GENNAIO JANUARJA NUMERO ŠTEVILKA QUINDICINALE DEI C0MA1D0 FEDERALE DELLA GILL * POLMESEČNIK ZVEZìEGA POVEL|SLVA GILL-A Triste guarda il buon Geppetto quell’ incauto benedetto Žalostno ga Joško zre, kaj bi storil z njim, sam ne ve. Così il caro vecchierello, con la sega e col martello, Nazadnje res se ga usmili, pograbi bet in iago v sili, dice ancora una bugia e da casa fugg0 vìa. Debelo spet se nehaj zlaže, od doma se hot blish izmaže. Nella notte corre a caso con la mano contro il naso. Na slepo srečo v noč zbeži, prikriva nos in se reži. Ma la panda si lamenta e Pinocchio s’addormenta. Pa joj! se trebuh prazen oglasi... ves truden leže in zaspi. che col viso sconsolato, si ritrova mutilato. Neutolažljivo Storžek cmeri se, ko vidi, da pohabljen je.' E implorando la pietà chiama'il vecchio sin papà. In joka, stoka, moleduje, se starčku z „očhom,t prilizuje. adoprando due chiodini rifà al discolo i piedini, nesramnežu takoj napravi nožiči novi — res mojster pravi. Ma Pinocchio, eterno ingrato, non essendo più malato A Storžek večen nehvaležnež, čim zdrav je, stari je porednež. LA GIOVINEZZA DEL DUCE n« ROSA MALTONI MUSSOLINI DUCEJEVA MLADOST n. ROSA MALTONI MUSSOLINI La madre di Benito era viorta ancora prima, lasciando i figli nel dolore più ciqpo. Più umile, ma ancor più vibrante per l’intimo sentimento, mai confessato, che aveva del glorioso avvenire di Benito. Si chiamava Rosa Maltoni ed era nata a San Martino in Strada, una frazione del comune di Forlì. Fin dall’infanzia si mostrò d’un carattere fermo e volitivo. Si dedicò con passione alla studio e divenne maestra. Fu assegnata alla scuola di Dovia, dove il suo ricordo di madre affettuosa, di maestra esemplare, di donna adorna d’ogni virtù è rimasto vivo e venerato nella popolazione. Qui ben presto si accorse di essere oggetto di particolare attenzione da parte d’un romagnolo sano e robusto, .dal viso aperto e colorito, dagli occhi chiari e vivaci. Era il fabbro del paese : Alessandro Mussolini, povero e onesto, intelligente e ardimentoso. Il matrimonio fu celebrato nella chiesa parrocchiale di San Cassiano in Pennino il 29 giugno 1882. Nella casa di Varano dì Costa era nato Benito. Dopo due anni nacque Arnaldo e dopo altri tre anni vedeva la luce Edvige. Erano le sue tre creature, alle quali la modesta educatrice univa quelle de\gli altri, perchè tutte si alimentassero alla sorgente spirituale della scuola, dove Mamma Rosa sapeva armonizzare le più nobili e belle prerogative della maestra e della madre. E quanti stenti, quanti sacrifici sopportò per i suoi figli! Fu lei che vegliò notti intere a confezionare il corredo del piccolo Benito, ohe doveva partire per il collegio; fu Mamma Rosa che seppe sobbarcarsi a privazioni d’ogni genere per procurare un diploma ai suoi figli. «Povera la mia Mamma»! esclama l’affezionato Primogenito, rievocando quei tempi. «Certe volte Ella non poteva dormire e la udivo scendere dal letto, passeggiare su e giù a cercar tregua per i nervi irritati, anche dieci volte in una sola notte, anche venti volte. Alla mattina si alzava spossata. E bisognava fare scuola». E fu solo per la sua fede purissima e l’amore per la piccola famiglia se Mamma Rosa potè resistere ai colpi del triste destino, che però le «qrrirono nel cuore una ferita che non si rimarginò più. La perduta salute la trascinò così alla tomba, ancor giovane, il 19 febbraio 1905, a soli 46 anni. Oggi tutti gli italiani, dal più umile popolano alla Maestà imperiale, vanno a curvare la fronte sulla rustica tomba dei Genitori del Duce, come su di un altare votivo della Nazione, in segno di devota riconoscenza. (Continua) Assildo Marino Benitova mati je umrla že prej in zapustila otroke v črni žalosti. Bila je pohlevna, toda vsa prevzeta od slutnje, ki je ni niledar razodela, da čaka Benita prihodnost. Bilo ji je ime Rosa Maltoni in se je rodila v San Martino in Strada, vasici v občini Forlì. Že od mladosti je leazala trden značaj in krepko voljo. Z vnemo se je posvetila učenju in postala učiteljica. Bila je nameščena na šolo v Dovia, kjer so jo ohranili v živem in spoštljivem spominu kot ljubečo mater, vzorno učiteljico in vseplošno krepostno ženo. Kmalu je opazila, kako se zanjo zanima neki Romanjolec, zdrav in kre-pak dečlco, odkritega in rdečeličnega obraza, jasnih in živahnih oči. Bil je kovač v vasi: Aleksander Mussolini, reven a pošten, bistroumen in pogumen. Poroka je bila v župni cerkvi v San Cassiano in Pennino 29. junija 1882. V hiši, last Varano di Costa, se je rodil Benito. Čez dve leti se je rodil Arnaldo in tri leta pozneje Hedvika. Te svoje tri otroke je vzela učiteljica k sebi v šolo, kjer jih je vzgajala skupaj z drugimi šolarji, zato da bi se vsi navzeli šolskega duha. Mama Rosa je združevala v sebi vse plemenite vrline dobre učiteljice in dobre matere. In koliko truda in žrtev je pretrpela za svoje otroke! Cele noči je pre-bdela, da je izdelala obleko in perilo za malega Benita, ki je bil na poti v kolegij; mama Rosa si je pritrgovala od ust, da je poskrbela svojim otrokom šolanje. «Uboga moja mama,» vzklika ljubeči Prvorojenec, ko se s/pomni tistih časov, «koliko skrbi v družini! Včasih ni mogla spati in slišal sem, kako je stopila s postelje, sprehajajoč se po sobi, da bi si pomirila razrvane živce. To se je zgodilo tudi desetlcrat in celo dvajsetkrat v noči. Zjutraj je vstala zbita. In vendar je morala i) šolo.» In samo njena čista vera in ljubezen do male družine ji je dajala moči, da je mogla mati Rosa kljubovati udarcem nemile usode. Toda njeno srce je zadobilo rano, ki se ni več zacelila. Izgubljeno zdravje jo je privedlo do groba še mlado, 19. februarja 1905, ko ji je bilo šele i6 let. Danes romajo vsi Italijani, od najskromnejšega k imperialnemu Veličanstvu. Hodijo se klanjat na vaški grob Ducejevih staršev kakor pred zaobljubljeni oltar naroda v znak vdane hvaležnosti. (Se nadaljuje) Assildo Marino i,A BEFANA FASCISTA A LUBIANA P r^Alto dommissalio a la massime. 