Murska Sobota, 22. avgusta 1991 • Leto XLIII • Št. 33 • Cena 30 din
»Mi lajamo
Izrečena misel sekretarja Zve-svobodnih sindikatov Sloveni-LRa^a Lesjaka na ponedeljko-™ območnem posvetu pred-rukov in članov izvršnih od-' s’ndikatov podjetij in za-.'' Pomurja v Murski Soboti lav v Ponazarja vlogo te de-ske organizacije v zdajšnjih »^e ne znamo organi-b' ?.nad 400 tisoč članov svo-2a n'h sindikatov in sindikalnih na2ni^ov v Sloveniji, potem je z sin4vnekaj narobe. In takega A, ata delavec ne potrebuje.
Se moramo združiti, da zru-SD. . o zakonodajo, kajti ko bo Sar Jeta’ ne možno več niče-„ arediti,« je še dodal.
Zak«6 za obravnavo predlogov k a°v 0 lastninskem preobli-dii i Podjetij, denacionaliza-reD. k,Zadru8ah> čiSar sPreJem v „ Vplivni'11 skupščini bo močno iztnlu' na naše življenje. Kje se Urah a denar, če delavec v 8 fe;,ne.more zaslužiti dovolj za
Ali bomo kradljiv-Ptenr ?,ah vrečo ali pa bomo S^^Čeje med nami ntoraK s°'.idarnosti, potem se naivcu ai. zgoditi! To so bile vljahp, at. izrečene misli razpra-detostV’ ki so kazali vidno priza-^do “stre Ppsege v lastnino, ki jasno sPr<)žili verižni proces, je Pred..?P.ozoril tudi uvodničar, sv«a ZSSS Dušan k»>i n j njegovem je oblast s "'niza • 8' poskrbela v glavam v s.e ln bivše lastnike, med-^ila. h na delavce čisto pozaba Vse (.vei pa res niso nič krivi ^išni 'St0’ kar se Je dogajalo v "jansi?, režimu. Zastonj drža-delnice niso nič drugega V oč' 'judstvu, zgolj de-teiizak Pomagalo za sprejem b<hie t nov v skupščini. In prav vWcj' kot so dejali razpra-Zajti vr.,Pr'd°bivati zaveznike, v krneti' n-ie Premoženja, zlasti bolj "u> ker je zemlja naj-''janin “daru, lahko ob popra-'bvih -,slarih krivic privede do ^kari?0 se bodo v svobodnih
Sn • obodno postavili po k,Vskr^m takšne zakonoda-S1 Primeru celo z ge-n Strajkom.
Milan Jerše
MURSKI VAL IN VESTNIK da se vas bo slišalo in videlo
GRADITELJI POZOR!
ORKDIS d. o. o.
Novo selo Rok, R. Končar« 16 — Čakovec,
tel.: (042) 811 685, podjetje za proiz-
vodnjo in prodajo:
•	stropni nosilci
•	stropna polnila
•	in ostali gradbeni material
Delovni čas od 7. do 16. ure.
•	zelo ugodne cene • dobava takoj • večje količine dostavimo na dom brezplačno
je tudi pogoj za prodor na zahtevna svetovna tržišča. Lojze Peterle se je optimistično izrazil o prihodnosti slovenskega gospodarstva in z njim tudi kmetijstva, vendar je ob tem še enkrat poudaril zahteve po kakovosti. Na letošnjem sejmu se je že povečal delež tistih razstavljal-cev, ki se odločajo za zasebno pot v podjetništvo, to pa je tudi načrtovana pot v naših razvojnih prizadevanjih. Seveda nas čaka pri doseganju teh ciljev še nekaj težav, vendar že kalijo temelji našega ponovnega razvoja in naše poti v svet.
Karol Woytyla, nekdanji deček iz poljskih VVadovic, je postal pred 13 leti na presenečenje mnogih 264. Petrov naslednik, prvi papež, ki je prišel iz slovanskih vrst.
»Bog je vsepovsod, toda Janez Pavel II. ga vsepovsod prehiti,« je krilatica, ki že dolgo kroži po Vatikanu. Dejstvo je, da se je v vseh teh letih svoje vladavine sveti oče že velikokrat podal po svetu. Zdaj ga je 52. potovanje pripeljalo v našo bližino, k sosedom na Madžarsko.
Zakaj je prišel k našim severnim sosedom? »Dva cilja sta me vodila. To je želja, da pomagam utrditi vero tistih, ki pripadajo cerkvi, delno pa tudi zato, da vsakemu Madžaru odkrijem krščanski pogled na svet — za ohranitev človeštva in zgraditev človeške družbe.« In pri tem so ga vodile Kristusove besede: Jaz sem dober pastir.
Dober pastir; moli za mir
Vse te misli pa ni namenil le Madžarom, ampak tudi Avstrijcem, Hrvatom in Slovencem ter drugim, ki so prisluhnili njegovim besedam. V vseh molitvah je bil omenjen tudi mir. »Naj vam Bog podeli mir, ki mora biti značilen za odnose med vsemi narodi,« je v Sombotelu slovenskim vernikom v njihovem maternem jeziku položil na srce Janez Pavel II. Za mir pa je potrebno, da vsak nekaj stori, tako posamezniki kot narodi.
Tem besedam papeža lahko samo pritrdimo. V Sloveniji in na Hrvaškem smo v zadnjem obdobju občutili, kaj pomeni mir. Ne pravijo zaman, da začnemo nekatere stvari ceniti šele takrat, ko jih izgubimo. Pot do miru bo še težka in potrebno bo še veliko naporov nas vseh, da bomo mir spet dosegli.
S. E6ry
Obisk Štajercev in Dunajčanov
V petek popoldne je prek mostu čez reko Muro, ki povezuje avstrijsko Radgono in Gornjo Radgono, prišlo okrog 300 udeležencev 6. tradicionalnega srečanja med Štajerci in Dunajčani. Ker je obmejna Radgona čutila največje posledice vojaške agresije v Sloveniji, so se odločili, da bo letošnje srečanje prav v mestu, ki je najtesneje povezano z mestom na drugem bregu reke Mure.
Goste iz Avstrije so na murskem mostu pozdravili predsednik slovenske vlade Lojze Peterle, predsednik GZS Feri Horvat in vodilni gornjeradgonske občine. Tristo Štajercev in Dunajčanov so spremljali podkancler Erhard Bussek, deželni glavar Jo-sef Krainer ter drugi ministri in deželni svetniki. Več na 3. strani.
bbp
PO ZAČRTANI POTI
Mednarodni kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni ostaja še naprej osrednja kmetijska manifestacija. Kljub težavam, ki so jih imeli organizatorji zaradi nestabilnih gospodarskih in političnih razmer, jim je prireditev uspelo spraviti pod streho in letošnja se ne razlikuje bistven od vseh dosedanjih. Okrog 950 razstavljalcev, med njimi jih je kar 75 iz 12 tujih držav, je dokaz, da se je sejem v slovenskem prostoru utrdil in presegel lokalne okvire, vedno bolj pa se uveljavlja tudi v deželah Alpe-Jadrana. Da se organizatorji z doseženim ne zadovoljujejo, pa pričajo tudi prizadevanja, da bi se ta sejem vključil v združenje svetovnih sejemskih prireditev.
Na sobotni otvoritvi so se poleg številnih obiskovalcev in razstavljalcev zbrali tudi mnogi gospodarstveniki in drugi gostje. Kot je v slovesnem nagovoru povedal Lojze Peterle, predsednik izvršnega sveta Republike Slovenije, pa so tovrstne prireditve tudi naša vrata za vstop v svetovna gospodarska dogajanja. Sejem v Gornji Radgoni se je doslej že uveljavil s svojo kakovostjo, še večja kakovost naših izdelkov pa
— V soboto je z letališča v Rakičanu t Slove«'- pter MI-8. Gre za helikopterski je med poskusom sotn >.IJe »Prisilno« pristal v Hrastju-Moti, občani, ogorčeni pij n ?° ga terUSe<!be’ Pa so 8a dnriatno poškodovali. Po koncu |?vMi ir'Onske <1 privlekli na letališče v Rakičan. V skladu i. dolih’ '•pr ’s'jo v arac'je so helikopter vrnili JA. V ta namen so obli-(lh	n S,estavu katere so bili predstavniki teritorialne obram-
tn juoo?i anie zadeve, občinskega sekretariata za ljudsko ■ ’ga jc ,0Vanske armade. Preden je helikopter lahko vzletel h' ” 0 Preb- Va dn' popravljalo 6 vojaških mehanikov. Pred (vz)le-ved^dte,n so stražnice že prevzeli teritorialci, je soboška aJ b« Urad V r°bah JA, čeprav so jo (skrivaj) že dodobra izpraz-na predaja, ustrezni organi niso vedeli povedati.
Š.S.
Foto: B. Celec
A VGUST
25.	avgusta bo Luna v znamenju ščipa.
26.	avgusta bo dan dolg 13 ur in 38 minut.
L. Kovač Fotografija: N. Juhnov
»Z
V drugi polovici tedna se bo vreme izboljšalo, ob koncu bo sončno in vroče.
Pregovora
Če Jernej že zrelo grozdje najde, bodo blagoslova polne brajde.
Rada po vremenu Jerneja se vsa jesen nareja.
VREME
aktualno
Iz Sombotela piše
Sveti Štefan je na Madžarskem končno spet sveti Štefan. F zadnjih štirih desetletjih je bil namreč uradno Štefan prvi. Prvi je bil vsekakor, vendar ne le prvi madžarski kralj, ampak tudi prvi madžarski svetnik (1083). V tistih časih je bila ► zahodnem krščanskem svetu utečena praksa, da so tistega vladarja, ki je pokristjanil svoje ljudstvo, razglasili za svetnika.
Štefan pa ni bil znan le po tem, da je dal zgraditi cerkve, ustanovil škofije, nadškofije, opatije in ukazal obvezno hoditi v cerkev. Istočasno je vlada! s trdo, včasih celo s kruto roko. Kneza Koppaanya, ki se ni hotel odpovedati poganstvu, je dal razčetveriti, drugega svojega nasprotnika Ajtonya pa oslepiti. Vsemu navkljub je sveti Stefan ena redkih madžarskih zgodovinskih osebnosti, ki jo priznava tako rekoč vsakdo na Madžarskem. Ne glede na politično, versko in svetovno-nazorsko pripadnost je seveda vprašanje, kako so si ga želeli in ga želijo prisvojiti različne skupine.
