki enake velikosti, enake barve in oblike, v enotnih, za to posebej pripravljenih kuvertah. Poslanci spuščajo drug za drugim po poimenskem klicanju listke v skrinjico, ki stoji na mizi predsedujočega. Glasove preštevajo trije poslanci, določeni z žrebom, ki'po končanem štetju uničijo glasovalne listke. Glasuje se lahko samo osobno. t 48. člen Predlog skupščina veljavno sprejme, če je navzoča več ko polovica od skupnega števila poslancev, in če je za predlog oddana navadna večina glasov navzočih. Predlog ustave je sprejet, če sta pri končnem glasovanju o predlogu v celoti navzoči dve tretjini in če je zanj glasovala navadna večina vseh poslancev ustavodajne skupščine. Če dobita pri volitvah dva ali več njih enako število glasov, se volitve ponove. Pri ponovnem enakem rezultatu odloči glas predsedujočega. 49. člen Če predsednik opazi, da ni zadostnega števila glasov poslancev za odločanje, odredi poimensko klicanje ali štetje. Če se pojavi vprašanje o kvorumu, ne smejo navzoči poslanci oditi iz dvorane, dokler se ne konča poimensko klicanje oziroma štetje in glasovanje, “ie to vendarle store, velja, da so navzoči in da so glasovali »proti«. Navzočnost ugotavlja predsedujoči. Pravice in dolžnosti poslancev 50. člen Za'vse izjave in postopke pri izvrševanju svojega mandata, bodisi na sejah bodisi v določeni funkciji, je poslanec odgovoren samo skupščini in volivnemu telesu, ki ga je izvolilo. Brez dovoljenja skupščine ne more poslanec biti klican na odgovor za kakršna koli kazniva dejanja in ga nobeno oblastvo ne sme zapreti, dokler traja njegov mandat, razen če je zaloten pri samem zločinstvu. Toda tudi v tem primeru je treba takoj obvestiti predsednika skupščine. Poslanec uživa imunitetno pravico od trenutka, ko -mu je votivna komisija izdala potrdilo, da je izvoljen. Zahtevek preiskovalnega oziroma sodnega oblastva, dr naj se član skupščine izroči, se pošlje poprej mandat-no-imunitetnemu odboru, skupščina pa odloči o stvari po poročilu odbora. Odredbe tega člena ne veljajo za sodno in upravne postopanje v zasebnopravnih zadevah. Zastaranje ne teče ves čas, ko se po zakonu ne more zoper poslanca začeti ali nadaljevati preiskava. 51. člen Vsi poslanci morajo biti v kraju, kjer skuoščira zaseda, in morajo opravljati avoje dolžnosti ves čas, dokler zasedanje traja. Noben poslanec ne sme biti odsoten od sej skupščine, oe mu skupščina tega ne odobri. Skupščina sme man-datno-knunitetnemu odboru javiti poslanca, ki ne pri-haja na seje, a mu skupščina ni odobrila odsotnosti. Odbor da hkrati s svojim poročilom skupščini tudi predlog, kaj je ukreniti proti takemu poslancu. Skupščina sme po predlogu odbora sklenii, da zaradi tega poslancu preneha mandat in pozvati njegovega namestnika. Skupščina odloči o zahtevi za odobritev odsotnosti brez razprave. Ce predsednik ugotovi, da v skupščini ni za odločanje zadostnega števila članov, sme obja -iti, da so vse odobrene odsotnosti razveljavljene razen tistih, ki so bile odobrene zaradi težke bolezni. 52. člen • Poslanci imajo pravico na dnevnice za čas zasedanja skupščine ali odborov. Razen tega imajo pravico do brezplačne vožnje z vsemi državnimi prometnimi sredstvi na ozemlju Ljudske republike Slovenije, dokler traja njihov mandat. 53. člen Vsak poslanec srna dati ostavko na svoj mandat. 0 ostavki daje poročilo mandatno-imunitetni odbor. 54. člen Poslancem izda predsednik posebne legitimacije. V njih je navedena imunitetna pravica poslanca s tem, da je vneseno besedilo prvih treh odstavkov 50. člena tega poslovnika. Vzdrževanje reda 55. člen. Izključna pravica vzdrževati red na sejah pripada p r eds ed u jočem u. 56. člen Disciplinske kazni, s katerimi morejo biti poslanci kaznovani, so naslednje: 1. opomin k redu, 2. zapisan opomin k redu, 3. odvzem besede in 4. začasna izključitev od sej. Prve tri kazni izreka sam predsedujoči, četrto pa skupščina brez razprave na predlog predsedujočega ali kakega člana skupščine. Izključitev prvič ne sme biti daljša od treh sej, drugič pa ne daljša od desetih sej. 57. člen Z opominom k redu se kaznuje poslanec, ki s svojim govorom ali s svojim vedenjem moti red in krši predpise poslovnika. Z zapisanim opominom k redu, ki se vpiše v sejni zapisnik, se kaznuje poslanec, ki je bil na isti seji že preje opominjan k redu. Z odvzemom besede se kaznuje poslanec, ki v svojem govoru krši red, pa je bil že prej opominjan k redu. Z odvzemom besede se ki dvakrat ni hotel poslušati predsedujočega. S kaznijo izključitve se kaznuje poslanec, ki osebno žali ali kleveta narodne poslance ali se nedostojno vede proti skupščini, ali za katerega se ugotovi, da ni varoval tajnosti o predmetih, za katere je Mia izglasovana tajuost. ali noče poslušati opominov predsedujočega, kakor tudi tisti, ki dela nered ali ovira delo na seji. Poslanec, ki je kaznovan s kaznijo izključitve, mora takoj oditi iz skupščinske dvorane. Ce se upira, prekine predsednik sejo in odredi, da se kaznovani poslanec s silo odvede. Poslanec, ki je kaznovan s kaznijo izključitve, ima pravico govoriti v svojo obrambo največ pet minut. Ce je več poslancev hkrati predloženih za izključitev zaradi skupne prekršitve reda, ima pravico govoriti v imenu vseh samo eden, njegov govor pa sme trajati največ deset minut. 58. člen Vzdrževanje reda v notranjosti in na dvorišču poslopja, v katerem skupščina zaseda, nadzoruje izključno predsednik ustavodajne skupščine. Poslanci ne smejo prihajati z orožjem na seje skupščine. Uslužbenci skupščine in računovodstvo 59. člen Vsi uslužbenci skupščine so pod nadzorstvom predsednika. Administrativni odbor določi s posebnim pravilnikom sistemizacijo mest in položajev uslužbencev skupščine. 60: člen , Predsednik izvaja proračun skupščine. Administrativni odbor pregleda vsak mesec račune in predloži poročilo skupščini oziroma predsedniku. Stenografski zapiski 61. člen 0 sejah skupščine in, če predsednik odredi, tudi o sejah odborov se vodijo stenografski zapiski. Stenografski zapiski se predlože na vpogled vsakemu govorniku. Ta sme delati spremembe glede redakcije, ne da bi vnašal nove misli in razloge, ali izpuščal izražene misli in razloge. Predsednik skrbi, da govorniki ne delajo popravkov izven označenih mej. Stenografski zapiski se tiskajo v eni izdaji * Arhiv in pečat skupščine 62. člen Skupščina ima svoj arhiv in knjižnico. 63. člen Skupščina ima svoj žig, ki je varstvu prvega tajnika. Zaključne odredbe 64. člen Zasedanje ustavodajne skupščine se sme prekiniti po sklepu skupščine. 65. člen Ta poslovnik stopi v veljavo, ko ga skupščina izglasuje. Ljubljana dne 20. novembra 1946. Predsedstvo Ustavodajne skupščine Ljudske republike Slovenije Tajnik: Predsednik: Tomšič Mira s. r. Dr. Ferdo Kozak s. r. * » Utrcdbe. navadita, odrsdbs in odločSie vlude Ljudske republike Slovenije 276. Zaradi načrtne preskrbe prebivalstva s krompirjem izdaja vlada Ljudske republike Slovenije tole uredbo o obvezni prijavi krompirja letine 1946 in oddaji presežkov, 1. člen Da sNe ugotovijo zaloge krompirja, morajo pridelovalci prijaviti vse zaloge, ki jih imajo na dan pr jave, krajevnemu ljudskemu odboru, ki jib bo vpisal v poseben obrazec, predpisan od m.nistrslva za trgovino in preskrbo. Prijave je treba napraviti najkasneje do 10. decembra 1946. Krajevni ljudski odbori morajo nadzorovati pravilno in pravočasno izvršitev prijave ter zbiralne sezname prijavljenih zalog oddati najkasneje 13. decembra 1940 okrajnim ljudskim odborom. 2. člen Od prijavljenih zalog bodo pridelovalci pridržali zase tele količine: 1. za prehrano vsakega člana gospodinjstva po 150 kg na osebo, 2. za seme po 2.000 kg na vsak hektar, ki ga nameravajo v letu 1947. zasaditi s krompirjem, 3. za krmljenje prašičev po 200 kg krompirja slabše kakovosti za vsakega nad 6 mesecev starega prašiča. 3. člen Vse ostale količine se štejejo za presežek. S presežki krompirja pridelovalci ne smejo prosto razpolagati, temveč morajo biti presežki na razpolago ministrstvu za trgovino in preskrbo, ki jih bo postopoma odkupovalo po pooblaščenih podjetjih, zadrugah in ustanovah. 