'szAutotità Locali ptasanti alita 2isttibuziona 2al fDacco - dono Con più solennità dello scorso anno, per l’intervento delle Autorità e Gerarchie locali e per il notevole numero di organizzati, ha avuto luogo in Lubiana la distribuzione della Befana del DUCE. L’adunata ha superato le contigenze di una consuetudinaria manifestazione di masse per assurgere ad un atto di vera natura spirituale, nella più alta aderenza d’intenti e nella più precisa comprensione dell’ora che volge. Non movente di natura interessata, pertanto, ma viatico di cuori, per cui è stato apprezzato non tanto il dono quanto la sincerità e l’ardore dell’offerta. La Befana dell’anno XXI lascia un ricordo veramente gradito in tutti coloro che vi hanno partecipato. Tutto è proceduto con la massima regolarità, perchè ogni cosa era stata accuratamente predisposta e coordinata, fino ai più minuti particolari, dal Comando Federale della G. I. L. L. con la ben nota alacrità e chiaroveggenza. In mancanza di un locale capace di contenere la grande massa dei presenti si è ovviato a tale deficienza ripartendo i prenotali alla Befana, in ragione del sesso, tra la sala del cinema della G. I. L. L. e quella dell’«Union», gentilmente concessa: le giovinette nella prima, gli elementi di sesso maschile nell’altra. Le cerimonie si sono susseguite a breve intervallo nei predetti locali. L’Alto Commissario, accompagnato dall Ecc. il Generale Gambara, dal Federale e dal Vice Comandante Federale, e seguito dalle altre Autorità, ha ordinato il saluto al RE e al DUCE a cui han fatto eco le squillanti voci giovanili dei presenti. Brevi parole ha dette l’Alto Commissario mettendo in risalto l’opera del Comando Federale nei riguardi dei bimbi di questa nuova Provincia ed esprimendo al DUCE il devoto riconoscimento, il sentimento di ammirazione e l’infinito amore da parte di tutti gli assistiti. Pure tra le vicerule della guerra Egli non dimentica l’infanzia, la sua prediletta infanzia, che si affaccia alle soglie della vita con la visione luminosa dei tempi mutati e con la certezza della immancabile vittoria. Tutti i bimbi d’Italia oggi sono in festa: nei loro canti aleggiamo armonie e speranze nuove. A noi giunge la eco festante dei loro cuori e sentiamo crescere e rinverdire la fiducia verso l’Uomo che vigila sul nostro immancabile destino. L. I. La Befana del Duce dell’anno XXI nella sala dell’«Union» Dučeijeva befana za leto XXI v unionski dvorani FAŠISTIČNA BEFANA V LJUBLJANI Disoki J'C.omisat in najoisji htajaoni oblastni zastopniki p. ti tazdcUjeoanju 2ato o Gubbio è una città di mura e di torri, alta sulle ì-occe degli Appennini, abitata da uomini prodi come tutti gli abitanti delle montagne. Ma nel tempo in cui vi capitò S. Francesco gli uomini prodi di Gubbio non potevano uscire dalla città se non armati, perché un lupo feroce, ferocissimo, divorava uomini ed animali. Quasi .nessuno usciva più dalla città. Ma S. Francesco volle uscire da Gubbio, finché incontrò il lupo. Si affidò al Signore e con alcuni compagni si inoltrò nella terra di Gubbio finché incontrò il lupo. Quando si incontrarono erano soli, perchè i compagni del Santo avevano avuto paura e si erano fermati lontano. Erano soli, il lupo ed il Santo. Frate Francesco fece il segno della croce e disse: «Frate Lupo, vieni a me, nel nome di Cristo». Ed il lupo andò a lui, mansueto come un agnello. «Frate Lupo», disse ancora il Santo, «tu hai fatto molto male a questa terra e a queste genti, ma esse ti perdoneranno se sarai buono». Ed il lupo con atti di corpo e di coda mostrò il desiderio di essere buono. «Frate Lupo», disse ancora il Santo, «poiché tu mostri questo deside,-rio di bontà io farò in modo che gli abitanti di Gubbio ti diano da mangiare fino alla morte». Ed il lupo accennò di si con la testa. «Frate Lupo», disse ancora il Santo, «dammi assicurazione della tua sincerità». Ed il lupo allungò la zampa destra, proprio come fanno gli uomini, e dette segno della sua sincerità. Cosi S. Francesco tornò in città con il lupo addomesticato in mezzo al giubilo del popolo. Il lupo visse due anni insieme ai Gubbio je mesto, obdano z obzidjem in s stolpi, visoko na skalovju Apeninov. Njegovi prebivalci so pogumni kakor vsi gorjanci. Toda v tistih časih, ko je prišel k njemu sv. Frančišek, pogumni možje Gubbi-ja niso mogli iti iz mesta brez orožja, kajti zunaj mesta je razsajal strašno krvoločen volk, ki je žrl