Svetega Štefana so v petdesetih letih predstavljali celo kot nekakšnega Prastalina, Prarakoczija, ki da je ravno tako kruto silil ljudstvo v krščanstvo, kot so bili madžarski kmetje z represijo prisiljeni v
Sveti Štefan
kolhoze. Boljeviški nauk se je glasil, da preprosto ljudstvo tu za svetega Štefana ni vedelo, kaj je v njegovem interesu. Prvi madžarski kralj je imel res prav. V primeru stalinizma pa ta teorija žal ne drži.
Letos marca je madžarski parlament sprejel zakon, da bo od treh madžarskih narodnih praznikov (15. marec, 20. avgust in 23. oktober) drugi uradni državni praznik. Prvi se veže na 1848., tretji na 1956 leto. Dvajseti avgust je dobi! v skupščini prioriteto, češ da najbolje izraža več kot tisočletno madžarsko državnost, ki se ravno tako pripisuje kralju Štefanu.
Da pa tudi karizmatična osebnost buri duhove, je mogoče razlagati s tem, da je Štefan kot svetnik povezan s cerkvijo, Štefan kot vladar pa z državo. Skupščina je izglasovala svoj zakon v tem smislu, da bodo Madžari 20. avgusta ob državnem prazniku slavili svetega Štefana kot državotvorna. Vladna koalicija pa želi izkoristiti ta praznik kot nekakšen cerkveno-državni praznik za svoje politične namene. Slednje nasprotuje načelu ločitve cerkve od države. Neoba-ročno slavljenje vsedržavnega praznika s pompoznimi cerkvenimi procesijami, ki se jih udeležujejo tudi državni voditelji nekatoliki, vsekakor zamegljuje tovrstno ločitev. Na Madžarskem je najmanj ena četrtina vernikov protestantske veroizpovedi, tudi neverujočih ni malo. Precejšnji del Madžarov je mnenja, da naj bi cerkveni prazniki ostali cerkveni — katoliški, protestantski, židovski itd. —, državni prazniki pa narodni, to je vsedržavni. Kritiki, ki govorijo o klerikalizaciji edinega madžarskega državnega praznika, tudi pravijo, da ni najbolj napredno, če se mnogi današnji vladni politični veljaki zgledujejo po preteklosti med dvema vojnama, ko se je npr. katoliških procesij ob državnem prazniku 20. avgusta redno udeležil tudi guverner Horty, ki pa je bil reformatorske veroizpovedi.
Sveti Štefan je postal nesmrten ravno s tem, ker se je odrekel svoji preteklosti in se zagledal v prihodnost.
FRANČEK MUKIČ
JUGOSLOVANSKA STVARNOST
Mesič najavil odstop
Predsednik predsedstva SFRJ Stipe Mesič je na tiskovni konferenci na Banskih dvorih v Zagrebu napovedal, da se bo umaknil iz predsedstva, če bodo še naprej kršili brionski sporazum in sklep o ustavitvi ognja. Poudaril je, da nima namena, da bi s svojim podpisom pod sklepi zveznega predsedstva dajal Srbiji legitimnost za umazano vojno, ki jo vodi na Hrvaškem. Stipe Mesič je napad na Okuča-ne in sodelovanje enot banjaluškega korpusa ocenil za protizakonito, ker zvezno predsedstvo ni odobrilo vpletanja vojske.
Peterle obiskal Kohla
V Kohlovi poletni rezidenci ob Volganškem jezeru v ZRN sta se srečala nemški kancler Helmut Kohl in predsednik slovenske vlade Lojze Peterle. V večurnem pogovoru sta izmenjala stališča o čedalje bolj napetih odnosih v Jugoslaviji in o prizadevanjih Slovenije za dosego suverenosti oz. mednarodnega priznanja. Posebno pozornost pa sta namenila slovenskemu gospodarstvu. Lojze Peterle se je ob tej priložnosti kanclerju Kohlu zahvalil za hitro obnovo Hermesovih izvoznih jamstev iz ZRN, ki imajo ključno vlogo v gospodarskih povezavah Slovenije s svetom. Podjetje Hermes namreč v Nemčiji skrbi za zavarovanje mednarodnih poslov in je nekakšen podaljšek finančnega ministrstva.
Kučan sprejel odposlanca ES
Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan je sprejel posebnega odposlanca Evropske skupnosti, nizozemskega veleposlanika v Parizu Henryja Wijnaendtsa, ki je prispel v Jugoslavijo, da bi spodbudil pogajanja o prihodnji usodi države, ki bi se na osnovi Brionske deklaracije morala začeti najkasneje do 15. avgusta. Ker je rok potekel, je kot predstavnik predsedujoče Nizozemske v Evropski skupnosti sprte strani pozval k takojšnjemu začetku pogajanj. Slovenija pogajanj ne zavrača, vendar pa hkrati opozarja, da se ne more odpovedati plebiscitni odločitvi svojega naroda o osamosvojitvi.
Miloševič zavrnil Listino miru
Karavana miru, ki je prispela v Beograd z Listino miru, ki naj bi jo podpisal srbski predsednik Slobodan Miloševič, je ostala praznih rok. Srbski predsednik v nasprotju s hrvaškim predsednikom dr. Franjem Tudmanom ne le da ni podpisal tega dokumenta, temveč tudi ni sprejel mirovnikov. Srbski funkcionarji pa so izjavili, da Listina miru za Srbe ni sprejemljiva, češ da so za vojno krivi izključno HDZ in Tudrnan.
Napadli celo helikopter ES
Granate so tudi minule noči padale po hrvaških mestih v Slavo-jini in drugih območjih. O premirju, s katerim se ponaša predsedstvo SFRJ, torej ni mogoče govoriti. Kaže, da tudi Zahod izgublja potrpljenje. Srbski teroristi so namreč z minometi napadli celo beli helikopter opazovalske misije Evropske skupnosti. Med tujimi opazovalci k sreči ni bilo mrtvih ali ranjenih.
Nov pritisk na Slovenijo
Nadaljuje se svojevrstna gospodarska vojna proti Sloveniji. Tako je jugoslovanski sekretariat za kmetijstvo sklenil predlagati vladi v Beogradu, naj sprejme sklep o začasnem zaprtju slovenskih meja, dokler ne bi dosegli soglasja med federacijo in Slovenijo o učinkoviti zaščiti države pred vnašanjem nalezljivih bolezni. Tiskovni predstavnik jugoslovanske vlade Predrag Tasič pa je dejal, da bodo, če bo Slovenija še naprej kršila Brionsko deklaracijo in vladi v Beogradu ne bo sporočila, da je spremenila svoje stališče, s tem seznanili Evropsko skupnost.
Za priznanje Slovenije in Hrvatske
Nemški socialdemokrati so se ponovno zavzeli za mednarodno priznanje Slovenije in Hrvaške. Od bonnske vlade so zahtevali, naj v Evropski skupnosti deluje v tej smeri. Zunanjepolitični glasnik te stranke Karsten Voigt je izjavil, da je »čedalje bliže dan, ko bo Slovenijo in Hrvaško treba priznati kot neodvisni državi. Kolikor dlje Evropejci pestujejo utvaro, da se da Jugoslavijo ohraniti v prejšnji obliki, tem bolj se množi nasilje«.
POSEBNA AKCIJSKA PRODAJA ISKRINEGA
ELEKTRIČNEGA ORODJA NA KMETIJSKEM
SEJMU V GORNJI RADGONI
- 20 % popusta, lahko tudi na 3 obroke
Obiščite nas na naši stojnici med halama A in C
PRIKAZ UPORABE ELEKTRIČNEGA ORODJA VES ČAS SEJMA
Iskra
orodje za domiselne roke
»Slovenija je ujetnica Jugoslavije«
Položaj Slovenije je močno podoben položaju ujetnika v Jugoslaviji, je za Reuter izjavil 43-letni Lojze Peterle. Po svoje smo zaradi položaja v Jugoslaviji kaznovani. S težavo dobimo posojila in sodelujemo z zahodnimi bankami in ustanovami. Največja nevarnost za slovensko gospodarstvo je v tem, da mu tuje banke niso pripravljene odobriti kratkoročnih posojil, dokler ne bo jasen mednarodni status Slovenije. Peterle je nadaljeval, da bo Slovenija potrebovala za kratkoročno posojilo najmanj 300 milijonov dolarjev, da bi gospodarstvo lahko delovalo v nekaj naslednjih mesecih. Povedal je, da se zdaj pogajajo z nekaterimi državami in območji in da obstajajo dokaj dobri obeti, da Slovenija dobi nekaj kratkoročnih posojil. Peterle pa ni hotel povedati, s katerimi partnerji se pogajajo.
Čeprav je Slovenija pripravljena prevzeti 1,7 milijarde dolarjev skupnega zunanjega dolga Jugoslavije (15 milijard dolarjev), pa trdi, da ji dolgujejo 2,7 milijarde dolarjev za škodo in prihodek, izgubljen med enotedenskimi silovitimi spopadi med zvezno vojsko in slovensko,, teritorialno obrambo, ki so izbruhnili po razglasitvi neodvisnosti.
Se en gospodarski udarec so Sloveniji zadale oblasti Srbije ter Bosne in Hercegovine. Peterle pravi, da so zasegle slovenska podjetja in premoženje, vredno nekaj 100 milijonov dolarjev. Trgovanje s tema republikama je prekinjeno.
V Sloveniji sta naglo padli industrijska proizvodnja in poraba. Najbolj bo predvidoma prizadeta kovinskopredelovalna industrija, ki je leta 1989 zagotovila 15,4 odstotka slovenskega bruto materialnega proizvoda. Peterle je dodal, da morajo prebivalci Slovenije (1,9 milijona), ki so jih pred razglasitvijo neodvisnosti opozorili, da bo njihova življenjska raven padla za 20 odstotkov, računati s tem, da bo standard padel za 30 odstotkov.
Premier Peterle, ki je prvi demokratično izbrani premier Slovenije, je še izjavil, da je ena od težav, ki pesti Slovenijo v tujini, težnja, da jo povezujejo z mednacionalnim nasiljem, ki besni na sosednjem Hrvaškem. Peterle je poudaril, da bo Slovenija poskušala sodelovati s Hrvaško na političnem področju, da pa ni govora o vojaški podpori. »Vneto si prizadevamo ohraniti normalne odnose, nadaljevati sodelovanje, zlasti na nekaterih po-
Tanki so se mimo moskovske univerze napotili na Rdeči trg.
GORBAČOVA »ODSTAVILI«!?