4. člen Za odkup plačajo pooblaščena podjetja pridelovalcem krompir po 3 din za kilogram franko pridelovalcev dom. 5. člen Minister za trgovino in preskrbo je pooblaščen, da po potrebi izda natančnejše predpise za izvajanje te uredbe. 6. člen Pridelovalci krompirja in člani krajevnih ljudskih odborov, ki prekršijo določbe te uredbe, se kaznujejo po zakonu o zatiranju nedovoljene trgovine, nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže. 7. člen Ta uredba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. Ljubljana dne 24. novembra 1946. Minister ^a trgovino in preskrbo: Predsednik vlade LRS: Pajiar Tone s. r* Miha Marinko s. r. Pravilniki, navadita, odredbe in odločbe ministrstev vlade Ljudske republike Slovenije 277. Na podlagi navodila Komiteja za zaščito ljudskega zdravja vlade FLRJ št. 5826 z dne 25. IX. 1946 predpisuje minister za ljudsko zdravstvo LRS tale začasni pravilnik o organizaciji in delovanju oddelkov za javno zobozdravstveno službo (zobozdravstvenih ustanov) pri zdravstvenozašeitnih ustanovah 1. člen Zobozdravstvene ustanove Pri zdravslveiiozaščituih ustanovah (zavodih za zdravstveno zaščito, zdravstvenih ceutr.h, zdravstvenih domovih in postajah) se zaradi izvrševanja javne zobozdravstvene službe ustanovijo kot oddelki teh ustanov: 1. javne zobne poliklinike pri zdravstvenozaščitnih ustanovah na sedežu okrožnih LO, 2. javni zobni ambulatoriji pri drugih zdravstvenozaščitnih ustanovah, ki jih po potrebi in poprejšnjem dovoljenju ministrstva za ljudsko zdravstvo ustanovi tisti LO, ki upravlja zdravstvenozaščitno ustanovo. Za okrožno mesto Ljubljano in za ljubljansko okrožje opravlja dela javne zobne poliklinike stomatološka klinika oziroma njene ustanove. 2. člen Javne zobozdravstvene ustanove spadajo v sestav tistih zdravstvenozaščitnih ustanov, pri katerih so ustanovljene. Javne zobozdravstvene ustanove uporabljajo žig ustanove, v katere sestavu so, z dostavkom svojega uradnega naziva. 3. člen Naloge zobozdravstvenih ustanov Zobozdravstvene ustanove imajo zlasti tele naloge: 1. da izvršujejo zobozdravstvena dela v obsegu kot je določen v 6. členu, 2. da propagirajo zobozdravstvo (8. člen), 3. da opravljajo sistematično preglede po šolah (7. člen). Zobozdravstvene ustanove vodijo za svoje področje posebno administracijo in računovodstvo; pristojnemu ljudskemu odboru morajo poročali o svojem delovanju in mu predlagati ukrepe za odpravo pomanjkljivosti (12., 14. člen). 4. člen Zdravljenje Pravico zdravili se v javnih zobozdravstvenih ustanovah ima vsakdo. Odkloniti se sme že začeto ali tudi še nezačeto zdravljenje tistemu, ki ne upošteva utemeljenih asanacijskih ukrepov strokovnega osebja zobozdravstvene ustanove. Vse zdravljenje in vsa dela v zobozdravstvenih ustanovah morajo biti izvršena skrbno in po sodobnih načelih zdravstva in tehnike; za to sla odgovorna materialno in disciplinsko izvršiiec in šef. V vsoh sporih glede zdravljenja in izvrševanja del med pacientom in zobozdravstveno ustanovo obvezno posreduje predstojnik ustanove, pri kateri je zobozdrav-sivena ustanova. 5. člen Stroški za zdravljenje Stroške za zdravljenje in zobotehničua dela plača tisti, ki se zdravi, če ni drugih zakonitih zavezancev. Stroški se plačujejo načeloma vnaprej. Tarifo za zobozdravstvena dela in določbe o ugodnostih za različne vrste pacientov (socialno zavarovane, plačila nezmožne, mladino itd.) predpiše minister za ljudsko zdravstvo s posebno odločbo. Za zobozdravstvena dela, ki ne spadajo v obseg del z nujno zdravstveno indikacijo, ni popustov. 6. člen Obseg zobozdravstvenih del v zobozdravstvenih ustanovah Zobozdravstvene ustanove izvršujejo v prvi vrsti tale asanacijska dela: a) ekstrahiranje neozdravljivih in retiniranih zob ter prvo pomoč, b) čiščenje zobnega kamna, c) konserviranje karioznih zob in zdravljenje pul-pitid, č) operativno zdravljenje granulomov in cist, d) zdravljenje gingivalnih in paradentalnih, stoma titnih obolenj, e) popravilo protez in drugih tehničnih del, f) nove proteze in druga tehnična dela po zdravstveni indikaciji ali zaradi posebne vrste pacientove zaposlitve. Druga zobozdravstvena dela izvršuje ustanova le, kolikor to dopuščajo sredstva, čas in potreba. 7. člen Delo po šolah Zobozdravstvena ustanova mora dvakrat na leto opraviti sistematični pregled zob in ustne votline učencev vseh šol svojega območja, registrirati stanje posameznika in določiti obseg nujnih del za asanacijo zobovja in ustne votline. Preprostejša asanacijska dela opravi zobozdravstvena ustanova neposredno po pregledu učencev v primernih prostorih, težja in zamudnejša pa na sedežu ambu-latorija. 0 izvedbi pregleda učencev in drugih po tem členu potrebnih ukrepov se morajo zobozdravstvene ustanove poprej sporazumeti s šolskim vodstvom, ki tudi nadzira izvršitev teh ukrepov. Pregled po šolah mora zobozdravstvena ustanova izkoristiti za propagando o ustni higieni. 8. člen Propaganda Zobozdravstvena ustanova in njeni uslužbenci so dolžni propagirati higieno ust in zob. Uprava ustanove mora v ta namen organizirati poljudna predavanja s slikami, filmi po množičnih organizacijah, šolah, društvih, podjetjih in podobno ter prirejati razstave in tekmovanja v sporazumu z drugimi krajevnimi zdrav-atveuimi organizacuami in krajevnimi LQ 9. člen * Organi zobozdravstvene ustanove Zobozdravstveno ustanovo vodi in ji načeluje šef; dodeljen mu je pomočnik, ki ga zastopa v njegovi odsotnosti. Postavlja ju po predlogu predstojnika zdrav-stvenozaščitne ustanove ljudski odbor, ki to ustanovo upravlja po poprejšnji potrditvi ministrstva za ljudsko zdravstvo. Šef v večjih ustanovah sme biti samo specialist za bolezni ust in zob, v manjših pa tudi zobni zdravnik ali dentist z daljšo prakso. Šef in pomočnik sta odgovorna za vse gospodarsko, kadrovsko- in socialnopolitično in strokovno delovanje zobozdravstvene ustanove in sta glede svojega delovanja neposredno podrejena predstojniku ustanove, pri kateri je zobozdravstvena ustanova, 10. člen Dolžnosti šeia Dolžnost šefa oziroma njegovega pomočnika je zlasti, da: 1. sprejema nove paciente in vodi ambulančni protokol, 2. ugotavlja obseg in vrsto potrebnih del, 3. določa plačilne pogoje, 4. zdravi jn razporeja paciente na zdravljenje, 5. razporeja in odreja delo strokovnemu osebju ustanove, 6. skrbi za pravilno denarno poslovanje in vodstvo kartotek. 11. člen Drugo osebje, njihove pravice in dolžnosti Pri.vsaki zobozdravstveni ustanovi mora biti obsegu ustanove primerno število strokovnega in pomožnega osebja. Postavlja ga na predlog zobozdravstvene ustanove po poprejšnji potrditvi ministrstva za ljudsko zdravstvo pristojni LO, ki upravlja zdravstvenozaščitno ustanovo, ter mu določi prejemke po predpisih za državne uslužbence. Zobozdravstvene ustanove imajo lahko tudi honorarne uslužbence. Prejemki se plačujejo iz sredstev LO, ki upravlja ustanovo; okrožni LO naknadno ugotovi, ali so prejemki in odtegljaji spravilno odmerjeni. Vse osebje je neposredno podrejeno šefu, ki odreja tudi delo temu osebju. Delovni čas osebja traja praviloma 8 ur dnevno, če posebni predpisi ne določajo d ni-gače. Upravno delo opravlja načeloma pomožno osebje. 12. člen Finančno in upravno poslovanje zobozdravstvenih ustanov Vsaka zobozdravstvena ustanova mora imeti za uspešno in redno opravljanje svojih nalog določenih zadosti kreditov v okviru proračuna zdravstvenozaščitne ustanove, pri kateri je ustanovljena. V ta namen napravi šef zobozdravstvene ustanove za vsako proračunsko leto poseben izkaz potrebnega materiala z označbo stroškov za nabavo in ga priključi zbiralnemu proračunu zdravstvenozaščitne ustanove. Pristojni LO mora po pregledu in oceni tega =oznama priskrbeti v svojem proračunu potrebna sredstva. Konec poslovnega leta mora zobozdravstvena ustanova sestaviti poročilo in ga obenem z inventuro predložiti v pregled pristojnemu LO. Letno poročilo mora obsegati vse finančne, inventarne, strokovne, kadrovske, propagandne, profilaktične in statistične podatke in probleme. 