ljudi in živali. Malokdo si je upal iz mesta, le sv. Frančišek si je upal ven in volku naproti. Zaupajoč Bogu, se je podal z nekaterimi tovariši iz mesta v okolico, dokler ni naletel na volka. Ko se je srečal z volkom, je bil sam, ker svetnikovi tovariši so zaostali daleč za njim iz strahu. In tako sta bila svetnik in volk sama. Brat Frančišek se je prekrižal in rekel: «Brat volk, pridi k meni v Kristusovem imenu!» In volk je pristopil k njemu, pohleven kakor jagnje. «Brat volk,» pravi svetnik, «ti si napravil veliko slabega tej zemlji in temu ljudstvu, toda vse ti bodo odpustili, če se poboljšaš,» In volk je migal z repom in s pri- cittadini di Gubbio e fu da loro nutrito ed accolto con molta cortesia. Dopo due anni morì di vecchiaia e tutti lo piansero, ricordando la bontà di S. Francesco. Ma S. Francesco era ormai lontano, di nuovo in giro a parlare di giustizia, di onestà, di bontà. Era in giro per il mondo a campiere altri miracoli. Alessandro Cardelli huljenim hrbtom izrazil željo, da se 1)0 poboljšal. «Brat volk,» pravi dalje svetnik, «ker si pokazal dobro voljo, da se poboljšaš, bom poskrbel, da ti bodo gubbijski meščani dajali jesti do tvoje smrti.» In volk je prikimal z glavo. «Brat volk,» pravi dalje svetnik, «zdaj mi daš zagotovilo, da misliš iskreno.» In volk iztegne svojo desno šapo, kakor dajejo ljudje, ter dal zagotovilo svoje iskrenosti. In tako se je sv. Frančišek vrnil v mesto z udomačenim volkom med glasnim odobrovanjem ljudstva. Volk je živel dve leti z gubbijski-mi meščani, ki so ga krmili in z njim zelo lepo ravnali. Po dveh letih je poginil od starosti, in vsi so žalovali za njim, spominjajoč se dobrotljivosti sv. Frančiška. Toda sv. Frančišek je bil tedai daleč po svetu, razlagajoč pravičnost, poštenost in dobrotljivost po italijanskih pokrajinah. Potoval je po svetu in delal nove čudeže. Lci Befana del Duce dell’anno XXI nella sala del Comando Federale Gill Dučejeva befana za leto XXI v dvorani Zveznega Poveljstva Gill-a Slavnosti sta se izvršili postopoma po kratkem, odmoru v imenovanih dvoranah. Visolci komisar, ki je bil v spremstvu Eksc. Generala Gambare, Zaradi navzočnosti oblastnih zasM/mikov in krajevnih hierarhov ter velikega števila članov se je z večjo slovesnostjo kot lansko leto izvršilo letos v Ljubljani obdarovanje Duce jev e Befane. Zborovanje je prekoračilo navadno mnoštveno manifestacijo in se je dvignilo do izpovedi resnične duhovne narave, v najvišjem soglasju stremljenj in v najjasnejšem spoznanju dobe, v kateri živimo. Ni bila zato sebičnost, marveč srčno veselje tisti razlog, zaradi katereiga sta bili upoštevani iskrenost in vnema poklonitve bolj kot dar sam. Befane leta XXI se bodo v resnici spominjali vsi, ki so se je udeležili. Vse se je izvršilo v največjem redu, kajti Zvezno Poveljstvo G. I. L. L.-a je z znano vnemo in jasnovidnostjo natančno organiziralo vse do najmanjših podrobnosti. V pomanjkanju tako prostornega lokala, ki bi sprejel vso množico članov, sa je uredilo tako, da so se ob-darovanci razdelili po spolu med kinematografski dvorani G. 1. L. L.-a in «Uniona», ki je bil v ta namen blagovoljno dan na razpolago. V prvi dvorani so se zvrstile deklice, v drugi pa dečki. Zveznega Poveljnika in Viccpoveljnika ter drugih vladnih zastopnikov, je odredil pozdrava kralju in Duceju, čemur so se mu navzoči odzvali z zvenečimi mladostnimi glasovi. V kratkih besedah je poudaril Visoki Komisar delo Zveznega Poveljstva za otroke te nove pokrajine ter izrazil nato Duceju vdano priznanje čustvo občudovanja ter neskončno ljubezen vseh, ki uživajo njegovo pomoč. Tudi med vojnimi dogodki ne pozabi On otrok, onih ljubljenih otrok, ki stopajo na prag življenja z jasnim spoznanjem izpremenjenih časov ter z zaupanjem v gotovo zmago. Vsi otroci Italije imajo danes svoj praznik: v njihovih slpevih krilijo nove nade in harmonije. Skrivnostni odmev njihovih src prihaja do nas, ki čutimo, da rase in se pomlaja v nas zaupanje do Moža, ki bdi nad našo zanesljivo usodo. p,inùctUia Carlo Lorenzi ni, terniiiiando il libro che doveva portarlo all’immortalità, faceva dire al suo Pinocchio diventato alfine un ragazzino per bene «Com’ero buffo quand’ero un burattino»- E buffo iu verità fu sempre finché ebbe vita quel cosino allungato, disperazione del povero papà Geppetto, delizia dei suoi lettori, piccoli e grandi, di tutte le terre e di tutti i continenti. Il Lorenzini ebbe molta facilità nello scrivere, e la sua produzione letteraria fu fertilissima. Firenze gli dette i natali, ed a Fi- renze morì il 26 ottobre 1890, all’età di 64 anni. Fondò il giornale umoristico il Lampione, partecipò come volontario alle guerre d’indipendenza, fece l’impiegato con assai poca voglia, collaborò dopo la campagna in alcuni giornali e riviste, dove assunse lo pseudonimo di Collodi, dal borgo presso Rescia dov’era nata sua madre. Già maturo prese a scrivere per l’infanzia traducendo dapprima le Fiabe del Perrault e scrivendo successivamente Gian nettino, adottato per più anni come libro di testo nelle scuole del Regno, A Giannettino fece seguito una serie fortunatissima di volumi: Minuzzolo, 11 viaggio per l’Italia di Giannettino, La geo- grafia di G i a n n e t I i n