Po šestih letih in petih mesecih oblasti se je končala politična kariera Mihaila Gorbačova kot predsednika države in partije. Tako imenovani »zvezni komite za izredno stanje« je namreč prek agencije TASS sporočil, da »so reforme Gorbačova zastale in SZ je v smrtni nevarnosti«, zato naj bi se Gorbačov zaradi »zdravstvenih težav« umaknil in prepustil reševanje države temu komiteju. Sporočilo je bilo jasno: gre za državni udar, s katerim je omenjeni komite zrušil Gorbačova. Tako je oblast v SZ prevzel osemčlanski »komite« za izredno stanje, ki ga vodi dosedanji podpredsednik ZSSR Genadij Janajev. Izjava komiteja in pred tem tudi tiskovnega predstavnika parlamenta ZSSR Lukjanova, da bo treba zvezni dogovor »ponovno proučiti«, ker naj bi ne bil v skladu z rezultati letošnjega referenduma, sta dokaz, da je bil podpis zvezne-
V žarišču dogodkov
dročjih, seveda pa ne moremo razmišljati o tem, da bi Hrvaški vojaško pomagali.«
V intervjuju za londonski Reuter je predsednik slovenske vlade Lojze Peterle še povedal, da so prizadevanja Evropske skupnosti, da bi ustavila nasilje na Hrvaškem, v določeni meri pripo-
JUGOSLOVANSKI PREBLISKI
Naša »Ijepa domovina« je na kolenih, premagana, zapuščena, prevarana. Neuspeh raznih misij je dokaz, kako izredno resen je po-
ložaj na Hrvaškem.
Danas, zagrebški tednik
Slovenija, ki se je »ločila« od Jugoslavije, vendar pa tujina ni priznala njene neodvisnosti, je sredi hudega boja za obstanek. Ta mala republika je v gospodarskem ujetništvu, saj v sosednji Hrvaški
še vlada napetost.
Člani SDP-ja, ki so se samo preoblekli v ZK — Gibanje za Ju-goslavjo, odhajajo v kasarne iz štaba TO, se tam preoblačijo v uniforme t. i. Jugoslovanske armade in odnašajo še zadnje ostanke pre-
moženja TO.
Večernji list, Zagreb
globUS
ga dogovora povod in tudi razlog za državni udar. Vojska je zavzela vse pomembnejše strateške objekte ter tudi stavbo ruskega parlamenta, kjer je bil v tistem hipu Boris Jelcin. Temu je vendarle uspelo v eter spraviti izjavo, v kateri je dejal, da se je zgodil »desničarski, reakcionarni, neustavni državni udar« in pozval prebivalce Rusije k državljanski nepokorščini in vrnitvi legalno izvoljenega predsednika Gorbačova, ruske vojake v sovjetski armadi pa k »uporu«. Jelcin je tudi prvi sporočil, da je Gorbačov »aretiran« v svoji dači na Krimu, od koder se je nameraval vrniti v Moskvo na podpis zveznega dogovora.
Ker so se v Moskvi začele množične demonstracije, kjer je na tisoče ljudi klicalo Jelcinu in obsojalo državni udar, so se pojavile močne vojaške enote s tanki in oklepnimi vozili. Sovjetska vojska je z dvema kolonama tankov za-
mogla k temu, da je Zahod bolje dojel zapletenost razmer v Jugoslaviji in da so se povečale možnosti Slovenije, da jo do jeseni priznajo kot neodvisno državo. Zaveda pa se, da bo čakanje na priznanje težko. »Počutimo se kot v čakalnici, vendar pa nismo pasivni. Ljudi moramo precej prepričevati,« je v pogovoru za londonski Reuter med drugim izjavil predsednik Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije Lojze Peterle.
Reuter, London

sedla Litvo in središče je poslopje parlamenta. J ijj, tanki so hrumeli tudi p" s» Zaradi odstavitve Gorba3 jJ se rudarji po vsej Ruski le j odzvali Jelcinovemu P° . t splošni stavki. Mestne 0 Leningradu pa so pozvale	(|j
predsednika Borisa Je'cl	ce-
vzpostavi zakonito oblas lotnem ozemlju SZ,	I
predsednik trenutno edini ■ ki ima legalno izvoljeno
V reagiranju na mosko^jj godke je ameriški P^,e elOirje-Bush izrekel globoko v stavne nost, še zlasti zaradi n uporabe sile. Bush je spo Washington podpira poZ1 ^od' ga predsednika Je^'n?.zaorga|1(,J tev legalno izvoljenih oblasti v SZ ter za ponovn* predsednika Gorbačova n e piO" Bela hiša tudi opozarja, t ra nadaljevati politika t .zaCjj»' SZ, vključno z demokr Bush je pozval Moskvo, 0>-štuje mednarodne dogovo veznosti, Helsinško list' ravid' mokratične človekove r v §7 Najnovejši razvoj dogod jbo-hudo skrbi svet. Vsi se na gojijo, da bo prekinjen Pr<^ kratizacije in reform v
globu5
ŽENEVA - Franc0® stal minister Dumas se je neralnim sekretarjem varjal*“ jem, s katerim se je P°8, viji, di o razmerah v JU8°Lane- u prav podrobnosti ms°
DUNAJ - >>S*°%n0< bomo dali kulturno b° in lokalno samouprav ’ j priznali hrvaško • ;avil na tiskovni konferenci hrvaški zunanji mir Šeparovič med obts. striji, kjer ga je spreJ ,e Vranitzky.	pOte^
MOSKVA - V SZ F’ zVe?" zadnje priprave za Planjid ga dogovora o pre°b ih reP?? n« zave v zvezo
6 izmed 15 zvezpih P Je namerava PodP^Lvati uS menta, ampak obli ditveni odbor.	Aib.u-
WASHINGTON " ejefHji. vlada je pripravljen3 j^gosl3 j0 kršnokoli rešitev o se b. Torej rešitev, do k3 0 mi1’0 Jugslovani dokop311	kc
ni P°ti- . frnn^^nU-
PARIZ - VbdnelJ V»P° diplomacije HufflaSkJ|iCu t3!^ daril potrebo po' ski	0slo
konference za res it jkvaf^nVO" ske krize, ker se Ju8 »jp d3® ditelji nikakor ne m	»J
riti glede prihodnos pr
RABAT - Sl3b"d <6 bi moral začeti vej rem’rJ«£|i> saharski sporazum n a t maroško letalstvo	s|dh n
napadati naselja sah j pnP dov.-S tem hočejo mm na referendum, na .j. uj, do odločali o S*°J‘atska ^tiij*?
TBILISI - Sovje s ^ei ka Gruzija je Pnz3 ‘unanJe. f Ob tem je sovjetsko 3 sg|eP> strstvo sporočilo, jovjaJ^aviPf zijskega vrhovneg' o£moP^ nobenih medm"3 edi>’ podlag, ker Gruzija n'	z
ni subjekt.	ška ^1 'J;
ANKARA - ™ s tavati# sprejela sklep p . vzd3 j pl tamponskega obm^J ško-turške meje- 1 nasprotuje Irak.
Stran 2
VESTNIK, 22.
aktualno
JANEZ PAVEL II. V SOMBOTELU
»Blagoslovim vas, vaše domače in ves slovenski narod«
»pisal ?978 je prišel na dvatisočletni papeški tron 264. Petrov naslednik. Poljak Karol Woytyla se di številni oh't’ln0 tUdi kot prvi papež sloyanskega rod«- Pomembna značilnost njegovega vladanja pa so tu-Čas ' P° vsen? svetu- 52 pot ga je tokrat popeljala pred dnevi tudi prvič na Madžarsko.
tori s mladin "eV"el5aobiska (16. do 20.8. 1991) so zapolnile številne aktivnosti: svete maše, srečanja in pogo-ki na zahod ’Z tud'1 duhovniki in politiki. 19. avgust pa je papež Janez Pavel II preživel med verni-oanem delu Madžarske, v naši bližini, v Sombotelu.
Resničen most prijateljstva
Poletni Jutro kaže, da iglice lSajaj° moči' NekaJ ki, hladn ^^' nad PolJ' in favni-Mliivn i J,6’ sonce nekak0 sra‘ proti kuka na plan. Na cesti mejnem^1 ni Hotene gneče. Na Vendar?p drtb°du na Hodošu Vernik«,, .dohitimo tri avtobuse dali ProtiZ o°murja’ ki so se P°' madžarS' Somb°telu. Tudi na Posebnega n™™- ni °Paziti nič la jn , .6 ' upazimo samo vozi-žuraio ar6 rd?čega križa, ki de-stolnice > P01'- ki vodi do pre-^fcniko:'7ne župan'je- Tudi kot PonavaT varnoslnikov Je več
SO v Sombotelu testni k:-. ,vno središče kar v ‘ »ekolik ‘S1' JavUanje za radio se tak§ne kr.(ZaV eče’ ker so linije jonskih'r°' Toda več kot 20 te-Jrugp l nekaj telefaksov je na voi'™munikacijske opreme P0 del0 v s.edm' sd> za nemote-Pa ie n -!na od 300 novinar-$»sega Ji. 'z vrst televizijcev ^aj Dn ®ta: Zadnja skupina se '^som v8™1 ur' s Posebnim avto avtomAk'?reinstvu miličniške-°m°bila odpelje proti leta-a°j'j° avtobusi, nekateri f^Si še n \. vrstah kot škatlice, eri nosi£ haJaJ°' Verniki, neka-Se razt>or -S seb°j zložljive stole, ^jih P° ograjenih ob-tovij0 n„°llko Jih je? 90.000 parilo Pj Znavalci, medtem ko n?' napra,Jar.nostniki s poseb->mo. M?1?,1 Pregledajo našo ^»koš arsikateri pipec je ro-?'je m d?in.eva v molitvi. Sli-'n slmZar^kp* nemško, hrva-tud; en®k? besedo, saj je . ^vstrije nekaj tisoč romarjev ?. in P^dvsem Gradiščan-Sie Pa-iz Hrvaške in ofije z ’ tako iz mariborske ^neka °busi kak§nih 2 tj-°^°bili/ Pa j'*1 ie Prišlo še z av-lribli&° več helikopterjev v ^^ališču. Sporočajo, tar^lenem tod nJlh tudi papež, ga r?ePil lu travnatega le st? dt. istP?zdravi sombotelski s^n'ki železnJ0”^^ in pred' ua- pana ZnozuPmjskega vod-r^an^obil, kot Bpravjj0 notnim bnemu avtomobilu se zapelje ^"tin tra^ vernik/ldr ■tlak 1ZtegOvo Ja ta Pot' Ploska-?anje8z Je rok v Pozdrav, iz?aPoved. Zastavicami. Potem t^inse”01 ?anez Pavel 11 tiki °kuie t Vekaterimi verniki duhovi so mladi, polipi-. n'ki, navadni Iju-
Rrl / iO.15
ZačenJa maša' Iz esTt Zbora zazveni pane» Petrus- Molitev in bj dober ZsPregovori: »Jaz Se Pastir«. Kristusove ° >et SeVet?°™er vračajo, že shsijo povsod tam
»F
ie nenapovedano izstopil iz svojega posebnega avtomobila in se podal med vernike.