13. člen Poslovne knjige Zobozdravstvene ustanove morajo za svoje administrativno in finančno poslovanje voditi: 1. kartotečne liste za vsakega pacienta; po potrebi se jim priključi dodaten list, 2. ambulantni dnevnik za vpisovanje novodošlih pacientov, 3. blagajniški dnevnik za zapovrstno vpisovanje prejemkov, 4. kartoteko ambulantne opreme, instrumentarija in potrošnega materiala, 5. registraturo korespondence za arhiv, 6. kontrolne liste za prihajajoče paciente. Obrazce in navodila za vodstvo teh knjig in listov predpiše ministrstvo za ljudsko zdravstvo. 14. člen Blagajniški dnevnik se zaključi vsak mesec. Obenem se morajo dohodki zobozdravstvene ustanove po zdravstvenozaščitni ustanovi poslati finančnemu oddelku (odseku) pristojnega LO. Ob koncu vsakega meseca mora ustanova poročati na posebnem obrazcu v dvojniku pristojnemu LO o delu v tekočem mesecu. En izvod poročila pošlje LO ministrstvu za ljudsko zdravstvo. 15. člen 1. ordinacijsko sobo, 2. čakalnico, 3. zobotehnični laboratorij. Ordinacijska soba in čakalnica morata bdi higiensko urejeni. V čakalnici mora biti pacientom na razpolago primerno čtvo, zlasti zobozdravstveni propagandni material. Pacienti se sprejemajo po vrsfnerh redu prihoda v ordinacijo. 17. člen Nadzorstvo Delovanje zobozdravstvenih ustanov neposredno nadzirata predstojnik zdravstvenozaščitne ustanove, v katere sestavu 'je zobozdravstvena ustanova in tisti LO, ki upravlja to ustanovo. Vrhovno nadzorstvo nad zobozdravstvenimi ustano vami je pridržano ministrstvu za ljudsko zdravstvo. 18. člen Končna določi a Že obstoječe zobozdravstvene ustanove morajo svoje delo in poslovanje prilagoditi določbam tega pravilnika. Ljubljana dne 22. novembra 1946. Minister za ljudsko zdravstvo: Dr. Ahčin Marjan s. r. ZAPISNIK II. redne seje Ustavodajne skupščine Ljudske republike Slovenije, ki se je vršila dne 19. novembra 1946 Predsedovala: predsednik verifikacijskega odbora Bogdan Osolnik in novi izvoljeni predsednik skupščine Ferdo Kozak. Tajnik; Mira Tomšič. * Predsednik verifikacijskega odbora otvori drugo redno sejo ob 10.15 uri. Najprej se prečita zapisnik I. redne seje, ki je bil sprejet brez pripombe. Nato skupščina na predlog predsedujočega počasti spomin onih, ki so padli v narodnoosvobodilnem boju, z enominutnim molkom. Predsedujoči objavi skupščini, da žele delegacije Osvobodilne fronte in drugih množičnih organizacij sporočiti skupščini osebno pozdrave. Delegacije vstopijo v dvorano. V imenu ljubljanskega mestnega odbora Osvobodilne fronte je pozdravil skupščino njegov predsednik dr. Žigon Alojzij s kratkim nagovorom, v imenu pionirjev pa njihova mala zastopnica. Nato preide predsedujoči na prvo točko dnevnega reda: na razpravo o poročilu verifikacijskega odbora o verifikaciji poslanskih mandatov. Poročevalec verifikacijskega odbora Vipotnik Janez prečita poročilo verifikacijskega odbora. Ljudski poslanec Šumrada Vinko pripomni, da je bil izvoljen v volivnetn okraju Maribor-mesto in ne v volivnem okraju Maribor-okolica, kot je to najbrže pomotoma navedeno v verifikacijskem poročilu. Predsedujoči mu pojasni, da gre za očitno tiskovno pomoto, ki se takoj popravi, in se ljudski poslanec Šumrada Vinko z odgovorom zadovolji. Ker se ni nihče več prijavil k besedi, da bi govoril o poročilu verifikacijskega odbora, i je predsedujoči zaključil razpravo iu dal poročilo veri- Nabava opreme in potrošnega materiala Stroški za nabavo opreme in potrošnega materiala na novo ustanovljenih zobozdravstvenih ustanov se krijejo načeloma iz sredstev tistih LO, ki upravljajo zdrav-stvenozaščitno ustanovo, pri kateri je zobozdravstvena ustanova. Vse redne nabave opreme in inventarja že obstoječih ustanov opravlja šef ustanove iz sredstev pristojnega LO pri državnem podjetju za promet z zdravili >Zdravprom« v Ljubljani. Pristojni LO, ki vodi in upravlja zdravstvenozaščitne ustanovo, pri kateri je zobozdravstvena ustanova, mora skrbeti da ima zobozdravstvena ustanova v okviru proračuna'zdravstvenozaščitne ustanove stalno na razpolago zadosti sredstev za nabavo zobozdravstvenih potrebščin. Nabavljat; se smeta le prvovrstna, že preizkušena oprema in material, kolikor sta potrebna za tekoče potrebe; dovoljena pa je primerna rezervna zaloga sredstev, zlasti sredstev za prvo pomoč. Z opremo in materialom se mbra ravnati ekonomično, skrbno in štedljivo. Za pravilno izvrševanje določb tega člena sta materialno (odškodninsko) in disciplinsko odgovorna šef in povzročitelj. 16. člen Delovni prostori Vsaka zobozdravstvena ustanova mora imeti naj man tčle prostore; fikacijakega odbora na gladovanje. Poročilo je bilo soglasno sprejeto z dviganjem rok. Nato predsednik Osolnik Bogdan objavi, da so verificirani mandati vseh ljudskih poslancev, katerih imena so bila prečitana iz poročila, kakor tudi namestnikov tistih poslancev, ki so bili izvoljeni v več volivnih enotah. Predsedujoči objavi skupščini, da se je prijavila delegacija Jugoslovanske armije, ki želi osebno pozdraviti skupščino. Delegacija vstopi v dvorano in kapetan Despot Milivoj pozdravi v imenu ljubljanskega-garnizona skupščino s krajšim nagovorom. Nato prečita predsedujoči izjavo ljudskega poslanca Kardelja Edvarda, da zadrži poslanski mandat v II. vplivni enoti okrožnega mesta Ljubljane in da še odreka poslanskemu mandatu v I. volivni enoti okraja Jesenice ter v II. volivni enoti okraja Maribor-mesto. Za tem prečita izjavo ljudskega poslanca Kidriča Borisa, da zadrži poslanski mandat v VIII. volivni enoti okrožnega mesta Ljubljane, odlaga pa poslanski mandat v II. volivni enoti okraja Celje-mesto in v I. volivni enoti okraja Črnomelj. Navzoči ljudski poslanec Marinko Miha izjavi, da zadrži poslanski mandat v V. volivni enoti okraja Trbovlje, odreka pa se poslanskemu mandatu v IX. volivni enoti okrožnega mesta Ljubljane. Ker so mandati namestnikov verificirani, odredi predsedujoči, da se ljudski poslanci Dolinšek Anton, Avbelj Viktor, Popit Franc, Jakac Božidar in Kidrič Zdenka pozovejo v zbornico. Predsedujoči preide na naslednjo točko dnevnega reda: na prisego poslancev. Najprej pozove ljudske poslance, da vstanejo in za njim izgovore besede prisege po 11. členu zakona o Ustavodajni skupščini Ljudske republike Slovenije. Po opravljeni ustni prisegi so ljudski poslanci podpisali pismeno besedilo prisege. Ob 11. uri odredi predsedujoči deset minut odmora. Po odmoru preide predsednik Osolnik Bogdan na naslednjo točko dnevnega reda: na volitev predsedstva ustavodajne skupščine po določilih 12. člena zakona o Ustavodajni skupščini Ljudske republike Slovenije. Na predlog l judskega poslanca Rusa Jožeta je skupščina z dviganjem rok in odobravanjem soglasno izvolila: za predsednika‘Kozaka Ferda, za prvega podpredsednika Dolinška Toneta, za drugega podpredsednika Krmelja Maksa, za prvega tajnika Tomšič Miro, za drugega tajnika Jurača Joška, za tretjega tajnika Ledinka Miloša. Predsedujoči pozove novoizvoljeno predsedstvo, da zavzame svoje mesto in novoizvoljenega predsednika skupščine, da prevzame nadaljnje vodstvo seje. Predsednik Kozak Ferdo so v imenu predsedstva zahvali skupščini za izkazano zaupanje, nakar prečita seznam 23 resolucij in pozdravov, ki so prispeli ustavodajni skupščini. Nato sporoči skupščini, da je predsednik vlade Ljudske republike Slovenije s posebnim pismom, ki s© prečita, predložil skupščini osnutek zakona o Pre-zidiju Ustavodajne skupščine Ljudske republike Slovenije, ki je bil že razmnožen in razdeljen ljudskim poslancem. Predsednik vlade Marinko Miha poda ustno obrazložitev zakonskega osnutka ter predloži amandman k 1. členu, po katerem naj se beseda »deset« zamenja z besedo »sedemnajst«. Predsednik otvori razpravo o tem zakonskem predlogu. Tajnica Tomšič Mira prečita besedilo zakonskega osnutka. Ljudski poslanec Vidmar Josip predlaga amandman k 3. členu tako, da se beseda »sekretarji« zamenja z besedo »sekretar«. Predsednik ugotovi, da gre le za tiskovno pogreško, ki se takoj popravi, s čimer se predlagatelj amandmana zadovolji in na svojem predlogu več ne vztraja. Predsednik odredi ob 12.10 uri odmor petih minut. Po odmoru se je razprava nadaljevala. Govorili so ljudski poslanci Greif Martin, Ocepek Angela, Petejan Jože in Trojar Ivan, vsi »za«. Ob 13. uri