o, La grammatica di Giannettino. Finalmente nel 1880 apparve Pinocchio. Pinocchio ebbe una fortuna insperata. I bimbi Io elessero a loro idolo, gli adulti ne fecero oggetto delle più benevoli considerazioni. Viene così alla ribalta un burattino che ha però un animo profondamente umano, uno strano fantoccio che conosce tutte le vie del cuore dei piccoli e che sa far vibrare i loro animi all’unisono col suo. E il burattino diverti ed educò intere generazioni, affascinò il pubblico di terre lontane, ebbe seguaci a legioni e perfino imitatori e contraffattori da non dirsi i quali in «Pinocchio nella.luna», «Pinocchio in Affrica», «Pinocchio aviatore», e in mille altre rifritture dell’autentico, capolavoro tentarono invano di aggiungere un’altra gemma alla nostra ricca produzione letteraria infantile. Luigi lezzi Stù&tU Ko je Carlo Lorenzini zaključil svojo knjigo, ki mu je prinesla nesmrtno slavo, je zapisal tele besede, ki jih govori Storžek kot deček, ki je končno prišel na pravo pot: «Kako smešen sem bil, ko sem bil pajac!» In smešen je bil zares, odkar se je rodil, ta suhi paglavček. Bil je velika nadloga očetu, toda v neizmerno veselje bralcev, velikih in majhnih, v vseh deželah in celinah. Lorenzini je bil spreten pisatelj in plodovit v svojih slovstvenih proizvodih. V Firencah se je rodil in v Firencah je umrl 26. oktobra 1890. v starosti 64 let. Ustanovil je humorističen list L a ni p i o n e (balonček), udeležil se je kot prostovoljec vojne za neodvisnost, bil je proti svoji volji uradnik, po vojni pa je sodeloval pri nekaterih časopisih in zbornikih pod vzdetim imenom Collodi, Itako r se imenuje neki trg blizu Pescie, kjer se je rodila njegova mati. Ze odrasel je začel pisati za mladino. Najprej je prevajal Perraultove pravljice in napisal v presledkih knjigo Giannettino (Janezek), ki je bila več let učna knjiga v šolah kraljestva. Drobtine , Janezkovo potovanje po Italiji, Janez k o v zemljepis, Janezkova slovnica so sledile v posameznih zvezkih kot nadaljevanje. In leta 1880. je končno izšel Storžek. Storžek je imel nepričakovan uspeh. Otroci so ga oboževali, odrasli ga niso mogli prehvaliti. V ospredje je stopil pajaček, ki pa je globoko človeški, nenavaden porednež, ki pozna srčne utripe malčkov in jih zna navezati in prikleniti nase. In ta pajaček je razveseljeval in vzgojil cela pokolenja in očaral občinstvo daljnjih dežel. Imel je nešteto naslednikov in celo posnemovalcev ter ponarejavalcev, kakor «Storžek na luni», «Storžek v Afriki», «Storžek letalec» in tisoč drugih pregrevalcev pristne mojstrovine. Toda ves njihov trud ni mogel podeliti našemu bogatemu mladinskemu slovstvu nič dragocenega. Pinocchio all’osteria elei «Gambero Rosso» Storžek v gostilni pri «Rdečem raku» III«.,Ili HI ................................................ II......limolili.........II.............................................I......Ili......Il......II..............................Ili.....II.......................................................... Ul.......II......................IH......II.....................IH.......Ili.....II.....IIH-llll.......I!............ duoli, a motolL Chi fta dell ao Lazio n a ?eoe ìimostlate la sua passione, e ta sua abilità soprattutto oo/lando. MUSSOLINI _Stea In motolji ^KLdot hoče leteti mota dokazati soojo voljo in zmotnost le z letenjem. MUSSOLINI iiii|iimi||imii||iiiiii|liiiiii|| ...................................................... til............................................................................... II......UH..................................................................... II........... UH.....................II.....Ul.....Ili....III.......lili»,II# 04 ano Lenta la uovo fiocca, fiocca. Senti: una zana dondola |>ian piano. Un bimbo piange, il piceol dito in bocca: canta una vecchia, il mento sulla mano. La vecchia canta: «Intorno al tuo lettino c’è rose e gigli, tutto un bel giardino». Nel bel giardino il bimbo s’addormenta. La neve fiocca, lenta, lenta, lenta ... GIOVANNI PASCOLI J^Ltota Naletava snežek, tiho naletava, zibelka, čuj, »e mirno razibava. S prstkom v ustih dete joče, rože, glej, 111 lilije cvetoče se okrog posteljice razgrinjajo, v ljubki vrtiček dete zazibljejo, v ljubki vrtec deteta zazibljejo. Naletava, snežek, tiho naletava. GIOVANNI PASCOLI Nacque il iil dicembre 1855. Ancor giovanetto gli venne a mancare il padre, assassinato mentre ritornava a casa su di una carrozza tirata da una cavalla storna. L’anno seguente morivano anche la madre e un sorellina diciottenne. Rimanevano sette fanciulli con scarsissimi mezzi e senza affetti di sorta. Tali sciagure segnavano nella sua anima un’ombra di mestizia che il tempo non cancellò mai. Insegnò letteratura italiana e fu professore molto profondo di greco e di latino. Morì il fi aprile 1912. È annoverato tra 1 più. grandi poeti italiani moderni. Il primo vo- ' lume di versi é Myricae al quale seguirono i Canti di Castel-vecchio, i P 0 e m i convivia- Luigi, Antonio e l’asina Luigi, Antonio c l'asina Giuliana vanno a far spese nella gran Lubiana. Ognuno dice: «Sciocchi! non li vedi?! hanno una bestia e se ne vanno a piedi»! Ailor Luigi: «0 babbo, monta in sella, 10 sto davanti e meno l’asinella». «Il figlio a piedi! Ah padre snaturato»! e Antonio smonta assai mortificato. Sale Luigi e subito la gente: «Pietà del vecchio certo egli non sente»! «Senti, papà, montiamo tutte e due e il popol dica pur, se vuol, le sue»! Montano entrambi: «Povera Giuliana, ma questa gente 6 proprio disumana»! «Figliuolo mio, lo sai che c'é da fare? sulle spalle Giuliana deve stare»! 