V rave|
* K
tudi podkancler Erhardt Bussek, deželni glavar Josef Kreiner ter drugi ministri in svetniki.
Predsednik slovenske vlade Lojze Peterle je prispel v Pomurje že v petek popoldne, ko je na murskem mostu pozdravil goste iz sosednje avstrijske Štajerske in Dunaja, med njimi deželnega glavarja Josefa Krainerja in podkanclerja Erhardta Busseka.
Po atentatu, ki ga je papež doživel pred leti v Rimu, so varnostni ukrepi še bolj strogi kot so bili prej. Sveti oče se tako največkrat prevaža v posebnem avtomobilu, ki ima posebna zaščitna stekla.
kjer razglašajo evangelij, tudi na madžarski zemlji. Pozdrav Sombotelu, škofu Istvanu Konkolyju, vsem duhovnikom, predstavnikom oblasti. Pozdrav vsem romarjem iz Madžarske, Avstrije, Hrvaške in Slovenije.
»Posebej pozdravljam mariborskega škofa Franca Krambergerja in Jožefa Snieja ter slovenske romarje iz Madžarske in Slovenije. Drawgi, vaše romanje v Sombotel, naj bo znamenje poti vseh evropskih narodov k enotnosti. Božja mati naj prosi Gospoda, da bi mogli ohraniti vašo krščansko vero in pričevati zanjo tudi pred drugimi. Naj vam Bog podeli mir, ki mora biti značilen za odnose med vsemi narodi. Blagoslavljam vas, vaše domače in ves slovenski narod,« pove sveti oče Slovencem v njihovem maternem jeziku. Podobnih besed in misli so deležni tudi Hrvati in Avstrijci.
Misli Petrovega naslednika so bile namenjene tudi brezdomcem, brezposelnim, beguncem, razvezanim, narkomanom, alkoholikom in vsem, ki so zaradi neodgovornosti ogrozili svojo in dobrobit drugih. Papež ni pozabil opomniti Madžare tudi na solidarnost z etničnimi in drugimi manjšinami, ki jim je potrebno

omogočiti, da ohranijo svoj jezik in kulturo.
Spet pesem, molitev, papež dobiva darove škofij in posameznikov (Mariborska škofija mu je podarila sodček in vrč poslikan z Lipovim listom). Začne deževati, toda nikogar to ne moti. In potem izzveni še Handlov: Hallelu'-jah a Messias.
Po kosilu se papež pojavi na balkonu škofijske palače. Sonce spet sije. Ljudje, veliko je mladih, otrok, ga pozdravljajo. Ob plesu folklorne skupine še sporočilo: Ne pozabite na preteklost, toda vaš pogled uprite v prihodnost. Še povabilo, naj ga verniki obiščejo v Rimu in nato »Vis-zontlatasra«, na svidenje.
Popoldansko sonce je pripekalo. Kolone avtomobilov so se vračale domov, večina zadovoljna, čeprav je bilo na Madžarskem ponekod slišati tudi kritične glasove, predvsem zaradi 400 milijonov forintov, ki so jih iz proračuna odšteli za celotno organizacijo petdnevnega obiska na Madžarskem. Toda vendarle je bilo to za mnoge vernike, tudi tiste, ki so prišli iz Slovenije, veliko doživetje. Prav gotovo si je marsikdo zaželel, da bi papež v bližnji bodočnosti obiskal tudi Slovenijo. Tekst in fotografiji:
Silva Edry
V petek popoldne je bil prostor pred cerkvijo sv. Petra v Gornji Radgoni spet prizorišče zanimivega dogajanja, ki so se ga udeležili tudi številni domačini. Ob 16. uri je predsednik slovenske vlade na mostu, ki povezuje obe Radgoni, sprejel udeležence 6. srečanja Štajercev in Dunajčanov, ki so ga spremljali
Po ogledu starega mestnega jedra tik ob mejnem prehodu, ki je med vojaško agresijo utrpelo največ škode, so se gostje iz Avstrije odpravili proti cerkvi sv. Petra. Prav poškodovani zvonik cerkve je namreč dokaz največjega divjaštva in namernega uničevanja simbolov naše kulture in zgodovine, hkrati pa je pomoč Avstrijcev pri obnovi zvonika dokaz prijateljstva in pomoči.
INTERVJU
»Priznanje Slovenije je le vprašanje časa«
Deželni glavar avstrijske Štajerske Josef Kreiner je eden tistih odgovornih ljudi iz Avstrije, ki si že vrst let prizadevajo za tesnejšo povezanost Štajerske in Avstrije s sosednjo republiko. Tudi tačas je med tistimi, ki so osebno prepričani, da ie priznanje Slovenije s strani Avstrije le vprašanje časa.
Prva, ki je pomagala Sloveniji odpravljati posledice vojaške agresije, je bila prav avstrijska Štajerska. Je bil vzrok dobro sosedstvo, zgodovinska povezanost ali misel na združeno Evropo?
»Vse skupaj!«
Kakšno mejo med Štajersko in severovzhodno Slovenijo si predstavljate v prihodnje?
»Odprto.«
Bi lahko konkretizirali?
»Seveda hočemo izboljšati odnose na vseh ravneh, torej v gospodarstvu, kulturi in politiki. V realnosti pa to prav gotovo ni enostavno, zato si moramo za to " toliko bolj prizadevati. Pogoji so danes dosti bolj pozitivni.«
Verjetno je priznanje Slovenije eden od bistvenih pogojev, da bomo lahko vse to uresničili.
Kakšna je pri tem prizadevanju vloga Štajerske in vas osebno?
»Ze dolgo, se pravi že lani, smo pokazali voljo in pomagali oblikovati javno mnenje in mnenje avstrijskih politikov o priznanju Slovenije. Že zgodaj sem se tudi javno zavzel za priznanje Slovenije. To je in ostane moje osebno prepričanje. Mislim pa, da so danes že tudi v avstrijskeip političnem vrhu dosegli soglasje glede tega, tako da je priznanje le še vprašanje časa. Tu pa je dejansko pomembna državniška umetnost, da najdemo pravi trenutek in vam s tem tudi zares pomagamo. Mi smo tudi nenehno v stiku z vašo vlado in njenim predsednikom Peterletom.«
Ste mogoče že razmišljali o kakšnih konkretnih načrtih gospodarskega sodelovanja?
»Pred kratkim smo se z gospodom ministrskim predsednikom dogovorili, da bomo izboljšali že obstoječe stike med vladama in gospodarskima zbornicama, tako da bomo razvijali konkretne predstave o tem, kako bi lahko učinkovito sodelovali in pomagali.«
Vemo, da je bila včasih prometna povezava med obema pokrajinama na levem in desnem bregu reke Mure boljša, povezovala ju je tudi železnica?
»Ko sem bil še deželni svetnik za gradnjo cest, preden sem po-
Zbramm Štajercem (s te in one strani reke Mure in meje) ter Dunajčanom je najprej spregovoril gornjeradgonski župan Alojz Vogrinčič. Opisal je minule tragične dogodke v mestu in poudaril, da se je uresničil pregovor, da v nesreči spoznaš prijatelja. In Radgončani so se v resnici izkazali kot dobri prijatelji. Deželni gla

var Josef Krainer je nato dejal, da želijo biti tudi v prihodnje dobri sosedje. Vse je močno pretreslo, hkrati pa so bili ponosni na sosede iz Slovenije, da si tako močno prizadevajo uresničiti sklepe skupščine. Najbolj ga je prizadelo, da so vojaki razstrelili zvonik — to je pravzaprav simbolno dejanje, je menil, prav tako pa je simbolno, da so Gornje-radgončani skupaj z Radgončani poškodovani zvonik takoj začeli obnavljati.
Predsednik slovenske vlade Lojze Peterle se je Avstrijcem za
stal deželni glavar pred več kot desetimi leti, sem se vedno zelo zavzemal, da se Pirnska avtocesta ne bi končala na naši strani meje, ampak bi se nadaljevala tudi čez Slovenijo in Hrvaško. Veliko smo prispevali k temu, da so ustanovili družbo za gradnjo avtoceste na slovenski strani, ki
Josef Kreiner, deželni glavar avstrijske Štajerske
bo v ta namen vključevala tudi Evropo, se pravi konkretno nemške marke, da bi tako zagotovila dovolj denarja. S to vojno so bila ta prizadevanja prekinjena, seveda pa bomo z njimi nadaljevali — če ne bi bilo vojne, bi *nov mejni prehod na Šentilju odprli že ta mesec. To pa žal ni bilo mogoče, saj smo tako rekoč sami slišali in videli, kaj se je dogajalo na mejnem prehodu. Z vsem tem bo potrebno nadaljevati. O železnici pa se nameravamo pogovarjati z avstrijskim zveznim ministrom za promet in tam bomo tudi nadaljevali pogovore, ki smo jih začeti s slovenskimi prijatelji.«
Posledice vojaške agresije je gosredno čutila tudi avstrijska adgona — ni imela turistov in kupcev. Ste mestu na kakšen način že pomagali?
»Veseli me, da ste me to vprašali, ker lahko hvala bogu pozitivno odgovorim. V hitri akciji smo dah kmetijstvu, obrti, industriji, predvsem pa turizmu na voljo 50 milijonov šilingov iz proračuna kot prvo pomoč. Veseli nas, da je turizem spet oživel in da so na vaši strani takoj začeli odstranjevati poškodbe. Ravno primer s cerkvijo kaže, da je pomoč prišla tudi prek meje, in to učinkovito. To je znamenje, ki je upanje za prihodnost!«
Bernarda B. Peček Foto: Nataša Juhnov
hvalil za dosedanjo pomoč in podporo in poudaril, da Slovenci še nikoli do sedaj nismo bili tako enotni kot v teh težkih časih. Odkar Slovenija sodeluje v skupnosti Alpe-Jadran, posluša očitke; tudi vojakom, ki so počenjali grozodejstva, so govorili, da branijo mejo pred sovražniki iz Italije in Avstrije.
»Duh svobode ne more umreti, to je dokazal slovenski narod,« je med drugim povedal Erhardt Bussek. Nekateri Avstriji očitajo, da poskuša postavljati nove meje. Vendar pa je Bussek zatrdil, daje njihov cilj le odstraniti meje, ohraniti mir in se boriti za svobodo. Biti resnični prijatelj pomeni zanj srečati se v osrednji Evropi in brez vsakršnih problemov prestopiti mejo.