prekine predsednik sejo ter objavi, da se bo nadaljevala ob 16. uri z istim dnevnim redom. Ob 16.10 url se seja nadaljuje. Govorili so ljudski poslanci: Kardelj Edvard, Melik Anton, Kidrič Boris, Rus Jože, Kocbek Edvard in Vipotnik Janez, vsi »za«. Ker je lista govornikov izčrpana, zaključi predsednik razpravo in da osnutek zakona o Prezidiju Ustavodajne skupščine na glasovanje. Po sklepu skupščine se glasuje o zakonskem predlogu z aklamacijo. Zakonski osnutek je bil z dviganjem rok in odobravanjem soglasno sprejet. Ob 18.40 uri odredi predsednik odmor petih minut. Po odmoru se seja nadaljuje s tem, da predsednik prečita pismo predsednika vlade Ljudske republike Slovenije z dne 19. XI. 1946, v katerem sporoča, da je vlada Ljudske republike na svoji seji dne 16. novembra 1946 soglasno sklenila, da poda ostavko spričo dejstva, da se je sestala Ustavodajna skupščina Ljudske republike Slovenije. K besedi se je oglasil ljudski poslanec Vidmar Josip, ki je predložil, da skupščina ostavko vlade sprejme in odobri s priznanjem njeno delo ter da se poveri mandat za sestavo nove vlade dosedanjemu predsedniku vlade Marinku Mihi. Skupščina je predlog sprejela soglasno z dviganjem rok in odobravanjem. Nato preide predsednik na naslednjo točko dnevnega reda: na izvolitev Prezidija Ustavodajne skupščine Ljudske republike Slovenije. Ljudski poslanec Tomšič Vida predloži naslednjo kandidatno listo: za predsednika Vidmarja Josipa, za prvega podpredsednika Kocbeka Edvarda, za drugega podpredsednika Kavčiča Staneta, za sekretarja Lubeja Franca, za člane: Kardelja Edvarda, Kidriča Borisa, Rusa Jožeta, Župančiča Otona, Leskoška Franca, Hribarja Janeza, Marinko Miho, Breclja Marijana, Hribernika Rudolfa, Dolinška Toneta, Fajfarja Toneta, Ocepek Angelo, AvSiča Jako, Mačka Ivana in Poliča Zorana. Predlog je bil z dviganjem rok soglasno sprejet. Ker je bil s tem dnevni red seje izčrpan, je predsednik ob 19.15 uri zaključil sejo in objavil, da se bo prihodnja seja vršila dne 20. novembra 1946 ob 10. uri, na kateri se bo razpravljalo o poslovniku Ustavodajna skupščine. Ljubljana dne 19. novembra 1946. Tajnik: Predsednik: Tomšič Mira s. k. Dr. Ferdo Kozak s. r. Izdaja in zalaga: Uprava »Uradnega lista LRS« v Ljubljani. Urednik: Pohar Robert; tiska tiskarna Merkur — oba v Ljubljani. Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina: mesečno: din 24.—, četrtletno: din 70.—, polletno: din 135.—, celoletno din 260.—. Posamezna številka: prva pola din 2.50, vsaka nadaljnja začeta pola din 2,— — Uredništvo iu upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica št. 23. Tel. št, 25-52. Cek. račun št. 14*337. URADNI LIST LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Letnik Ul. Priloga k 75. kosu z dne 27. novembra 1946. Številka 75. Obfsive Poziv zamudnikom! Vse cen}, naročnike, ki so v zaostanku z naročnino na »Uradni list LRS«, pozivamo, da nam dolžni znesek tako/ nakažejo, ker jim bo sicer dopošiljanje lista ustavljeno. Zaradi velikih tiskovnih stroškov z izdajanjem lista se mora naročnina plačevati vnaprej! Naročnina znaša: četrtletno din 70.—, polletno din 135.—, celoletno din 260.—. Z nakazilom naročnine za »Uradni list« naj se ne pošilja tudi naročnina za »Ljudski pravnik« oz. »Vestnik urada za cene«, ker sta ta dva upravno ločena od »Uradnega lista« in se vodijo tudi računi za vsakega posebej. Ponovno prosimo, da ob nakazilu naročnine za »Uradni list LRS« navede odpošiljatelj zneska le naslov, na katerega list prihaja, ne pa ime kakega nam neznanega odpošiljatelja (osebe, tvrdke ali ustanove). Takoj naj se nam javijo tudi nepravilni ali spremenjeni naslovi, da jih popravimo. Upravništvo »Uradnega lista LRS« Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23 Sodna oblastva Trgovinski register Spremembe in dodatki: 1369. Sedež: Polzela. Dan vpisa: 15. novembra 1916. Besedilo: Tovarna nogavic Polzela. Po odločbi okrajne zaplembene komi-misije v Celju z dne 5. VI. 1946 je prešlo imetje družbenikov Reiserja Teodora in Reiser Štefanije v last FLR Jugoslavije. Okrožno sodišče v Celju dne 15. novembra 1946 Firm. C II 16/35 1870. Sedež: Sv. Krištof pri Laškem. Dan vpisa: 15. novembra 1946. Besedilo: Strojno podjetje Klepej & Kopač.. Firma je prešla v likvidacijo. Firma kakor doslej s pristavkom >v likvidaciji«. Likvidatorja: Klepej Rudolf, Sv. Krištof pri Laškem, Kopač Mirko, Laško. Firma v likvidaciji se podpisuje tako, da se pod pisano, tiskano ali štampilji-rano besedilo firme s pristavkom >v likvidaciji« podpišeta lastnoročno oba likvidatorja Klepej Rudolf in Kopač Mirko. Okrožno sodišče v Celju dne 15 novembra 1946, A III 219/11 Izbrisi: 1371. Sedež: Brežice. Dan izbrisa: 6. novembra 1946. Besedilo: Lekarna pri srebrnem sokolu Mr. Ph. Ivo Tončič, Brežice ob Savi. Zaradi prenehanja obrata. Okrožno sodišče v Celju dne 6. novembra 1946. A II 56/4 Zadružni register Vpisi: 1372. Sedež: Koprivnik. (Okoliš obsega kraja: Koprivnik in Nemška Loka.) Besedilo: Obnovitvena zadruga z omejenim jamstvom v Koprivniku. Na podlagi zapisnika o ustanovni skupščini z dne 4. aprila 1946 se je prednja zadruga vpisala v tusodni zadružni register. Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas. Naloga zadruge je: a) da pod vodstvom tehničnega strokovnjaka prouči terenske razmere in izdela obnovitveni načrt za svojo vas; b) da pod vodstvom gospodarskega strokovnjaka izdela proračun obnovitvenih del za vsakega posameznega člana in za celotni okoliš; nadalje določi višino obremenitve v delu in denarju in odplačilni načrt za vsakega člana; c) da posreduje med člani in narodno oblastjo ureditev zemljiškoknjižnih, služnostnih in drugih event. spornih odnosov (komasacija); č) da priskrbuje kredit za nabavo materiala in izvedbo obnovitvenih del; d) da skupno nabavlja in izdeluje, zbira in porazdeljuje med svo e člane gradbeni material; e) da s pritegnitvijo strokovnjaka obnovi porušena naselja po predloženem in odobrenem obnovitvenem načrtu; f) da po možn >-sti od pristojnih vojaških oblasti izp:e sluje pritegnitev delovnih moči, zlasti z vrst vojnih ujetnikov ter jim odreja delo po njihovi strokovni sposobnosti. Zadružni delež znaša 100 din. Vsak zadružnik jamči še z desetkratnim zneskom vpisanih deležev. Zadružni deleži se ne obrestujejo in se nanje ne izpl t-čujejo dividende. — Upravni odbor sestavljajo predsednik, tajnik, blagajn;k in 3 odborniki. Zadrugo zastopa upravni odbor ali tisti, ki ga ta pooblasti, njeno firmo pa podpisujeta po dva člana upravnega odbora, ali po en član upravnega odbora in en pooblaščeni uradnik, ki ga je prej prijavil registrskemu sodišču radi vpisa. — Skupščinski sklepi in priobčitve zadruge se objavljajo na zadružni razglasni deski. Člani upravnega odbora so: Šnelor Peter, kmet v Koprivniku Št. 23. predsednik, Širola Vinko, kmet v Koprivniku št. 44, tajnik. Borovnica Jože, kmet v Koprivniku št. 36, blagajnik, Oberstar Jože, kmet v Koprivniku' št. 19, odbornik, Miličevič Ivan, kmet v Koprivniku št. 40, odbornik, Oberstar Anton, kmet v Koprivniku št. 20, odbornik. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu dne 14. novembra 1946. Zt 65/46 — Zadr. II 125/1 Spremembe in dodatki: 1373. Sedež: Grahovo. Dan vpisa: 20. novembra 1946. Besedilo: Obnovitvena zadruga z omejenim jamstvom y Grahovem. Izbrišeta se člana upravnega odbora Gornik Franc in Ur bar Anton. Vpišeta se nova člana upravnega odbora: Prudič Jernej, kmet, Grahovo 37, Simšič Franc, kmet, Žerovnira 49. Okrožno sodišče v Ljubljani dne 21. novembra 1946. Zadr V 1/2 * 1374. Sedež: Logatec. Dan vpisa: 20. novembra 1946. Besedilo: Nabavna in prodajna zadruga z omejenim jamstvom v Logatcu. Spojilo se je Kmetijsko gospodarsko društvo, zadruga z omejenim jamstvom v Logatcu s to zadrugo. Okrožno sodišče v Ljubljani dne 21. novembra 1946, Zadr V 8/4 1375* Sedež: Metlika. Besedilo: Vinarska in kletarska a»-drujra z om. jamstvom v Metliki. Na podlagi zapisnika izrednega občnega zbora z dne 7. julija se izbrišejo dosedanji člani upravnega odbora: predsednik Vraničar Martin iz Rosal-nic št. 19» tajnik Sualje Jože iz Trnovca, blagajnik Vukšiuič Anton iz Križev-ske vasi št. 19 ter odborniki: Kraševec Franc iz Lokvice št. 12, Pečarič Martin iz Drašičev št. 14, Sodec Franc iz Radovičev št, 14, Lovšin Anton iz Križevske vasi št. 23, obenem se izbrišejo dosedaj veljajoča pravila spredaj navedene zadruge, vpišejo pa nova od Iniciativnega zadružnega oziroma okrožnega izvršilnega LO, oddelka za zadružništvo v Novem mestu, odobrena pravila, kakor sledi: Sedež: Metlika. (Okoliš zadruge obsega kraje: Lokvica, Suhor, Radoviča, Drašiči, Božakovo, Slamoa vas in okoliš Metlike.) Besedilo: Vinarska in sadjarska zadruga z omejenim jamstvom v Metliki. Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas. Naloga zadruge je: a) da sprejema od svojih zadružnikov grozdje in ga predeluje v vino, izjemoma pa sprejema tudi mošt ali eeld vino ter vse to blago vnovčuje za račun svojih članov; b) da nabavlja za svojo zadružnike vinogradniške in kletarske potrebščine; e) da organizira v skladu z enotnim načrtom obnovo vinogradov; č) da gradi strokovnim načelom ustrezajoče vinske kleti ter nabavlja orodje in inventar zanje; d) da širi med zadružniki strokovno znanje s poučnimi zborovanji, tečaji, predavanji, razstavami in z navodili o vinarstvu in kletarstvu; e) da se podredi strokovnim navodilom narodne oblasti federalne Slove-venije o tipiziranju vin. Kjer so krajevne razmere za to primerne, se delovanje vinarske zadruga združi lahko s posli sadjarske zadruge. Vse te naloge opravlja radi samopomoči in izboljšanja gospodarstva svojih članov in delovnega ljudstva. Zadružni delež znaša 300,— din. Vsak zadružnik jamči še z desetkratnim zneskom vpisanih deležev. Zadružni deleži se ne obrestujejo in se nanje ne izplačujejo dividende. Upravni odbor sestavljajo predsednik, tajnik, blagajnik, morebitni načelniki odsekov ter 4 odborniki. Zadrugo zastopata in zanjo podpisujeta predsednik in tajnik, če sta odsotna, pa dva za to pooblaščena člana upravnega odbora. Objave in priobčitve zadruge članom se nabijejo na zadružni razglasni deski. Člani novoizvoljenega upravnega odbora so: Janžekovič Alojzij, posestnik, Radoši št. 4, predsednik. Slane Alojzij, pos., Slamna vas št 9, tajnik. Petnic Alojzij, pos., Radoviča št. 39, blagajnik, Pečarič Janez, posestnika sin, Curile št. 2, odbornik, Muc Anton, pos. sin, Gor. Lokvica št. 5, odbornik, Bajuk Jože, posestnik, Drašiči št. 8, odbornik, Urbas Anton, posestnik, Grabrovec št. 34, odbornik. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu dne 17. novembra 1946. Zadr. I 35/25 Izbrisi: 1376. Sedež: Logatec. Dan izbrisa: 20. novembra 1946. Besedilo: Kmetijsko gospodarsko društvo z omejenim jamstvom v Logatcu. Zaradi spojitve z Nabavno in prodajno zadrugo z omejenim jamstvom v Logatcu. Okrožno sodišče v Ljubljani dne 21. novembra 1946. Zadr III 58/49 To 287/46 4669 Oklic Tožeča stranka: Drobnič Alojzija, Goričica št. 9. Tožena stranka: Drobnik Jožef, dela-vec, sedaj neznanega bivališča. Tožeča stranka je vložila zoper toženo stranko tožbo na razvezo zakona. Ker bivališče toženca ni znano, se mu zastopal in čuval njegove interese, dokler se sam ne javi. Okrožno sodišče v Celju dne 9. novembra 1946. To 939/46 * 4671 Oklic Černik Marija roj. Štern, gos^Mrdinja v Mariboru, Smetanova ul. SO.^je vložila proti Černiku Jožefu, kovaču v tovarni Franki v Studencih, stanujočemu v Mariboru, Koroška cesta 42, tožbo radi razveze zakona. Javna ustna razprava v tej stvari bo dne 6. decembra 1946 ob 8. uri pri tuk. sodišču, soba Št. 84/11. Ker bivališče toženca ni znano, mu je postavljen za skrbnika na čin tov. Knez Jože, odvetniški pripravnik v sodni praksi pri tuk. sodišču, ki ga bo zastopal na njegovo nevarnost in stroške, dokler se sam ne javi ali ne imenuje pooblaščenca. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. I., dne 15. novembra 1946. To 900/46 * 4672 Oklic Rojko Franc, pos. pri Sv. Treh kraljih, p. Sv. Benedikt v Slov. gor., (e vložil zoper Rojko Štefanijo roj Vogrin, pos. ravnotam, sedaj neznanega bivališča, tožbo na razvezo zakona. Ustana javna razprava je razpisana na dan 6. decembra 1946 ob 11. uri pri tem sodišču, soba št. 84/11. Ker bivališče tožene stranke ni znano, jd je postavljen za skrbnika na čin tov. Knez Jože, odvetniški pripravnik pri okrožnem sodišču v Mariboru, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler se sama ne javi ali ne imenuje pooblaščenca. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. I-, dne 15. novembra 1946. * Sp I 280/46—5 4667 Oklic V zadevi postopanja za proglasitev za mrtvo Hajdner Emilije roj. DukiČ, roj, 8. III. 1903 v Rubeži št. 96, ki je hči Franceta Dukiča in Terezije roj. Brajan in ki je poročena z Emilom Hajdnerjein, nazadnje stanujočim na Črncu št. 27 pri Brežicah, se predlogu na skrajšanje ediktalnega roka, ki ga je stavil Hajdner Emil in kateri oklic je bil objavljen v Ur. listu Ljudske republike Slovenije pod št. 2529, ugodi in ta rok skrajša do 31. XII. 1946. Vsakdo, komur je kaj znano o pogrešani, se pozivlje, da to javi sodišču ali skrbniku pogrešane Židanu Francu, zasebnemu nameščencu v p. v Brežicah. Po 31. XII. 1946 ho sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi Hajdner Emilije za mrtvo. Okrajno sodišče *a okraj Krško v Brežicah dne 23. oktobra 1946. • I Sp 678/46 1624 Uvedba postopanja za proglasitev za mrtvega Glavač Matija, roj. 2. VI. 1879 v Št. Juriju pod Kumom, rudar, porečen, nazadnje bivajoč v Drnovem št. 77, je odšel leta 1914. v vojsko. V letu 1917. je bil doma na dopustu, ker je bil lahko ranjen. Po tem se jo še enkrat javil, in sicer v začetku leta 1918., pozneje pa ni bilo nobenga glasu več o njem. Ker je potemtakem nastopila zakonita domneva smrti, se uvede na predlog pogrešančeve žene Glavač Frančiške iz Brezovske gore pri Leskovcu pri Krškem postopek za proglasitev pogrešan-ca za mrtvega s pozivom, da se o njem do 10. I. 1947 poroča sodišču ali s tem postavljenemu skrbniku Somerju Ludviku, sodnemu uradniku v Brežicah. Glavač Matija se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali pa dA drugače kako vest o sebi. Po preteku roka bo sodišče na vnovični predlog odločilo o proglasitvi Glavača Matije za mrtvega. Okrajno sodišče v Brežicah za okraj Krško dne 8. novembra 1946. I Sp Š64/46 4622 Uvedba postopanja za proglasitev za mrtvega Pikelc Mihael, roj. 1879 v Pavlovi vasi št. 28, posestnik, poročen, pristojen v Pišece, bivajoč v Pavlovi vasi št. 27, je odšel leta 1914. v vojsko. Njegova družina je prejela zadnje obvestilo leta 1915. iz Črne gore, od takrat pa ni bilo nobenega glasu več o njeni. Ker je potemtakem nastopila zakonita domneva smrti, se uvede na predlog njegovega sina Pikelca Karla iz’ Pavlove vasi št. 27, postopek za proglasitev po-grešanca za.mrtvega s pozivom, da se o njem do 10. I. 1947 poroča sodišču ali s tem p davljenemu skrbniku Somerju Ludviku, sodnemu uradniku v Brežicah. Pikelc Mihael se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali da drugače kako vest o sebi. Po preteku roka bo sodišče na vnovični predlog odločilo o proglasitvi Pikelca za mrtvega. Okrajno sodišče v Brežicah za okraj Krško dne 8. novembra 1946. * 1 Sp 666/46 . 4623 Uvedba postopanja za proglasitev za mrtvega Škof Anton, rojen 1. aprila 1871 v Pi-šecah, delavec v Artičah, pristojen v Artiče, bivajoč v Artičah 23, poročen, je odšel 17. I. 1916 v vojsko. Njegova žena jo prejela v' juniju mesecu 1. 1916. zadnje poročilo. Čez kake tri ali štiri mesece po tem poročilu je dobila vest od komand, edinice, kjer je bil njen mož, da jo ta umrl v bolnici v Kavaji (Albaniji). Zato se na predlog pogrešančeve žene Škof Apolonije, uvede postopanje za proglasitev pogrešanča za mrtvega s pozivom, da se o njem do 10. I. 1947 poroča sodišču ali s tem postavljenemu skrbniku Somerju Ludviku, sod. uradniku v Brežicah. Škof Anton se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali pa da drugače kako vest o sebi. Po preteku roka bo sodišče na vno-vični' predlog odločilo o proglasitvi Škofa Antona za mrtvega. Okrajno sodišče v Brežicah za okraj - Krško dne 8. novembra 1946. * Uvedbe postopanja za proglasitev za mrtve Ok 49/46—2 4657 6evk Alojzij, roj. 20. VI. 1903 v Zakojci, sin Bevka Janeza in Katarine roj. t/ufer, tov. delavec, nazadnje stanujoč v Količevem št. 58, je bil dne 28. V. 1942 od Nemcev aretiran in nezano kam odpeljan, ter po vsej verjetnosti tedaj ustreljen in ni od njega od tedaj dalje nobenega glasu več. Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog njegove žene Bevk Ivane roj. Por, gospodinje iz Količevega št. 58, uvede postopanje za proglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem poroča sodišču ali s tem postavljenemu skrbniku Klemenčiču Ivanu, zvaničniku v Kamniku. , Bevk Aloizij se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi. Po 25. II. 1947 bo sodišče na Vnovični predlog odločilo o proglasitvi za mrtvega. Okrajno sodišče v Kamniku dne 21. novembra 1946. Ok 50/46—2 * 4658 (J er čar Jakob, rojen 24. X. 1923, sin Gerčarja Jakoba in Marije roj. Breznik, mizar, nazadnje stanujoč v Kovali št. 11, je odšel v začetku maja 1944 k partizanom ter bil v septembru mesecu ranjen pri Zagorju. Pozneje je bil na terenu pri Zg. Tuhinju, kjer je baje 1. 1. 1945 padel, in od tedaj ni o njem nobenega obvestila več. " Ker je potemtakem verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog njegovega očeta Gerčarja Jakoba, kmeta iz Rov št. 11, uvede postopanje za proglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem poroča sodišču ali s tem postavljenemu skrbniku Klemenčiču Ivanu, zvaničniku* v Kamniku. Gercar Jakob se poziva, da sc javi podpisanemu sodišču ali drugače da kako vest o sebi. Po 25. II. 1947 bo sodišče ua vnovični predlog odločilo o proglasitvi za mrtvega. Okrajno sodišče v Kamniku dno 21. novembra 1946. * / Ok 46/46—2 4653 Golič Anton, roj. 1. V. 1911 y Libni, siin Goliča Jožeta in Terezije roj. Miler, poročen, kmet, nazadnje stanujoč v Preserjah št. 2, KLO Jarše, je bil od aprila 1944 pri partizanih, bil na Dolenjskem ujet od Nemcev , in poslan * v avgustu 1944 v taborišče Mauthausen. Od tedaj dalje ni o njem nikake vesti več. Ker je potemtakem verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog njegove žene Golič Klare, gospod uje iz Preserij št. 2, uvede postopanje za proglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da so o pogrešanem poroča sodišču ali s tem postavljenemu skrbniku Klemenčiču Ivanu, zvaničniku v Kamniku. Golič Anton se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi. Po 25. II. 1947 bo sodišče na vnovični predlog odločilo o proglasitvi zn mrtvega. Okrajno sodišče v Kamniku dne 21. novembra 1946. * Ok 53/46-2 4662 Grašič Jožef, roj. 7. V. 1897 v Nožica h. sin Grašiča Jožeta in Jere roj. Grde), kmet, nazadnje stanujoč v Nožicah” št. 7. je bil 8. III. 1943 od Nemcev aretiran in je bil najprej v zaporu v Kamniku, pozneje oa v nemškem taborišču-Eistet-tu, kjer je obolel in baje umrl. Od aprila 1945 ni od njega nobenega glasu več. Ker je potemtakem verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog njegove žene Grašič Marije, kmetice iz Nožič št. 7, uvede postopanje za proglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem poroča »sodišču ali s tem postavljenemu skrbniku Klemenčiču Ivanu, zvaničniku v Kamniku. Grašič Jože so poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi. Po 25. II. 1947 bo sodišče na vnovični predlog odločilo o proglasitvi za mrtvega. Okrajno sodišče v Kamniku dne 21. novembra 1046. * Ok 42/46—3 -1651 Grilj Anton, roj. 29. I. 1923 na Vrhu Sv. Nikolaja, sin Grilja Franca in Marije roj.‘Dežman, gospod, pomočnik, nazadnje stanujoč v Moravčah št. 11, je odšel januarja 1942 k partizanom. Zadrževal se je na Štajerskem v bližini vasi Osredek, kjer je baje tudi padel v boju. Ker je potemtakem verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog njegove sestre Grilj Marije, kmečko hčare iz Moravč št. 11, uvede postopanje za proglasitev za mrtvega in sejzdaja poziv, da se o pogrešanem poroča sodišču ali s tem postavljenemu skrbniku Erženu Vladimirju, uradniku v Kamniku. Grilj Anton se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi. Po 25. II. 1947 bo sodišče na vnovični predlog odločilo o proglasitvi za mrtveca. Okrajno sodišče v Kamniku dne 21. novembra 1946. * Ok 57/46—2 44149 Hribar Janez, roj. 16. V. 1896 v Studencu, sin Hribarja Jožefa in Frančiške roj. Matjan, poročen, kmet, nazad nje stanujoč v Ravnah št. 5, je odšel v oktobru 1944 k partizanom in se zadrževal na Dolenjskem, kjer je baje pri neki hajki padel. Krr }e potemtakem verjetno, da bo nastopita zakonita domneva smrti, se na predlog njegove žene Hribar Terezi)«. po*, iz Raven št. 5, uvede postopanje za proglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem poroča sodišču ati s tem postavljenemu skrbniku Erženu Vladimirju, uradn ku v Kamniku. Hribar Janez se poziva, da se zglasi pri podp;sanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi. Po 20. III. 1947 bo sodišče na vnovični predlog odločilo o proglasitvi za mrtvega. Okrajno sodišče v Kamniku dne 21. novembra 1946. • Ok 58/46—2 4656 Hribar Martin, roj. 7. 1905, sin Hribarja Simona in Marjete roj. Volkar, kmet, poročen, nazadnje stanujoč v Vel. Hribu št. 14, je odšel decembra 1944 k partizanom, bil 12. I. 1945 od Nemcev ujet in bil prepeljan v zapore v Begunje. Okrog 20. II. 1945 je bi] iz Begunj neznano kam odpeljan in od tedaj naprej ni nobenega glasu veS o njem. Ker je potemtakem verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog njegove žene Hribar Frančiške, kmetice iz Vel. Hriba št. 14, uvede postopanje za proglasitev za mrtvega, ter se izdaja poziv, da se o pogrešanem poroča sodišču ali s tem postavljenemu skrbniku Klemenčiču Ivanu, zvaničniku v Kamniku. Hribar Martin se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi. Po 25. II. 1947 bo sodišče na vnovični predlog odločilo o proglasitvi za mrtve- K«. Okrajno sodišče ▼ Kamniku dne 21. novembra 1946. * Ok 45/46—2 4654 Keržan Feliks, roj. 9. V. 1900 v Prelogu, sin Keržana Janeza in Katarine roj. Justin, r. k. poročen, kmet, nazadnje stanujoč v Prelogu št. 3, je bil 13. I. 1944 od Nemcev aretiran, bil poslan najpreej v Begunje, nato pa v taborišče Mauthausen, odkoder se je zadnjič javil konec leta 1944. Od tega časa dalje ni nobenega glasu več o njem. Ker je potemtakem verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog njegove žene Keržan Ivane roj. Jage ’ic, gospodinje iz Preloga št. 3, uvede postopanje za proglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem poroča sodišču ali s tem postavljenemu skrbniku Klemenčiču Ivanu, zvaničniku v Kamniku. Keržan Feliks se poziva, da s« zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi. Po 25. IT. 1947 bo sodišče na vnovični predlog odločilo o proglasitvi za mrtvega Okrajno sodišče v Kamniku dne 21. novembra 1946. 0k 30/46-5 4663 Mali Feliks, rojen 21. XI. 1911 v Po* rebru, sin Malija Jožefa in Frančišče roj. Tomc, kmet, nazadnje stanujoč v Porebru št. 11, je odšel dne 18. XII. 1944 k partizanom in je baje v borbah v bližini Gornjega gradu konec decembra 1944 padei. Od tedaj dalje ni nobenega glasu več o njem. Ker je potemtakem verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog njegovega očeta Malija Jože-fa, preužitkarja iz Porebra št. 11, uvede postopanje za proglasitev za mrtvega, ter se izdaja poziv, da se o pogrešanem poroča sodišču ali s tem postavljenemu skrbniku Klemenčiču Ivanu, zvaničniku v Kamniku. Mali Feliks se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi. Po 25. II. 1947 bo sodišče na vnovični p 'edlog odločilo o proglasitvi za mrtve-f?a. Okrajno sodišče v Kamniku dne 21. novembra 1946. Ok 48/46—2 * 4648 • Nahtigal Janez, roj. 23. IX! 1908 v Domžalah, sin Nahtigala Luke in Marije roj. Letnar,'poročen, zidar, nazadnje stanujoč v Prevojah št. 67, je odšel dne 1. Ili. 1944 k partizanom in se je zadrževal v bližini Gornjega grada, kjer je baje 16. V. 1944 padel v borbi. Ker je potemtakem verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog njegove žene Nahtigal Pavle, gospodinje iz Prevoj št. 67, uvede postopanje za proglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem poroča sodišču ali s tem