11 mondo così ride degli sciocchi che ingenuamente a tutte sbarrali gli occhi. Dal. «Novellino» del trecento li, Odi e inni, i Nuovi l’oe-metti, le Canzoni di lì e E n z o, i Poemi Italici ed altri ancora. Il Pascoli fu poeta della natura e della vita faticosa e semplice dei campi. Tutte le sue opere sono adombrate da una tenerezza struggente che spesso trabocca nella volutlà del pianto. ('onie la poesia anche la prosa pascoliate rispecchia la prepotente su-biettività del poeta ed è percorsa sovente da immagini abbaglianti del lutto personali. Riportiamo «Orfano», una delle più graziose poesie: un quadretto tutta dolcezza e sentimento, a sfumature lievi e delicate, riboccante di sincerità ed affetto. Rodil se je 31. decembra 1855. Očeta je izgubil že v deški dobi. Oče se je ponesrečil do smrti, ko se je vračal domov z vozom, in se je kobila splašila. Naslednje leto sta mu umrla še mati in osemnajstletna sestra. Ostalo je sedem otrok skoro brez sredstev in brez ljubezni. Te nesreče so začrtale v njegovo' dušo temne sence, ki jih ni zabrisal čas. Poučeval je italijansko slovstvo in bil je odličen profesor grščine iu latinščine. Umrl je fi. aprila 1912. Zabeležen je med največjimi novejšimi italijanskimi pesniki. Prvi zvezek pesmi je izšel pod imenom Myricae», ki so 11111 sledile Pesmi iz C a s t e 1 v e c c h i o«, i n «P e s 111 i s o ž i t j a», «O de in h i m n e» , «Nove pesnitve», Pesmi o kralj« En*u>, <1 ta- li j a n 8 k e pesni tve in druge. Pascoli je bil pesnik narave in preprostega trudapolnega kmetskega dela. Vsa njegova dela so prežeta od neke mehke otožnosti, ki se iz-prevrže v naslado joka. Kakršna je pesnikova pesem, takšna je tudi njegova nevezana beseda: polna je osebnih očarujočih doživetij. Tu sledi «Sirota», ena izmed njegovih najdražestnejših pesmi: mehka in občutena, polna razlili in občutenih nežnih izrazov iskrenega sočutja. Lojze, Tone in osel Lojzek in Tono ter Sivec — osliček v Ljubljano na trg so zarana odšli. Vsak, ki ju sreča, glasno ju pokara: «Da peš bi hodila, vama treba res ni.» Lojzek de — «Očka, zajahaj oslička, a jaz bom pred Sivcem korakal naprej.» «Peš mora sinček? O, oče brezsrčni!» Nakar oče skoči raz osla — in glej: Jedva ti Lojzek zajaha osliča, že čuje očitek: «Otrok brez srca!» «Očka, poslušaj! Prisedi se k meni, in naj govore, dovolj bo za dva.» Oče in sinček zajahata osla. «Uboga živalca!» vsi vprek že kriče. «Sinček moj ljubi, kaj naj storiva? Vzemiva zdaj Sivca na svoje rame!» Svet se pa smeje vsem tistim bedakom, ki drugim sledijo brez lastne glave. «Senti, papà, montiamo tutti e due e il pdpol dica pur, se vuol, le sue!» «Očka poslušaj! Prisedi se k meni, in naj govore, dovolj bo za dva!» Vita dello sport Il Comando Generale della G. I. L. ha iniziato la normale attività prevista dal Calendario Sportivo dell’anno XXI. II 6 dicembre u. s. si è svolto a Zagabria un incontro di pugilato tra la Gioventù del Littorio e la Gioventù Ustascia. Nel marzo prossimo, a Verona, avremo l'«incontro» di ritorno. Sono imminenti i Campionati Invernali ad Asiago, maschili e femminili, Campionati che s'inizieranno il 25 corrente e termineranno il 31. Parteciperà alle gare una rappresentanza di Avanguardisti di Lubiana che, convenientemente allenata nei campi di sci di questa regione, è in attesa di raggiungere la sua destinazione. Si unirà ad essa un nucleo di organizzati che, non avendo trovato posto nella squadra gareggiante, avrà la fortuna di poter assistere all'interessante raduno sportivo nazionale. Športno življenje Glavno Poveljstvo G. I. L.-a je začelo svojo normalno delavnost, predvideno po športnem koledarju XXI. leta. 6. decembra preteklega meseca se je vršila v Zagrebu boksarska tekma med liktorsko in ustaško mladino. Prihodnjega meseca marca se bo vršila zopet tekma v Veroni. Bližajo se dekliške in deške zimske tekme v Asiagu; tekme se bodo začele 25. t. m. in se bodo končale 31. Udeležila se bo tekem tudi reprezentanca Avanguardistov iz Ljubljane, ki primerno trenira na smučiščih teh krajev in pričakuje, da bo dosegla svoj namen. Z njimi bo šel tudi oddelek organizirancev, ki niso našli prostora med tekmovalno skupino in lahko so srečni, da bodo prisostvovali zanimivi športni tekmi. ESPLORATORI E MISSIONARI ITALIANI NEL MONDO Non c’è popolo al mondo al cui progresso ed alla cui prosperità un Italiano non abbia generosamente e largamente contribuito col suo genio, col suo lavoro e col suo sangue; eppure lo stolto ed immoderato orgoglio, la ristrettezza mentale, la miseria morale di molte nazioni fecero sì che raramente figurasse il nome di quegl’italiani che nel campo della scienza, dell’arte, dell’industria ed in quello politico e militare profusero i tesori della loro sapienza e il sacrificio della loro nobile vita. Ritengo, perciò, opportuno