Gornjeradgonski župnik Andrej Zrim je v svojem nagovoru povedal, da je postal most čez reko Muro v minulih tednih resnični most prijateljstva. Fotografija cerkve sv. Petra je v zadnjem času poromala po vsem svetu; ljudje v Gornji Radgoni so morali pretrpeti marsikaj in doživeti veliko hudega, toda hkrati so spoznali in odkrili še nekaj: dobroto miru, lepoto življenja in srečo, da imajo drug drugega, utrdile so se prijateljske in družinske vezi.
Gostje iz Avstrije pa Gornje Radgone niso obiskali praznih rok. Županu Alojzu Vogrinčiču so izročili ček za 100 tisoč šilingov, ki naj bi bil simboličen začetek zbiranja sredstev za obnovo gradu. Predsednik vlade Lojze Peterle je prejel sliko avstrijskega umetnika in zanimivo fotografijo iz antikvariata o »južni železnici«, sam pa je gostom iz Avstrije podelil faksimile Prešernove Zdravljice. Obisk so sklenili v znani radgonski kleti.
Bernarda B. Peček Foto: Nataša Juhnov
Hercog z gotovino
Mladi podjetnik Milan Hercog, ki je po rodu doma iz Vratje vasi v Apaški dolini, vendar že vse od leta 1972 živi v Avstriji in Švici, je podaril domači občini, ki je utrpela največ škode zaradi vojaške agresije, 400 tisoč šilingov (dodelili naj bi jih najbolj prizadetim družinam) in 6 tisoč ameriških dolarjev občinski organizaciji Rdečega križa.
Hercog je obljubil, da to ni njegova zadnja pomoč ter da bo uporabil vse svoje zveze in poznanstva, da bi pridobil tudi druge zdomce in tuje poslovneže za pomoč slovenskemu gospodarstvu. Skupaj z odvetnikom Wein-dorferjem in svetnikoma iz Švice bo v teh dneh proučil položaj likvidirane Line Apače, Muralesa, Radenske in Mure, prav gotovo pa velja poskusiti ponuditi zahtevnemu in nedostopnemu ameriškemu trgu kakovostna štajerska vina, je menil mladi švicarski podjetnik, ki ima svoje uspešne delniške družbe v Švici, Lichten-steinu, Venezueli, Nikaragvi, Panami, ZDA in drugod. V glavnem se ukvarja z gradbeništvom, gostinstvom in trgovino.
Tujo valuto je Hercog izplačal kar v gotovini iz kovčka in je do sedaj največja pomoč, kar jo je prejela gornjeradgonska občina.
bbp
Hvala tudi
Pisali smo že, daje predsednik Skupščine občine Murska Sobota Andrej Gerenčar obiskal najvišje predstavnike Železne županije v Sombotelu in se jim zahvalil za vso pomoč, ki so jo naši sosedje izkazali Sloveniji in še posebej soboški bolnišnici ob agresiji jugoslovanske armade. Direktor Bolnice Murska Sobota Emerik Zver nam je sporočil, da so začudeni, ker tudi njih niso povabili na ta obisk v Sombotel, sami pa so se podali v Zalaegers-zeg in se zahvalili za pomoč Žalski županiji, ki se je prav tako izkazala.
JOG
AVGUSTA 1991
Stran 3
N letu 2000 bo postal turizem glavna svetovna gospodarska dejavnost. Turizem bo večji in vplivnejši svetovni delodajalec kot avtomobilska industrija, močnejši kot petrokemija, kot proizvodnja orožja, kot trgovina z orožjem. Seveda tudi močnejši kot pridelovanje sladkorne pese! — Raziskavo in napoved o prihodnji gospodarski moči turizma je opravil American Express.
Zdaj že prav tako pokojni avstrijski kancler Bruno Krei-sky se je ob smrti Josipa Broza — oba rajnka gospoda, bog jima daj nebesa, sta v svojih poznih letih, posebej pa ob svojem preminutju, slovela kakor značilna srednjeevropska vladarja, kot nekakšni ponovitvi Franca Jožefa, mala »ferencjoška« tako rekoč — spominjal svojih srečanj z njim. Eno od prvih srečanj, takrat Bruno Kreisky še ni bil kancler, Broz pa je že bil jugoslovanski vladar (v tem pogledu, kar se trajanja tiče, pa se vendarle ne moreta primerjati!), je bilo kmalu po drugi vojni.
Kreisky se je torej spominjal, da je na eno tistih prvih
Blagi »kelnerji«?
uradnih srečanj Broz prišel v spremstvu Koče Popoviča. Pogovarjali naj bi se o povojnih gospodarskih načrtih obeh sosednjih držav. Po mojem je iz ozadja Kreiskemu prišepetaval bavarski ministrski predsednik Franc Jožef Strauss, ki je v tistih časih želel iz Bavarske ter avstrijskih, madžarskih in jugoslovanskih dežel osnovati nekakšno srednjeevropsko unijo.
Kreisky je Brozu in Popoviču priporočal, naj se tudi Jugoslavija usmeri v razvoj turizma. Tako kot se je nameravala Avstrija in je pozneje tako uspešno tudi naredila. Jugoslovanoma je ponudil širokogrudno avstrijsko pomoč pri njegovem uveljavljanju. Potem je Broz odvrnil, da Jugoslovani ne mislijo postati ljudstvo »kelnerjev«. Popovič se je po Kreiskyjevih spominih samo smehljal. To Popovičevo smehljanje (in pri-šepetavanje?) je nemara še ena uganka jugozgodovine. Uganka o tem, zakaj mi nismo v Evropi.	_
»Avstrijskim kelnerjem« , gre dandanašnji zelo dobro. Prav po zaslugi turizma, ki ga čedalje manj povezujejo z vdinjajočim in priklanjajočim se »kelnerstvom«. Posebno letos jim gre spet zelo dobro. Pa ne zato, ker je tam, kjer je bil nekoč neki jugoslovanski turizem, zdaj vojna. Potencialne jadranske turiste Avstrijci prepuščajo Madžarom in Blatnemu jezeru.
Avstrijci se namreč bolj ra-dujejo temu, da čedalje večji devizni priliv od turizma ni povezan le z naraščajočim številom turistov, marveč s tako imenovanim »kvalitetnim turizmom«.
»Kvalitetni turizem« — to pa je nekaj, kar je v bližini blagega turizma. Blagi turizem — to pa je tisti turizem, ki ga je imela za dejanski predmet svoje analize in projekcije za leto 2000 raziskava American Expressa.
Blagi turizem (sanfter, soft) je ekološko urejen, socialno odgovoren, zagotavlja kakovostno gospodarsko rast in ne zahteva velikih vlaganj tipa moravski hotel Ajda. V blagi turistični poudbi gostom prodajajo čist zrak, čisto vodo, čisto domače podeželsko življenje ... Vse to z malo »kel-nerstva« in s čim več vzajemnega spoštovanja. Kajti tisti, ki so tako spretni, da prodajajo (čisti) zrak, si zaslužijo spoštovanje. Zavidanja pa so vredni zato, ker vedo s profitom varovati okolje.	j
aktualna tema
Bliža se šola - kdaj po meri otroka?
Zadnji dve ali tri leta se za osnovno šolstvo v strokovnih krogih in tudi javnosti veliko govori in razmišlja o spreminjanju in odpravljanju slabosti. Vedno pogosteje je slišati, da bi morala biti naša osnovna šola bolj po meri otroka.
DOSEDANJE RE-
FORME PREVEČ
ENOSTRANSKE
Številne raziskave, analize in ugotovitve pedagoške službe ter mnenja učiteljev in staršev kažejo, da so bile dosedanje reforme vzgojno-izobraževalne dejavnosti preveč enostranske, pretežno s poudarkom na organizacijskem vidiku delovanja šole. Vse preveč ob strani je ostal otrok s svojimi psihofizičnimi zmožnostmi. Usmerjenost načrtovalcev in izvajalcev vzgojno-izobraževalne-ga procesa je pripeljala do preobsežnih programov, ki so pogosto prenatrpani s faktografskim znanjem, kar učence vse preveč obremenjuje, ne daje pa trajnejšega funkcionalnega in strukturalnega znanja. Učenci so zaradi tega v šoli in doma pogosto pod pritiskom, ker število faktograf, skih informacij presega njihove zmožnosti. Od tod odpor do šole, vedno pogostejše pa so tudi nevrotične motnje. Številni so tudi očitki, da so v šoli preveč izraziti hierarhični in avtoritativni odnosi ter okorela organizacija vzgojno-izobraževalnega dela. Povsem normalno je, da pri tako napetih programih in oddelkih s trideset in več učenci prevladujejo verbalne oblike in metode dela z učiteljevim monopolnim položajem v vlogi pretežnega vira znanja. Vse to pomeni, da zmanjkuje časa, pa tudi volje za večje vključevanje mišljenja otrok. Vemo pa, da brez miselne angažiranosti učencev ni pravega spoznavanja stvarnosti in željene samostojnosti otrok. Če motivacija za učno delo temelji zgolj na zunanji prisili (ocene, kazni), ni zaželenih uspehov. Dr. Ladislav Bo-gnar med drugim ugotavlja, da je potencialna aktivnost učencev pri recimo razrednem pouku izrabljena le nekaj več kot 50-od-stotno. Empirična raziskava kaže, da je sodobna in optimalna organizacija življenja in dela v osnovni šoli neuresničljiva tudi zaradi materialnih in prostorskih razmer, števila učencev, izmenskega pouka in navsezadnje zaradi pomanjkanja normativov optimalne obremenjenosti učencev v posameznih razredih s posameznimi dejavnostmi. Vedno bolj se kaže, daje razredno-pred-metno-urna organizacija življenja in dela dokaj izživeta in kot taka že pogosto ovira za smelejšo didaktično posodobitev vzgojno-izobraževalnega dela.
Zaradi vsega tega in še vrste težav, s katerimi se srečuje pedagoška stroka zadnjih nekaj let, se postavlja vprašanje, kaj v obveznem šolstvu spremeniti oziroma narediti
KAKŠNA NAJ BO SODOBNA OSNO-
VNA ŠOLA?