postavljenemu skrbniku Erženu Vladimirju, uradniku v Kamniku. Nahtigal Janez se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi. Po 25. II. 1947 bo sodišče na vnovični predlog odločilo o proglasitvi za mrtvega. Okrajno sodišče v Kamniku dne 21. novembra 1946. • Ok 43/46—2 4647 Pavli Milan, rojen 10. III. 1918 v Tur-nišah, sin Pavlija Jožeta in Roze roj. Koželj, dijak, nazadnje stanujoč v Tur-nišah št. 6, je bil v letu 1942. aretiran v Ljubljani in poslan v italijansko internacijo. Po kapitulaciji Italije je odšel k parti anom na Primorsko, bil tam zajet od Nemcev ter prepeljan v Ljubljano. Dne 25. XII. 1943 je izginila za njim vsaka sled, ter ni o njem nobenega glasu več. Ker je verjetno nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog njegovega svaka Rodeta Petra, delavca iz Tur-niša št. 14, uvede postopanje za proglasitev za mrtvega ter se izdaja poziv, da se o pogrešanem poroča sodišču ali s tem postavljenemu skrbniku Klemenčiču Ivanu iz Kamnika. Pavli Ivan se poziva, da se zglasi pri pcdp,#anem sodišču ali drugače da kako vest o sebi. Po 25. II. 1947 bo sodišče na vnovični predlog odločilo o proglasitvi za mrtvega. Okrajno sodišče v Kamniku dne 21. novembra 1946. * Ok 44/46-2 4652 Prelovsek Mihael, roj. 10. X. 1905 v Depali vasi, sin Prelovška Mihaela in Marije roj. Šimenc, r. k., poročen, kmet, nazadnje stanujoč v Zaborštu št. 36. je dne 19. III. 1944 odšel k partizanom ter bil v ka.n.iškem zasavskem odredu. ( Zadnje poročilo o njem je prišlo v juniju 1944, nato pa je izginila vsaka sled. Ker je potemtakem verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog njegove žene Prelovšek Marije roj. Šimenc, gospodinje iz Zabor-šta št. 36, uvede postopanje za proglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem poroča sodišču ali a tem postavljenemu skrbniku Klemenčiču Ivanu, zvaničniku v Kamniku. Prelovšek Mihael se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi. Po 25. II. 1947 bo sodišče na vnovični predlog odločilo o proglasitvi za nrtve-ga. Okrajno sodišče v Kamniku dne 21. novembra 1946. * Z 514/46 4642 Poklic neznanih dedičev Peterca Janez, posestnik v Sr. Jaršah 24, bivajoč v Forest City, Pa USA, je umrl 6. V. 1932. Po dosedanjih ugoto-vitvah poslednje volje ni zapustil. Baje je zapustil 6 otrok, od katerih so po imenu znani samo trije otroci. Vsi otroci pa so neznanega bivališča v Ameriki. Za skrbnika zapuščine je bil postavljen Arnež Mihael, posestnik v Sp. Jaršah 10. Kdor hoče uveljavljati kake dedne zahteve do njegove zapuščine, mora to javiti temu sodišču v enem letu od dane« in svojo dedinsko upravičenost dokazati. Po preteku tega roka se bo zapuščina prepustila tistim, ki bodo svojo dedinsko upravičenost izkazal: oziroma se bo prepustila državi, če dednih upravičencev ne bo. Okrajno sodišče v Kamniku dne 18. novembra 1946. Ok 24/46-7 * HRJ Amortizacija Na prošnjo Sešek Marije, žene trgovca, Ljubljana, Za gradom 3, se uvede postopanje za amortizacijo zdolaj navedene vrednotnice, ki jo je prosilka baje izgubila ter se nje imetnik poziva, da uveljavi v dveh mesecih po objavi v Uradnem listu svoje pravice, s:cpr hi se po preteku tega roka vrednotnica izrekla za neveljavno. Oznamenilo vrednotnice: življenjska polica zavarovalne družbe >Feniks«, podružnice v Ljubijani št. 8,024.597 na ime Alojz Sešek in Marija Sešek in na zavarovano vsoto 100.000 din. Začetek zavarovanja 1. VIII. 1932, potek 1. VIII. 1952. Koristnika sta za primer doživetja oba zavarovanca, za primer smrti enega od obeh pa drugi zavarovanec. Okrajno sodišče v Ljubljani dne 18. novembra 1946. VI Sp 414/46-5 * 4677 Amortizacija Na prošnjo tov. Hojnik Nade, cand-mr. iz Zg. Polskave št. 54, »e uvede postopanje za amortizacijo spodaj navedenih vrednotnic, ki jih je prosilka baje izgubila, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi svoje pravice v dveh mesecih po objavi v Uradnem listu, sicer se bo po preteku tega roka izreklo, da so vrednotnico izgubile svojo pravno veljavnost. Oznamenilo vrednotnic: 1. hranilne vloge Posojilnice Narodni dom v Mariboru: a) vložna knjižica štev. 27.265 z današnjim stanjem din 385.44 na ime Hojnik Nada, b) vložna knjižica štev. 29.598 z današnjim stanjem din 137.93 na ime Hojnik Nada, c) vložna knjižica štev. 27.266 z današnjim stanjem din 968.20 na ime Hojnik Branimir, 2. hranilne vloge Spodnještajerske ljudske posojilnice v Mariboru: a) vložna knjižica štev. 7.610 z današnjim stanjem din 11.100.31 na ime Hojnik Nada, b) vložna knjižica štev. 9.323 z današnjim stanjem din 9.847.41 na ime Hojnik Branimir, 3. hranilna vloga Posojilnice v Rušah štev. 330 z današnjim Stanjem din 18.605.40 na ime Hojnik Nada. Okrajna sodišče v Mariboru, odd. VI., dne 14. novembra 1946. VI Sp 413/46-3 * 4673 Amortizacija Na prošnio Hojnik Olge, posestnice v Zg. Polskavi 54, se uvede postopanje „a amortizacijo spodaj navedenih vrednotnic, ki jih je prosilka baje izgubila, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi svoje pravice v dveh mesecih po objavi v Uradnem listu, sicer se bo po preteku tega roka izreklo, da so vrednotnice izgubile svojo pravno veljavnost. Oznamenilo vrednotnic: hranilni vlogi pri Posojilnici Narodni ■dom v Mariboru: a) vložna knjižica štev. 17.020 z današnjim s*anjem din 22.774.45 na ime Hojnik Olga; b) vložna knjižica štev. 26.946 z današnjim stanjem din 5.151.55 na ime Hojnik Olga-Šerbinek. Okrajno sodišče v Mariboru, odd. VI., dne 14. novembra 1946. VII Sp 403/46-3 4640 Amortizacija Na predlog Ane Bratušek, delavke v Gruškovcu št. 52, se uvede postopek za ar ortizacijo vrednotnice, ki jo je ero-silka baje izgubila ter se njen imetnik poz.va, da v roku dveh mesecev, počenši z dnem objave v Uradnem listu, uveljavi svoje pravice, sicer bi se po preteku tega roka izreklo, da je vrednotnica brez moči. Oznamenilo vrednotnice: vložna knjižica Mestne hranilnice v Ptuju št. P 161, glaseča se na ime Ana Bratušek s stanjem din 1075.—. Okrajno sodišče v Ptuju, odd. VIL, dne 19. novembra 1916. Razna oblastva Štev. 1967/46 4634 Razpis Rektorat univerze v Ljubljani razpisuje tri asistentska mesta, in sicer po enega pri skupinah za javno pravo, za narodno gospodarstvo in za narodno pravno zgodovino. Kandidat mora biti diplomiran pravnik. Prošnje, opremljene s predpisanimi dokumenti, z navedbo področja znanstvenega zanimanja, event. objavljenih znanstvenih spisov in znanja tujih jezikov, naj prosilci predložijo rektoratu univerze v Ljubljani do 5. decembra 1946. Rektorat univerze v Ljubljani d ne-20. novembra 1946. Rektor: Melik s. r. * Št. 49009/11—46 4641 Razglas Dne 1. decembra 1946 se izloči naselje Radomerje iz okoliša pošte Ceza-njevci in se priključi okolišu pošte Ljutomer Direkcija pošte v Ljubljani dne 23. novembra 1946. Razno 4666 Poziv upnikom V zadružnem registru okrožnega sodišča v Ljubljani se je dne 19. Vil. 1946 pod št. Zadr. I 72/11 izbrisala Kmetijska zadruga z. z o. j. v Črnomlju radi reorganizacije v Nabavno in prodajno zadrugo z. z o. j. v Črnomlju. Nabavna in prodajna zadruga z. z o. j. v Črnomlju kot sprejemajoča zadruga poziva upnike spojene zadruge, da ji prijavijo svoje terjatve, dolžnike pa, da ji prijavijo svoje dolgove v roku 3 mesecev od dneva tega poziva. Upravni odbor Nabavne in prodajne zadruge v Črnomlju Izgubljene listine Vojna knjižica br. 688.389,, izdata g-194-5. od IV. arm-jske oblasti u Ljubljani na ime Adamič Bernard izgubljena je i oglašava se nevažećom. 4696 Adamič Bernard Izgubil sem maturitetno spričevalo L drž. klasične gimnazije v Ljubljani iz 1. 1919/20. na ime Božič Jožef iz Kobil 8, kraj Leskovec pri Krškem. S tem ga preklicujem. 4620 Božič Jože! Izgubila sem spričevalo II. letnika trg. gremijalne šole v Ljubljani iz leta 1931 na ime Brezar Valentina iz Bistrice pri Tržiču (Gor.). S tem ga preklicujem. 4632 Brezar Valentina Izgubilo s-e je registracijsko potrdilo osebnega avtomobila »Mercedes-Benz:: (evid. št. tablice 0594), izdano od min. za lokalni promet v Ljubljani na ime CKKPS iz Ljubljane. S tem ga preklicujemo. , 4616 CKKPS Izgubi] sem osebno legitimacijo, izkaznico OF in sindikalno legitimacijo, vse na ime Cesar Franc, Cegelnica št. 21, Novo mesto. S tem ,j;h preklicujem. 