illustrare per voi, piccoli amici, insieme agli aspetti più taciuti dell’Italia di oggi, anche la marcia sulle vie del mondo compiuta da navigatori, poeti, artisti, santi, guerrieri, esploratori, colonizzatori e statisti italiani, che portarono nelle più lontane contrade la luce del loro genio, la capacità del loro lavoro, del loro ardimento e della loro sapienza. Questa marcia cominciò al tempo dei Comuni e delle Repubbliche marinare, nel periodo della rinascita della vita italiana. I primi bagliori di quest’aurora illuminarono le vele dei nostri navigatori, di cui tratteremo in questo numero. Sin dal secolo XIII l’ansia e la necessità degl’ Italiani di disperdersi nella vastità del mondo si manifesta con i due navigatori genovesi Ugo e Vadino Vivaldi, che usciti dallo stretto di Gibilterra, veleggiarono verso l’ignoto e scomparvero, come scompaiono gli eroi del mito e della leggenda, senza lasciar traccia di sè; altri, come fra Giovanni da Montecorvino e Nicolò dei Conti e Caterino Zeno, tennero die tro a quegli ardimentosi; ma su tutti spicca il veneziano Marco Polo, che attraverso l’intero continente pervenne sino a Cataluc (Pechino). Per tutto il secolo XV navigatori Italiani, come Lancellotto Maloncel-lo, Niccoloso da Recco, Antoniotto Usodimare, si susseguono lungo le coste occidentali dell’Africa, nella ricerca ansiosa del passaggio verso oriente; di poi Cristoforo Colombo, convinto della sfericità della terra, abbandona l’itinerario africano per raggiungere il levante attraverso il ponente e nel 1492 dona all’Europa il continente americano. Nella sua scìa navigarono Giovanni Caboto, che per primo approderà nel Nord America ed Amerigo Vespuci, il quale costeggerà tutta l’America del Sud, dal Rio delle Amazzoni sin quasi all’estuario del Rio della Piata. La schiera degli intrepidi è lunghissima. L’attività esploratrice degl’ Italiani si manifestò in modo particolare nell’Africa; i principali esploratori Romolo Gessi, Vittorio Bottego, Pellegrino Matteucci, Eugenio Ruspoli e Giovanni Chiarini furono i tenaci e geniali precursori delle future affermazioni dell’Italia imperiale. Agli esploratori seguirono i missionari, araldi di Cristo e antesignani della nostra civiltà. Un particolare ricordo è dovuto al Padre lazzarista Giuseppe Sapeto, che acquistò per la compagnia Rubattino il porto di Assab, primo germe dell’Impero coloniale italiano, al cappuccino Guglielmo Massaia, l’«Abu-na Messias» ed al Padre Matteo Ricci, il più grande dei Missionari Italiani, meravigliosa figura di apostolo e di scienziato, che si impose con lo sterminato sapere non meno che con la pietà profonda al mondo culturale cinese del tardo 1500 e fu maestro di fede e di dottrina ai dirigenti del Celeste Impero. ( Continua) Galileo Gentile ITALIJANSKI RAZISKOVALCI IN MISIJO NARJI PO SVETU Ni ga naroda na svetu, ki bi ne bil za svoj napredek in svoje blagostanje dolžan hvalo kakemu Italijanu, velikodušno in širokogrudno prispevajočemu s svojim duhom, s svojim delom in s svojo krvjo. Toda nespametni in pretirani ponos, duševna omejenost in naravno uboštvo mnogih narodov so vzrok, da so le poredkoma znana imena tistih Italijanov, ki so na znanstvenem, umetniškem, obrtniškem, političnem in vojaškem polju delili darove svojega znanja in žrtvovali svoje plemenito življenje. Zatorej se mi zdi umestno, dragi prijateljčki, da vam predočim poleg zamolčanih čednosti današnje Italije, tudi svetovne podvige italijanskih mornarjev, pesnikov, umetnikov, svetnikov, bojevnikov, raziskovalcev, kolonizatorjev in državnikov, ki so ponesli luč svojega duha, spretnosti svojega dela, svoje smelosti in svojega znanja v najbolj oddaljene kraje sveta. Ti podvigi so se začeli za časa občin in pomorskih republik, v dobi preporoda italijanskega življenja. Prvi svetli vzori te zarje so bila bela jadra naših pomorščakov, o katerih bo govor v tej številki. Od XIII. stoletja dalje se pojavlja hrepenenje in potreba Italijanov, da bi se razprostrli po širnem svetu v dejanjih Huga in Vardina Viraldija, ki sta se podala skozi Gibraltarsko ožino in zajadrala v neznana morja. Izginila sta kakor izginejo pravljični junaki, brez sledu. Drugi za njima so sledili drznemu početju: Giovanni da Montecorvino, Nicolò dei Conte in Caterino Zeno. Toda nad vsemi se dviga Marco Polo, ki je prehodil ves kontinent in prišel prav v Kataluk (Peking). V teku vsega XVI. stoletja si sledijo italijanski pomorščaki, kakor Lancelotto, Maloncello, Nicolò da Recco, Antoniotto Uso-dinare, jadrajoč vzdolž zapadnih afriških obal, prizadevajoč si, da bi našli prehod proti vzhodu, nato je prišel Krištof Kolumb, ki je bil uverjen, da je zemlja okrogla. Zato ni ubral afrikanske poti, ampak krenil proti zapadu in v letu 1942. podaril Evropi ameriško celino. Po njegovi sledi sta jadrala Giovanni Cabroto, ki je prvi pristal v severni Ameriki, in Amerigo Ves-pucci, ki je objadral vso južno Ameriko, od Amazonskega veletoka pa skoro do rokava Rio della Plata. Krdelo neustrašenih je nebrojno. Raziskovalno udejstvovanje Italijanov se je zlasti pokazalo v Afriki, prvi glavni raziskovalci so bili: Romolo Gessi, Vittorio Bottego, Pe-legrino Matteuci, Eugenio Ruspoli in Giovani