Šolstvo se je v nekaj minulih stoletjih srečevalo z različnimi sistemi, po katerih bi se bilo možno zgledovati (razredni in man-
NOVI NORMATIVI IN STANDARDI
Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije je končno sprejelo tudi nove normative in standarde za obvezno osnovno šolo. Tako bo poslej učna obveznost za vse učitelje enaka, in sicer 22 ur tedensko, oziroma 25 ur za učitelje oddelkov podaljšanega bivanja, za učitelje v dvojezičnih šolah pa 21 ur. Razlike med učitelji posameznih predmetov so tako odpravljene, s čimer nekateri seveda ne bodo zadovoljni, predvsem slavisti, ker imajo več dela kot drugi s pismenimi izdelki (popravljanje spisov, narekov idr.). V 22-urno učno obveznost so všteti redni, dopolnilni in dodatni pouk, učiteljem razrednikom pa se prizna 1 ura za razredništvo. Škoda, da ni tudi opredeljeno, kako vrednotiti vodenje raznih krožkov oziroma interesnih dejavnosti za učence, ki so vsekakor zelo potrebne in koristne. Določeno pa je, da >pripada< osnovni šoli z najmanj 16 oddelki ravnatelj s polnim delovnim časom. Ce pa ima šola skupaj 36 in več oddelkov, lahko zaposli tudi pomočnika ravnatelja s polnim delovnim časom. Spet pa ni opredeljeno, kako bo z ravnateljevanjem na tistih osemletkah, ki bodo imele manj kot 16 razredov. V Pomurju je takih okrog polovica. Najbrž bodo na teh šolah ravnatelji morali tudi poučevati ali pa bodo imeli kakšne druge šolske obveznosti.
In koliko učencev je lahko v enem razredu? Določen normativ je 32, v 1. razredu pa samo 28. Če je večji vpis oziroma večje število, učence razdelijo v dva ali več razredov (paralelke). Nekoliko nižji normativi pa bodo veljali za dvojezične osnovne šole (24 učencev oziroma 21 v 1. razredu) ter za kombinirane oddelke (24 učencev). Možna pa bodo odstopanja, če gre za edini oddelek na šoli.
haimski sistem, sistem Monteso-ri, plan Winetka, plan Jena idr.
Tačas pa je v Evropi močno uveljavljen waldorski sistem, po katerem dela približno 500 šol. Prva takšna šola pri nas v Sloveniji je načrtovana za leto 1993. Za ta način dela je potrebno pripraviti nujne zakonske podlage, ker traja šolanje v tem sistemu 12 let in je izključno prilagojeno razvojnim stopnjam otrok. Pouk je zelo slikovit in močno spodbuja domišljijo, vsak učenec se mora učiti igrati na en inštrument, zgodaj se začne pouk tujega jezika, veliko je ročnega dela, posebnost pa je evritmija. Učitelj je središče pouka, pri delu pa ima veliko strokovne svobode.
Znanstvena spoznaja in spoznanja pedagoške stroke, ocenitev Programa življenja in dela osnovne šole pri nas ter siceršnje družbene spremembe v Sloveniji tudi narekujejo potrebo po izdelavi strategije razvoja vzgojno-izobraževalne dejavnosti. Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport je tačas žal edini v Sloveniji, ki je ponudil koncepcijo in strategijo razvoja vzgoje in izobraževanja za 21. stoletje. Naj naštejemo le nekaj osnovnih in bistvenih sestavin predvidene prenove slovenske osnovne šole:
Osnovna sestavina našega izobraževalnega sistema mora biti osnovna šola, ki daje temeljna, trdna in dovolj široka znanja z vseh področij človekovega delovanja. Z opuščanjem enotnega osnovnošolskega izobraževanja naj bi se odpiral prostor novim procesom fleksibilne, diferencirane šole, ki bi bila prilagojena potrebam razvoja otrokove ustvarjalnosti. Zavod predlaga prenovo osnovne šole, ki naj bi bila celostno programirana ob upoštevanju vseh faktorjev, ki vplivajo na vzgojno-izobraževal-ni proces. To pomeni prenovo vse od ciljev pouka do organizacije in optimalnih pogojev za izvajanje pouka ter interakcije učencev, učiteljev in staršev. Učenci bi bili praviloma sprejeti v prvi razred s šestim letom starosti, celotno obvezno šolanje pa bi se delilo na posamezne triade, V prvi triadi (1. do 3. razreda) naj bi bil uveden integrirani pouk in bi se opustila toga 45-mi-nutna predmetno usmerjena organizacija pouka. V tem sklopu bi bila maksimalna notranja individualizacija in diferenciacija, seveda po sistemu razrednega pouka s pretežno enim učiteljem. V drugi triadi (4. in 5. razred) kot prehodnem obdobju pa bi se postopno že uvajal predmetni pouk, vendar še vedno z maksimalno notranjo in fleksibilno diferenciacijo in individualizacijo. V tem sklopu bi dali že močnejši poudarek hevrističnemu in problemskemu delu. Zadnja triada (od 6. do morebiti 9. razreda), pa je načrtovana v obliki predmetnega sistema z maksimalno notranjo in fleksibilno diferenciacijo. Osnovna oblika učenja v tem sistemu naj bi bil didaktični sistem s prevladovanjem hevristi-čnega in problemskega dela, za bolj nadarjene pa tudi občasna uporaba mentorskega sistema, zlasti za tiste, ki so sposobni in želijo prej končati osnovno izobraževanje.
Za izvedbo takšne prenove so seveda potrebne ustrezne razmere. Pri tem gre za izdelavo specialnih didaktik, pripomočkov, izobraževanje učiteljev ter izdelavo standardov in normativov
optimalne obremenjenosti učencev po posameznih stopnjah.
Ta koncepcija in strategija razvoja Vzgoje in izobraževanja ponuja tudi že v nižjih razredih fakultativni pouk tujega jezika in računalništva, na srednji in višji stopnji pa poleg pouka že znanih predmetov postopno uvedbo izbirnih predmetov, ki lahko razširjajo in poglabljajo obvezne predmete, lahko pa tudi še en tuji jezik itd.
To je le nekaj najbolj grobih sestavin omenjene koncepcije razvoja slovenske osnovne šole. Je pa v njej obravnavana tudi problematika ocenjevanja, ki naj bi šla v smeri spodbujanja in razvoja notranje motivacije učencev
za delo v šoli in učenje, problematika pri krepitvi vloge staršev in drugih družbenih dejavnikov, ki so življenjsko zainteresirani za napredek in razvoj mlade generacije. Zasnova šolskega koledarja pa temelji na treh semestrih.
Tako naravnano osnovno šolo bo v posameznih segmentih potrebno eksperimentalno preverjati v praksi, celoten model pa empirično longitudinalno spremljati. Vse pa kaže, da bo ta globalna koncepcija razvoja vzgoje in izobraževanja v Sloveniji, ki jo je, kot že rečeno, izdelal Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport, dobila še alternativno izvedbo, ki jo, kot kaže, pripravljajo v drugih strokovnih okoljih. Tako je tudi prav! Tudi večina drugih držav v Evropi in zunaj nje je tačas okupirana z izdelavo projektov, ki naj bi prinesli višjo raven in kakovost pouka. Veliko dežel ima že sprejete dokumente, iz katerih se vidi izobraževanje mladih za XXI. stoletje, in je . nujno, da jih čimprej dobimo tudi mi.
KORAKI
POSODABLJANJA
V POMURJU
Da v programskem in organizacijskem smislu vedno bolj očitno razpada uniformiranost slovenske osnovne šole, kažejo tudi razmere v pomurskih šolah. Tudi
tu
učitelji vedno bolj opuščajo
CENTRA NI VEC
Za pomursko srednje šolstvo je vsekakor največja novost v novem šolskem letu razdruženi Srednješolski center tehniško-pedagoške usmeritve Murska Sobota. Odlok o tem je sprejel ustanovitelj, torej Skupščina občine Murska Sobota. Namesto prejšnjega Centra, kot je bilo skrajšano ime za to največjo srednješolsko ustanovo v Pomurju, so ustanovili dva samostojna javna zavoda, in sicer Gimnazijo ter Tehniško in poklicno šolo Murska Sobota. Obenem so že imenovali tudi vršilca dolžnosti ravnateljev ene in druge samostojne šole. Oglasili smo se pri njiju, da bi nam povedala nekaj osnovnih informacij pred začetkom novega šolskega leta.
REGINA CIPOT, v. d. ravnateljice Gimnazije: »Naša šola bo imela v novem šolskem letu 21 oddelkov, od tega kar 6 prvih razredov, kar je največ doslej. Znotraj gimnazije bomo imeli naslednje usmeritve: naravoslovno, intenzivno matematično, družboslovno in jezikovno. Vsi zaposleni delavci bodo morali podpisati pogodbo o delu. Prišlo bo do nekaterih sprememb. Zaradi neustrezne strokovne izobrazbe 4 ne bodo imeli več dela, problem pa je tudi, kako bo z ravnateljem
prejšnjega Centra Ozvaldom Tucičem, ki je razporejen na gimnazijo, vendar pa zanj ni prostega delovnega mesta. Zadovoljna pa sem, da bo naposled sprejet zakon ali pa vsaj odlok o plačah, tako da bomo v Sloveniji poenoteni in mi tako ne bo potrebno zgubljati časa za to vprašanje, temveč se bom lahko bolj posvetila pedagoškemu vodenju šole. Gimnaziji zaenkrat niso dodeljene premičnine in nepremičnine skupnega Centra, vendar je to le začasno rešitev zaradi registracije, in to po dogovoru z ustanoviteljem. Mislim, da se bo oktobra začelo delo inventurne komisije, ki bo popisala vse imetje, potem pa bo prišlo do delitve ob sodelovanju zunanje arbitražne komisije.«
JANEZ OBAL, v. d. ravnatelja Tehniške in poklicne šole: »Gre za prehodno obdobje, v katerem bomo morali zadeve še temeljito proučiti in najti najboljše rešitve. Nobena sprememba pa ne bo prinesla željenih rezultatov, če ne bo sodelovanja vseh zaposlenih na šoli in zunanjih dejavnikov, ki imajo vpliv na naš pedagoški proces. Ravnateljevanja si ne zamišljam kot neko birokratsko funkcijo, temveč kot pedagoško vodenje kolektiva, tako da bo vsak za svoje področje nepo-
sredno odgovoren. Na obeh šolah bo pouk dvoizmenski, in sicer bodo popoldne hodili v šolo vsi dijaki 2. letnikov. Tako bo v skupnih prostorih možen večji pedagoški red in nadzor nad vsem, kar se bo dogajalo v šoli ter okrog nje. Tudi zbornico bomo razdelili na dva dela, kajti učiteljska kolektiva bosta ločena in bosta imela tudi različne interese, različna vsebinska vprašanja.