4626 Cesar Franc Izgubili smo potrošniške nakaznice za industrijske proizvode za nakup v mariborskemu okrožju na ime: Črešnik Uršula, roj. 1894. št. 1-G 197.850, Črešnik Jakob, roj. 1893, št. I-R 040.837, Črešnik Kristina, roj. 1929, št. I-G, št. 197.856, Črešnik Jakob, roj. 1922, št. I—G 197.849, Repotočnik Alojz, roj. 1937, št. I—D 088.984. S tem jih preklicujemo. 4628 Črešnik Uršula, Črešnik Jakob, Črešnik Kristina, Repotočnik Alojz Izgubila se je evid. tablica št. S—1441 za tovorni avto »Mercedes«, izdana od min. za lokalni promet v Ljubljani na ime Direkcija pošte v Ljubljani. S tem jo preklicujemo. 4679 Direkcija pošte, Ljubljana Izgubil sem od javni co na MLO v Kranju (radi preselitve), izdano 20. novembra 1946 na ime Flor Angela iz Kranja. S tem jo preklicujem. 4623 Flor Angela Izgubila sem odpustnico I. razreda I. dekliške meščanske šole pri Sv. Jakobu v Ljubljani iz 1. 1924. na ime Ga-merc Bpgovolka iz Kranja. S tem jo preklicujem. 4618 Garnerc Bogovolka Izgubil sem evid. tablico št. S—3558 za osebni avtomobil, izdano od min. za lokalni promet v Ljubljani na ime Ger-movšek Viktor iz Trebnjega. S tem jo preklicujem. 4704 Germovšek Viktor Izgubila sem potrošniško nakaznico na ime Gnezda Marija .iz Kranja-Huj« 85. S tem jo preklicujem. 4697 Gnezda Marija Izgubil sem osebno izkaznico, izdano od komande NM v Ljubljani na ime Godec Franc iz Ljubljane. S tem jo preklicujem. 4702 Godec Franc Izgubila sem zač. osebno izkaznico št. 8552 na ime Granduč Karlota, roj. 10. III. 1921 v Marenbergu in zaposlena v Svečini, pošta Zg. Sv. Kungota. S tem jo preklicujem. 4629 Granduč Karlota Izgubila sem osebno izkaznico štev. 032.884 na ime Gravnar Alma in tri potrošniške nakaznice št. 023.784 na ime Gravnar Alma. št. 023.783 na ime Gravnar Draga in št. 08.678 na ime Gravnar Tatjana, vsi iz Ljubljane, Privoz 11. S tem jih preklicujemo. 4696 Gravnar Alma, Gravnar Draga, Gravnar Tatjana Izgubil sem evid. tablico št. S—2278 za motorno kolo, izdano od min. za lokalni romet v Ljubljani na ime Grošelj rane iz Gradu pri Cerkljah. S tem jo preklicujem. 4705 Grošelj Franc Izgubila sem zač. osebno izkaznico št. 232745 in kolesarsko knjižico št. 3131, oboje na ime Jeraj Katarina iz Vodic 80 nad Ljubljano. S tem jih preklicujem. 4617 Jeraj Katarina Izgubil sem potrošniško nakaznico št. I—R 022.055, izdano od KLO Žiče, okraj Slov,- Konjice na ime Klinc Anton, Žiče. S tem jo preklicujem. 4668 Kline Anton, Žiče, p. Loče pri Poljčanah Ukradene so bile osebna izkaznica, legitimacija OF in prometno dovolilo za kolo na ime Kokalj Marjeta ter tri oblačilne nakaznice na ime: Kokalj Marjeta, Franc in Vera, vsi iz Ljubljane — Viča. S tem jih preklicujemo. 4703 Kokalj Marjeta, Kokalj Franc, Kokalj Vera Preklicujem izgubljeno šolsko spričevalo III. razreda klasične gimnazije v Ljubljani, izdano v letu 1925/26. na ime Krek Stanko. 4627 Krek Stanko Izgubila sem potrošniško nakaznico za industrijske proizvode in osebno izkaznico, obe na ime Kremžar Marija, Št. Vid nad Ljubljano. S tem jih preklicujem 4644 Kremžar Marija Ukradene so bile potrošniške nakaznice I—G št. 084.297 na ime Likovič Marija, I—G št. 084.296 na ime Mehle Frančiška, I—D št. 045.867 na ime Mehle Marija in I—D št. 045.868 na ime Mehle Ivan, vs: iz Iške loke 34. S tem jih preklicujemo. 4622 Likovič Marija, Mehle Frančiška, Mehle Marija, Mehle Ivan Izgubili smo industrijske tekstilne nakaznice na ime: inž. Lončar Igor, Lon- čar Margareta, Lončar Jarina in Lončar Agenor. S tem jih preklicujemo. 4625 Inž. Lončar Igor, Lončar Jarina, Lončar Margareta, Lončar Agenor Ukradena mi je bila osebna izkaznica št. 9716, izdana dne 18. IX. 1945 od KLO Šmarjeta ob Pesnici. S tem jo preklicujem. Lorbek Zofija. Draža vas št. 53, p. Loče 4690 pri Konjicah Izgubil sem službeno legitimacijo št. 244, izdano od min. za kmetijstvo v Ljubljani in vse dokumente motornega kolesa z eved. št. tablice S—0704 na ime Lukek Jože iz Ljubljane, Tržaška 69. S tem jih preklicujem. 4701 Lukek Jože Izgubil sem legitimacijo OF, prometno knjižico, oblačilno nakaznico št. 04017 na ime Mastnak Ciril, rojen dne 10. VII. 1925, stanujoč v Marija Gradcu 2, pošta Laško. S tem jih preklicujem. 4699 Mastnak Ciril Izgubile so se: legitimacija OF, osebna izkaznica, prometna knjižica za kolo in potrošniška nakaznica za obleko na ime Mastnak Ciril ter legitimacija OF na ime Blazuto Anton iz Dobrne pri Celju. S tem jih preklicujeva. 4694 Mastnak Ciril, Blazuto Anton Izgubila sem osebno izkaznico in sindikalno izkaznico, obe na ime Meke Pavla iz Trbovelj. S tem jih preklicujem. 4645 Meke Pavla Izgubljeno je dovolilo za vožnje in potrdilo o vplačani taksi za tovorni avtomobil »Dodge« S—1500, izdani od uprave Narodne milice, odsek za notranje zadeve, Ljubljana, ki jih s tem preklicujemo. 4692 Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo, avtopark, Ljubljana Izgubljena je velika tablica z evid. št. S—9650 osebnega avtomobila znamke »Chevrolet«, izdana od uprave Narodne milice, odsek za notranje zadeve v Ljubljani, in jo s tem preklicujemo. 4693 Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo, avtopark, Ljubljana Izgubil sem vojaško knjižico, izdano od štaba Gubčeve brigade II. divizije KNOJ-a na ime Mrhar Jakoba Anton, vodnik, rojen 19. XI. 1927, in jo s tem preklicujem. 4636 Mrhar Jakoba Anton Izgubila sem spričevalo III. razreda II. dekliške meščanske šole v Ljubljani iz 1. 1940/41. na ime Mušič Emica iz Trzina. S tem ga preklicujem. 4695 Mušič Emira Izgubila sem spričevalo III. razreda uršulinske meščanske šole v Ljubljani za 1. 1942/43. na ime Papež Draga iz Krmelja. S tem ga preklicujem. 4615 Papež Draga Uničeno mi je bilo spričevalo o za-vršnem izpitu deške meščanske šole v Mariboru, izdano 1. 1932. S tem ga preklicujem. 4674 Praznik Ivan, Maribor Ukradena mi je bila osebna izkaznica št. 069.977, izdana 13. julija 1946 od komande NM v Ljubljani na ime Reich Hedvika iz Ljubljane, Jegličeva 23. S tem jo preklicujem. 4680 Reich Hedvika Izgubil sem železniško legitimacijo št. 257.090, izdano od kurilnice drž. železnice v Mariboru na ime Rigler Hinko, vozovni preglednik, Maribor, Studenci pri Mariboru. S tem jo preklicujem. 4682 Rigler Hinko Ukraden mi je bil indeks tehnične fa-kultete (fužinarski odd.) univerze v Ljubljani na ime Rode Franc iz Kranja. S tem ga preklicujem. 4675 Rode Franc Ukradene so nam bile potrošniške oblačilne nakaznice I—G št. 249.859 na ime Rudolf Marija, I—G št. 252.363 na ime Rudolf Štefanija, I—G št. 249.861 na ime Rudolf Katarina, I—G št. 249.860 na ime Rudolf Peter, I—D št. 097.548 na ime Rudolf Ivan in I—D št. 097.547 na ime Rudolf Etiza, vsi iz Sp. Hajdine, S tem jih preklicujemo. 4626 Rudolf Marija, Rudolf Štefanija, Rudolf Katarina, Rudolf Peter, Rudolf Ivan, Rudolf Eliza Ukradena mi je bila šoferska izkaznica št. 2495, izdana od .min. za lokalni promet v Ljubljani na ime Šimenc Feliks iz Dolskega. S tem jo preklicujem. 4678 Šimenc Feliks Izgubila sem osebno izkaznico, izdano od bivšega okrajnega LO v Vel. Laščah, okraj Grosuplje. S tem jo preklicujem. 4631 Škulj Slavka Izgubila sva potrošniški nakaznici I—R št. 032.549 na ime Štrukelj Franc in I—G št. 051.109 na ime Štrukelj Štefanija, oba iz Ljubljane, Postojnska 12. S tem jih preklicujeva. 4676 Štrukelj Franc, Štrukelj Štefanija Izgubil sem potrošno karto št. 204.051, izdano 8. X. 1946 od KLO v Podgorju, in jo s tem preklicujem. 4691 Štumpfl Milan, Podgorje 23, p. Slovenj Gradec Izgubila sem osebno izkaznico, izdano od KLO Trebelno pod št. 10 na ime Terlep Ana iz Trebelnega, in jo s tem preklicujem. ‘1665 Terlep Ana Izgubil sem železničarsko legitimacijo, glasečo se na ime Urlep Rudolf, stanujoč v Paški vasi št. 1, KLO Gorenje. S tem jo preklicujem. 4621 Urlep Rudolf Ukradena mi je bila oblačilna nakaznica, izdana od MLO, četrti Vič na ime Volk Ludvik iz Ljubljane, Cesta v Me-stni log 45. S tem jo preklicujem. 4619 Volk Ludvik Založba; Uprava Uradnega lista LRSj urednik; Pohar Robert; tiska tiskarna »Merkur« d. d. — vsi v Ljubljani-