Chiarini. Bili so to vztrajni in nadarjeni predhodniki bodočih podvigov imperialne Italije. Raziskovalcem so sledili misionar-ji, pripovedniki Kristusovega nauka in prvoboritelji naše omike. Posebno priznanje gre očetu lazaristu Giusseppiju Sapatu, ki je pridobil za družbo Rabattino pristanišče Assab, zarodek italijanskega kolonialnega cesarstva, kapucinu Viljemu Massaia, «Albuma Messias» in očetu Mateju Ricciju, največjemu italijanskemu misijonarju, čudovitemu liku apostola in učenjaka, ki je s svojim ogromnim znanjem in globokim usmiljenjem v odlični meri obogatil kitajski kulturni svet proti koncu 10. stoletja ter postal učenik državnikom Nebeškega cesarstva v, veri in nauku. (Se nadaljuje) DOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO IL POLIPO Avete mai sentito parlare di questa bestia marina? Si, certamente: ma forse avete di essa solo un vago concetto: può darsi che ricordiate soltanto un piatto di deliziosi cala-maretti consumati in qualche trattoria! ... Allora voglio farvi conoscere qualche cosa di più sul conto di questi animali il cui nome, dal greco, significa «dai molti piedi». E' molto diffuso e si trova lungo le scogliere sommerse di ogni mare; il suo posto preferito è un'lnfrattuo-sità della roccia, da dove esce per assalire la vittima che gli procurerà il pasto, poiché, il polipo è una belva del mare, che vive assaltando e uc- cidendo. Con l'aiuto dei numerosi tentacoli provvisti di ventose esso striscia e si arrampica veloce su per gli scogli: nei tratti di pianure può anche camminare. Esso aspetta la preda, gli è vicino, si avventa, ed il colpo è fatto. Le fortissime braccia si avvinghiano sul malcapitato ed è la morte. Vittima preferita è il granchio, a cui il polpo, dopo averlo afferrato, inietta con il becco (è la sua bocca) un veleno che lo paralizza: e poi del misero granchio non se ne parla più. I polpi giovani (seppie, calamari, ecc.) hanno carne tenera e gustosa ed i pescatori li cercano con cura. Sin qui abbiamo parlato dei piccoli polpi. Ma anche lungo le scogliere dei nostri mari se ne trovano di quelli che raggiungono grandi dimensioni, spesso sino a 10 Kg., diventando cosi molto pericolosi per l'incauto che giunge loro a Uro. I loro tentacoli, viscidi e molli come serpenti in cui a mille si aprono le bocche suggenti, serrano in una morsa d'acciaio in cui uno si dibatte invano, ed è una morte orrenda nell'amplesso della belva schifosa. E non vi sentite percorrere un brivido per le membra, pensando che lungo le scogliere oceaniche si trovano polpi che raggiungono 12 m. di lunghezza? POLIP All ste že kdaj slišali govoriti o tej morski živali? Najbrže, imate pa kljub temu o njej le nejasne pojme. Mogoče, da se spomnite le na krožnik okusnih sip, ki ste jih jedli v kaki gostilni... Zato vam bom povedal nekoliko več o teh živalih, či-jih ime «polip» pomenja v grščini žival «z mnogimi nogami». Polip je zelo razširjen ter živi ob podvodnih morskih čereh. Najrajši se drži v skalnatih razpokah, od koder napada žrtve, ki mu služijo v hrano, kajti polip je morska zver, ki živi od napadanja in ubijanja. S pomočjo mnogih, z rožički oboroženih lovk se zelo hitro plazi in oprijem-lje po čereh. Po ravnih tleh tudi hodi z njimi. Tako čaka na plen. Ko se mu žival približa, plane nanjo in po njej je. Njegove močne lovke se ovijejo okrog nesrečnice, čemur sledi neizogiben pogin. Najljubša žrtev mu je morski rak. Ko ga je zgrabil, mu ubrizga s kljunom neki strup, ki ga omrtviči, in nato ga počasi izžre. Mladi polipi, sipe, kalamari itd., imajo mehko in okusno meso, zato jih ribiči kaj radi love. Do tu smo govorili o malih polipih. Pa tudi ob čereh naših morja žive taki, ki dosežejo precejšnjo ležo, često do 10 kg. Ti postanejo zelo nevarni prav zaradi nekakega uročnega vtisa, ki se jim po pravici pripisuje. Njihove kakor kače mehke in lepljive lovke, v katerih se odpira na tisoče sesajočih ust, se sklenejo kakor jeklene klešče okoli žrtve, ki se zaman otepa, dokler ne pogine v objemu gnusne zveri. Če pa pomislite, da žive po pečevju velikih oceanov polipi, ki dosežejo do 12 m dolžine, ali vas ne obhaja zona ob tej predstavi? La pagina dei giuochi - Stran za igre GIUOCHI PRECEDENTI QuesHo D. Quanti anni hai? R. Se il numero dei miei anni fosse di 16 maggiore del doppio di essi avrei l’età di mio padre. 1). E tuo padre quanti anni ha? R. Quaranta. Soluzione 40 — 16 = 24 24 : 2 = 12 = "" il""1" Humu»...... im.