Naša šola bo imela v novem šolskem letu 44 oddelkov, in to 21 v strojni enoti, ki jo bo vodil dipl. inž. Marjan Kuzma, ter 23 v tekstil-nokonfekcijski enoti, katere vodja bo profesor Edvard Stojko.
Mislim, daje takšna razdružitev oziroma ustanovitev dveh omenjenih samostojnih šol dobra rešitev. Marsikaj pa se bo treba še dogovoriti.«
Tako, tu so učbeniki; kmalu bo treba tudi v šolo.
enotnost osnovnošolskega izobraževanja in vedno bolj odpirajo prostor novim procesom fleksibilne, diferencirane šole, prilagojene potrebam razvoja otrokove ustvarjalnosti. Vedno bolj prevladuje spoznanje, da pretirana in dosledna uniformiranost moti učence in učitelje in zavira njihovo iniciativnost in inovativnost. V nekaterih šolah so že pred leti začeli s prvimi poskusi integriranega pouka in upoštevanjem nekaterih načel uvajalnega obdobja, predvsem v začetnem razredu osnovne šole. Še bolj se je v zadnjem obdobju uveljavilo projektno učno delo, ki prek svojih izvedbenih etap učence močno motivira in zadovoljuje njihove interese in nagnjenja. Po nekaterih šolah so veliko svojih strokovnih naporov usmerili v problemski pouk in pouk na več ravneh, in to ne le s količinskega, temveč tudi metodološkega vidika. Ob že do neke mere znanem pouku v skupinah je to le nekaj poskusov, ki se jih vedno bolj poslužujejo učitelji širom po Pomurju in na ta način najbolj učinkovito in učencem primerno preganjajo iz razredov tako razbohoteno faktografsko zahtevnost in odpirajo vrata razredov didaktični zahtevnosti in didaktični aktivnosti naših šolarjev. Koliko je novosti po posameznih šolah, je odvisno od strokovne klime, ki vlada v strokovnih zborih šol.'
Pri predstavitvi ^conC^0ven'i' voja osnovne šole v smo omenili, da se b^ v mezne sestavine VU bfaže” . tej pomembni strokov vI)CsO sodelovale nekatere . ^obč"!' le oz. učitelji iz pomur^. Od 11 projektov, ki, J' c10ven'J‘ sal Zavod Republike Rt za šolstvo m spon• a)1jS 1991/92, bodo k sod > eksperimentalnem P teh projektov vključen nje šole:	treh
- V eksperimentu legoi njevalnih obdobij bo novne šole v Veržeju ^ursk« L šole D. Šumenjaka iz J eI)ok bote, ki imata pri tem (Udi ’ ne izkušnje, sodelo	jju
novna šola L Cank J presej mera, osnovna so »,ardeljn iz Črenšovec,
Murske Sobote m K , iz Murske Sobote te ’ ča iz Gornje Radg ’ paSti i’
— Vse prednosti zredjiL griranega pouka vJnoVnih $<te-do preskušali na osno (/'. L Cankarja v Ljuto^ W Ijica Olga Jaušovec),.^:* njaka v Murski So preš^A Tatjana Fras) in F-F MadF Črenšovcih (uclt J Zver)’ J-Horvat in Bemard projekt pa bodo	,
no preverjali tudi ze	^1^
S to nalogo pa se bo ganier^. na osnovnih šolah Ute)jica \ r v Murski Soboti (u ^ankafLe. ja Čerpnjak) in ■• Ljutomeru (učitelj	v
va 4. razreda s P0 delu b° projektnem učnem {a v u osnovnih šolah J- Albin3 njevcih (učite Jica čar) in L Cankarj , p-(učiteljica Ivana> ikov
- Pouk tujih je elcSpef ((. zredni stopnji bodrj.^ talno preverjali z u p, da na osnovni šoli u Križevci pri Ljutom^j 4. razreda na osn po^Le)’' biča v Cezanjevcin^ po n njenih projekte v b	j
terih šolah v drugje ve nije eksperimenta n uk» |(t j še projekt uvajanja P pfoJ ščine v osnovno J predaj’ učni diferenciacij t 0 p stopnji in ,ektE? tni organ.zaciji	nOvn>
zevalnega dela cer pa bo šolsk ju P%h programskem P prejšnjemu, le bodo učenci ^''16116^1^ družbe po .spremil« mu, učenci na 9® d|0Čil‘, Ijf/ so se za to sam 0 dnie^;^ imeli namesto P	r6dm .
no moralna	in Jo %
vo zasnovo dru	ja
Upamo lahko ’. podpri telji ki bodo nosil^ eksperimenta^^d J J šolskimi svetov j st jfi vodstvi šol dah s pjp , delež k presoji, pOnuJ v p sti mogoče vs vk|juč11 ^0^., jekte frontalno	je|a j£je«
gram življenja	jag^jn^
šole v SloveniJ • bodo ci naštetih šol	bi vi^
obremenjeni '"^vilih j p^. bi jih pn teh ^gabi podprli, jim po^jo- M V™« j sj® datno nagradd a ih pedagoških Zvezno vodi slovensko o sodobne evropsK o fl
Pripravila: Ft^j0Žt y
Stran 4
VESTNIK, 22.
aktualno doma
Lutke v glasovalnem stroju?
Prispodoba, ki jo je na zadnjem zasedanju skupščinskih zborov v Murski Soboti iznesel delegat Franc Horvat, ’ marsičem ponazarja dogajanje v poslanskih klopeh - Kadrovske spremembe
PRAZNIK NAŠIH KMETOV
Podpore 7? k dobl,a zadostne IjiceV?«,/ 'menovanje ravnatelje M,® no;varstvene organiza-pač osta;ka $?bota> Branko Sa-natelia r{a Vrsdec dolžnosti rav-trovc ^ST°vne š°le Gornji Pe-^ružnični3 ^Mučiteljica na novoimen ' ' V KroSu’ Pa Je
°S'
I
PtavahV6 P°dolgotrajnih raz-tih odlnxmk a-,eva,nib postop-SšSL delegab zborov ta, ki sonVn°b^ne Murska Sobo-novič obravnavali voli-
°dhod tajnika mestnih KS
Mo tajnik3"011 Žižku je prišlo na uho, da Štefan Flisar zapušča delovno me-Ker Pa seda8*?10^'11 mestn*l, krajevnih skupnosti in da odhaja med teritorialce.
“ekako"^' s'st'm kabelske televizije še ni dokončno zgrajen, poleg tega je za M o8romnV°L*n*-'.Z<*e'an’ ie predlagal, da ne bi smeli v tem trenutku, ko je v igri lovske spr * aol^'na denarja, ki so ga prispevali občani, dopustiti omenjene ka-
so bi|e _ et??\anja. Kot je znano, ^orov 7 snJ.e seie skupščinskih odklonil ^ad' nesklepčnosti in hrbi 'M stališč prekinjene, krat, Loč Skoraj z8°dilo tudi tole Vmjm seJe so sicer poteka-VendariA vzdušju, toda vse n,°rali nm' » °. §ladko> saj so se nih očati 0 vrsti pomemb-TakC°v?kib zadev.
0 b>li v zboru krajevnih
Demos pred velikimi preizkušnjami
To je
Pogovoru v Moravskih Toplicah med drugim izjavil dr. Jože Pučnik — Morda nove koalicije
dem^ednik Demosa in Social-d ao«atske stranke Slovenije CCZe Pučnik se je med obi-gon? ^Omurju (v Gornj' *aA Pn2ad'Je. pogovarjal z najbolj jusOtle lm' ob nedavni agresiji Žadr5^Vans^e armade) dalj časa svOj tucb v pogovoru s člani ti. y ^ranke v pokrajini ob Mu-«eli ^ravskih Toplicah so na-akt.ualnih vprašanj se-^utičn P°bt*čnega trenutka in s tere opozorili na neka-doSeriP0?anjkljivosti v svojem dru6j aietn delovanju. Med Mu«nvS0 .govorili tudi o je, 0 lnkovitosti vladne koalici-^inisnvt'3' P° spremembah na ^jei« >• st°lčkih in nujnosti aidem ?Javitve slovenskih soci-
°kratov, ki v okviru vlada-
klanski klubi po strankah
kar*n?Os,a?cev soboškega Demosa bo poslej deloval po stran-u a	da bodo Socialdemokratska, Demokratska, Kme-
D?1! »sak Judska stranka in člani Krščansko-demokratske stranke J Poslanski klub. Obstajala pa bo koordinacija; vodij v/Mem nhx'‘s,anskih klubov, ki se bodo sestali pred slehernim za-T l skupščine ip uskladili svoja mnenja o določenih « beill0 ' 5*° so se odločili na nedavni seji koordinacije soboške-
k
M. J.
Drage šolske potrebščine
*lsleoa v:
"iL^fočilo’. j! se odločil za GaTZk°v v i.čbFn'kov in <le,ov’ je zdaj skoraj Letos : a se naP°ti v knji-s° v k„"Skrba bo|iša kot »h d°bili cInjlgarnah in papir-potrebno bnM za tasta’ 'n ,0 tudi tiste šek^u bi'° rečeno’ Ma “Kata „ »Okr°8 sePtem" Sl .^hiŠki delovna zvez-4^ za 7- 8. ra-SiJM Naiv-? Poide tudi kaj S ko Migam- M8 v Pomurju Se j Jl8a m 1,n PaP«rnici Do-^hhLdi letos a^a Pobota, kjer ^ji Lk° Proda •°d °^ili za predna-S	enakimi po-
^>vneM^.re"> Janezu <ak'
Mh nagVadZbC- Sloveniie>’ SJ kuPcem d n,so obljubili Sije11 'a šol Pa tudi >zveze< na i,' >i£i°^epub,ike Sl»-nekaj 1. ’ ^lorda so zara-uPeev sicer izgubi-
skupnosti in že od prej v zboru združenega dela proti imenovanju Helene Drk za ravnateljico Vzgojno-varstvenega zavoda v Murski Soboti. Potrebne podpore ni dobil tudi Aleksander Ružič za ravnatelja OŠ Gornji Petrovci, saj so bili zanj le v družbenopolitičnem zboru. Usklajevanje je bilo potrebno tudi pri imenovanju Otilije Kreft, ki so ji, potem ko so v zboru združenega dela odstopili od negativnega stališča, poverili mandat za obdobje naslednjih štirih let.