•'■"■n ! QìuùcUì a yuMnio- I Tutti i lettori possono col- J 1 laborare con giuochi e tro- f f vate umoristiche. Mensilmen- \ I te varranno concessi premi # / in libri ai migliori di essi. \ = 5 ai"1 "'"il""' lini lui ........"'Un,ni»""'.""in,II"1".mi Cbtitùtso- salutati ì Fra i solutori dei nostri \ ) giuochi si assegneranno alla \ \ fine di ciascun mese pure { \ volumetti in premio e si / C pubblicheranno i nomi dei I ( vincitori. \ ........."m..m.............. uni"... Bizzarrie aritmetiche Trovate il modo di 'comporre questa uguaglianza spostando una cifra e collocandola opportunamente: 1 = VII 1 = vT INMMMHMNM C li Avviso ai nostri lettori In un angolo remoto della Direzione del giornalino c’è un uomo misterioso che tutti i bambini vorrebbero conoscere, un vecchio sapiente, tanto vecchio, che ha ormai dimenticato quando è nato e che si nutre soltanto di Letture. Questo vecchio dalla lunga barba fluente conosce tutte le cose che possono interessare gli uomini e anche quelle che possono interessare i bambini. Perciò, piccoli amici, se siete incerti su qual-qualche cosa e la mamma e il papà non hanno il tempo di rispondervi, e voi non avete il coraggio di chiedere al vostro insegnante, scriveteci e diteci, in forma chiara, precisa e breve, qual è il dubbio. Indirizzate al Signor Sa-tutto, al nostro giornale, e riceverete l’infallibile risposta. Siccome il nostro Sapiente conosce tutte le lingue, potete scrivere anche in sloveno. La Direzione Linee che non s’incrociano Congiungete i numeri uguali con linee che non s’incrociano. Črte, ki se ne križajo Zvežite enaka števila s črtami, ki se ne smejo križati. oooooooooooooooo fadità Due fratelli hanno ricevuto una eredità; ad uno spettano i giardini, all’altro le case. Ora essi vogliono dividere la proprietà in modo che ognuno riceve una parte uguale del fondo. Come faranno? l i di' O cin 9 © CII' CII' CII' CII' o o o CII' o CII' CII' M 0 Q Zapuščina P REJ Š N J E IGRE Naloga A. Koliko let imaš? B. Če bi bilo število mojih let za 16 večje od dvakratne moje starosti, bi bil toliko star kakor moj oče. A. In koliko je star tvoj oče? B. Štirideset let. Rešitev 40 — 16 = 24 24 : 2 = 12 s , ........'"n...«.....n............ kagMidne- igte I Vsi bralci lahko sodelujejo J 1 z igrami in smešnicami. Za f f najboljše se bodo vsak me- I \ sec podeljevale nagrade v f Ì knjigah. \ i, ........................ ""li„#lllll"""l,"""ll.... hafreade ceševatc&n \ Koncem vsakega meseca se / { bodo nakazovale za pravilne } f rešitve naših iger nagrade v | i knjižicah ter priobčevala \ / imena pravih reševalcev. { .................«n,....» 'lil 'fŠ Računske posebnosti Poskusite popraviti to enačbo tako, da prestavite eno številko na primerno mesto: 1 = VII 1 = VT" ^ Brata si morata razdeliti zapuščino. Prvi dobi vrtove, drugi pa poslopja. Razdeliti si hočeta pa ta-k°, da dol)i vsak enak del zemljišča. Kako bosta naredila? OOOOOOOOOOOOOOOO Indovinello Intelligente egli era da bambino, E saggia fu per lui la media età; Crescendo, diventato è un po’ cretino;. Or piatta ha l’esistenza: chi sarà? Uganka V mladosti bil je pravi, pozneje oster se napravi; ko zrasel še, je top postal in končno stegne se: bi ga poznal? €l' CII' CII' CII' o CII' CII' CII' CII' CII' lll'lll, 'II,,II' CII' CII' CII' 'Hilli' CII' o CII' CII' CII' '0' Opozorilo našim bralcem V skritem kotičku časopisnega ravnateljstva živi skrivnosten mož, ki bi ga hoteli poznati vsi otroci. To vam je že star učenjak, tako star, da je že pozabil, • kdaj je bil rojen. Hrani se samo s oi-tanjem. Ta starček z dolgo valovito brado pozna vse stvari, ki zanimajo od-rastle in tudi tiste, ki se zanimajo za otroke. Zato pa, mladi prijatelji, poslušajte zdaj. Ce česa ne veste in če mamica in očka nimata časa, da bi vam odgovarjala, vi pa si ne upate vprašati svojeg učitelja, pišite in povejte nam kratko, jasno in natančno, kaj bi radi vedeli. Naslovite pismo na gospoda Vse-znalca pri našem časopisu in prejeli boste nezmoten odgovor. Ker pozna naš učenjak vse jezike, mu pišete lahko tudi slovensko. Ravnateljstvo MMNIMNMN« DIVIETO Dl RIPRODUZIONE Dl SCRITTI ED ILLUSTRAZIONI Ai sensi e per effetto dell’articolo 4 del R. D. L. N. 1950 del 7 novembre 1926—IV, è vietata la riproduzione degli scritti e delle illustrazioni contenute nel presente fascicolo, a meno che non sia stata data speciale autorizzazione. PREPOVED REPRODUKCIJE SPISOV IN ILUSTRACIJ V smislu in zaradi 4. člena Kr. Dekr. Zah. št. 1950 od 7. novembra 1925—IV Je prepovedana reprodukcija tu objavljenih spisov in ilustracij, razen v primeru posebne pooblastitve. Direttore responsabile: LUIGI IEZZI. — Direzione: Comando Federale GILL, Viale Vittorio Emanuele III n. 28 — Lubiana. — Tipografia Merkur S. A. — Lubiana. Odgovorni urednik: LUIGI IEZZI. — Ravnateljstvo: Zvezno Poveljstvo GILL*a, Ulica Viktorja Emanuela III St. 28 — Ljubljana. — Tiskarna Merkur d. d., Ljubljana. GENNAIO JANUARJA ANNO LETO QUINDICINALE DEI COMANDO FEDERALE DELLA GILL * POLMESEČNIK ZVEZNEGA POVELJSTVA GILL-A Ha valor, in zucca ha sale, Ora il del rannuvolato tutto il mondo ha imparruccato. Ko oblačno fé nebo, svet ves pokrit z meglo. Nè in aereo, nè in giardino può spassarsi Trampolino. Zabave Janezek ne najde nikjer po božjem svetu. Gli conviene in questi dì ritornare ai vecchi sci. Zato odloči brzo se, da s smučmi poskusi se. Rallegrato a quella vista pronto va sulla lor pista, vsi srečni na smučeh ga zvabijo s seboj na sneg. Ma soletto alla montagna non ai allena e sol si bagna. Toda sam samcat v gorah je trening slab; zato ves plah Già ei pensa di tornare quando scorge altri a sciare, obrne se in proti domu se odpravi. A glej, tovariši e diventa caporale. In ker je bistre še glave, postane korporal čez vse. Kun bel gruppo equipaggiato dalla GILL organizzato. Opremljeni vsi prav lepo, se briga zanfe GILL skrbno. Si avvicina egli di cuore per far pure lo sciatore. Presrečni Janezek se jim pridruži ter srčno rad se smuča z njimi.