Precej gladko pa so delegati
opravili druga imenovanja za odgovorna delovna mesta. Tako so Alojza Pivarja imenovali za ravnatelja Srednje kmetijske šole Rakičan, Branka Mernika za vršilca dolžnosti direktorja Kulturnega centra do konca leta, ko imenovani odhaja v pokoj, in Eriko Drožina za delegatko v svetu Pomurskih lekarn. Poleg tega so potrdili imenovanje Petra
joče koalicije Demosa izgubljajo svoje pozicije. Da je Demos resnično pred velikimi preizkušnjami, je v pogovoru potrdil tudi dr. Jože Pučnik, ki pa meni, da gre v primeru Demosa le za začasno rešitev z določenimi skupnimi cilji in nalogami, ki so se pokazale za uspešne zlasti ob volitvah.
Kot je opozoril dr. Jože Pučnik, bodo v primeru, če ne bodo mogli več izpolnjevati svojih obljub volilcem, socialdemokrati izstopili iz Demosa. Hkrati pa se bodo skušali povezovati na nov način in v nove koalicije. O oblikah takega povezovanja pa bo seveda odločalo članstvo stranke na novembrski konferenci. Pri tem pa kakršnekoli koalicije s se-
li, vendar pa bistvenega padca nimajo. Lani je Modri Janez ponekod nekoliko zatajil, zato se je večina nezadovoljnih spet povrnila k Dobri knjigi, ki ne čaka samo, da pridejo kupci v knjigarno, temveč gredo oni tudi k njim, če se tako dogovorijo. Tako so imeli 17. avgusta sejem prodaje učbenikov in drugih šolskih potrebščin v Roga-šovcih in Kuzmi, 24. tega meseca se podali h Gradu, 26. pa v Gornje Petrovče. Za OŠ Odranci in Šalovci pa bodo pripravili pakete in jim vse potrebno dostavili na šolo. Zelo dobra rešitev je tudi njihova enota Ostržek na osemletki v Beltincih, ki jo vodijo učenci z mentorjem Milanom Zrinskim.
Korist imajo pri tem eni in drugi. V Murski Soboti pa so gnečo zmanjšali z odprtjem nove knjigarne v Kocljevi uličice vedno pa ima ponudbo učbenikov in šolskih
Klasinca za direktorja Pokrajinskega arhiva Maribor in Janeza Mikuža za direktorja Zavoda za
30 TISOČ MARK ZA RADAR
Delegatska pobuda Geze Farkaša, da bi za potrebe soboškega letališča v Rakičanu kupili radarske naprave, s čimer bi se izognili opazovanjem z daljnogledi z višjih točk, je vzbudila veliko zanimanja. Dejal je, da bi s temi napravami lahko pravočasno zaznali napade iz zraka. Tak predlog so že sprožili v občinski zvezi organizacij za tehnično kulturo, občinskem centru za obveščanje in aeroklubu. Vprašanje je le, od kot zagotoviti 30 tisoč mark za nakup radarskih naprav.
varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor. Že na prejšnjem zasedanju pa je bil za direktorja Pomurskih lekarn imenovan Milan Benkič.
Tudi na tokratnem zasedanju je prišla do izraza zahteva delegatov po čimprejšnji spremembi poslovnika skupščine občine, saj nekatere zadeve očitno sodijo v ožje strokovne kroge in ne v poslanske klopi. Razboriti Franc Horvat, delegat ZKS-LS s Tišine, pa je celo terjal odstop predsedstva občinske skupščine, ker se počuti kot lutka v glasovalnem steroju.
Milan Jerše
danjo opozicijo ne pridejo v poštev. To bi se po Pučnikovih besedah lahko zgodilo morda kdaj pozneje, predvsem pa, ko bo zvezo komunistov »preraslo nekaj trave«.
V razpravi so člani socialdemokratske stranke iz Pomurja opozorili na pomanjkljivo delovanje republiške stranke, poslansko delo v republiški in občinskih skupščinah, pri čemer so omenili tudi to, da pri medijih niso posebej priljubljeni. Načeli so tudi problem umika armade iz Slovenije z vso dragoceno opremo. Dr. Jože Pučnik je ob tem pripomnil, naj jo nesejo s seboj — gre za vrednost okrog 5 milijard dolarjev — samo, da se nikoli več ne vračajo sem. Ker je namen vojske dovolj prozoren, bi bilo najslabše, če bi se uspavali. če namreč osvojijo Hrvaško, pride zopet na vrsto Slovenija. Seveda pa lahko upamo, da bi ob večjem obsegu agresije na Hrvaško demokratična svetovna javnost vzpostavila svoje vzvode in da do nove agresije na Slovenijo ne bi prišlo. Če pa bi, bi bila naša republika veliko bolj odločna v obrambi svojega prebivalstva, je na pogovoru v Moravskih Toplicah poudaril predsednik slovenskega Demosa in Socialdemokratske stranke Slovenije dr. Jože Pučnik.
.	Milan Jerše
potrebščin tudi blagovnica Potrošnik.
Tisti, ki se niso odločili za prednaročilo, so se, kot kaže, precej ušteli. Takrat so imeli možnost obročnega odplačevanja, če pa so račun poravnali ob naročilu, so imeli 10-odstotni popust. Medtem se je vse precej podražilo. Najdražji je letos 7. razred osnovne šole, saj pride samo za učbenike in delovne zvezke okrog 7.000,00 dinarjev, k temu pa je treba prišteti še izdatke za navadne zvezke, copate, svinčnike, torbo ... Potem znaša lahko račun že kar 10.000,00 dinarjev. Marsikatera družina ima zato ob začetku šolskega leta precejšnje težave, kje vzeti toliko denarja, ko pa so plače nizke.
Kam si torej odšla brezplačna osnovna šola?
Jože GRAJ
Bolj množičnega obiska, kot ga je bil deležen slovenski kmečki tabor v Beltincih, si skoraj ni mogoče misliti — Številni ugledni gostje in pester kulturni program
Potem ko so pred tremi leti ustanovili Slovensko kmečko zvezo, so se v njenem vodstvu odločili, da bodo obletnico ustanovitve proslavili s političnimi, strokovnimi in družabnimi srečanji svojih članov in vseh slovenskih kmetov. Prvič so se zbrali v Goriških Brdih, nato v Semiču v Beli Krajini, minulo nedeljo pa v žitnici Slovenije v Beltincih. Zbrali so se sredi parka ob propadajočem beltinskem gradu, ki bi ga po besedah slavnostnega govornika, člana predsedstva Republike Slovenije in predsednika SKZ—LS Ivana Omana lahko obnovili in v njem uredili slovenski kmetijski muzej. »Naj ta naš shod velja tudi kot priznanje pridnosti prekmurskega kmetovalca, ki kljub napredku kmetijske znanosti in tehnike še vedno >v potu svojega obraza< prideluje kruh, od česar ima koristi vsa družba,« je uvodoma povedal Ivan Oman. Nato pa je nadaljeval: »Kaj lahko letos proslavljamo? Ali že lahko slavimo samostojnost slovenske države? Ali se ne kaže vprašati, če so naša samostojnost, svoboda in demokracija še vedno ogroženi? Kaj je z našim gospodarstvom in z veliko brezposelnostjo? Na vsa ta velika in težka vprašanja bi želeli
dobiti odgovore. Resnica ni razveseljiva, vendar še vedno boljša kot v drugih bivših komunističnih državah Vzhodne Evrope. Pri nas smo namreč ohranili kmečki stan, s katerim je moč učinkovito razvijati sodobno kmetijstvo in hkrati skrbeti za poseljenost in obdelanost kmetijske zemlje.« Svoj govor pa je Ivan Oman zaključil takole: »Dela bo dovolj! Sicer pa se kmetje ne bojimo dela. Tako, kot smo leta 1988 pogumno zastavili delo za svoje organiziranje, tako, kot smo šli v boj za demokracijo, tako bomo šli na delo za uresničitev našega družbenega programa, za prihodnost slovenskega kmeta ter za napredek celotne slovenske družbe in za demokracijo v svobodni Sloveniji.«
Predsednik republiškega DPZ dr. Ludvik Toplak pa je kot drugi slavnostni govornik dejal, da slovensko vodstvo prav zdaj dela na mednarodnem priznanju Republike Slovenije. »Pred nami pa so tudi vsakodnevna vprašanja. V republiški skupščini se pripravlja nova ustava in nekaj zelo
ZIDATE
ALI OBNAVLJATE HIŠO?
Potrebujete cement, maltit, valovite ali ravne strešne plošče, cevi ali morda specialne zunanje in notranje omete iz programa BauMif?
Vse to vam SALONIT ANHOVO pod posebno ugodnimi pogoji ponuja na tradicionalnem kmetijsko živilskem sejmu v Gornji Radgoni od 17. do 25. avgusta.
Med sejmom kupcem priznavamo 20-odstotni popust za predplačila, v dogovoru s Slovenskimi železnicami pa boste deležni tudi 30-odstotnega popusta pri prevozu kupljenega materiala.
Enak sejemski popust dobite tudi pri vseh naših kupcih.
Cenjenim porabnikom in poslovnim partnerjem se priporoča
®SALONIT ANHOVO
pomembnih gospodarskih zakonov. To so predvsem zakoni o privatizaciji, zadrugah in denacionalizaciji. V zadnjem letu smo doživeli velike preobrazbe. Politični preobrazbi, ki še ni povsem zaključena, bo sledila gospodarska preobrazba dežele. Ta bo dolga in težka. Napočil je čas tudi za nas, da sledimo besedam naših dedov, obogateni s spoznanji kulturnega sveta, in da stopimo v korak z drugimi evropskimi narodi.«
Prijetna prireditev z bogatim kulturnim programom, v katerem so med drugim nastopili tudi domači godci in pevci, znamenita beltinska folklorna skupina in folkloristi iz Semiča, se je ob
ANKETA
IZ BELTINEC ODNESLI NAJLEPŠE VTISE
Po nekaterih ocenah se je 3. Slovenskega kmečkega tabora v Beltincih udeležilo čez 8 tisoč obiskovalcev. Prišli so iz raznih koncev Slovenije, predvsem kmetje, večinoma člani kmečke zveze-ljudske stranke, ki so za nekaj časa pozabili na delo na domači njivi in razne tegobe ter se skupno s svojimi gostitelji poveselili v prijetnem hladu beltinskega parka.
FRANC CEPUDER, \
Soteska pri Moravčah:
»Takšen shod\ je zame nekaj/ enkratnega.
Tu namreč
slišiš marsikatero zanimivo reč iz-, ust naših politikov in kmečkih'F veljakov, kakor tudi o načrtih slovenskega kmetijstva. Doslej še nisem bil na nobenem kmečkem taboru, tukaj v Beltincih pa mi je bilo zelo všeč. Sicer pa se vsi skupaj dobro zavedamo, da je kmetijstvo v slabem položaju, kar je odraz splošnih družbenih razmer, in ni stabilno kot bi moralo biti. To posebno občutimo mali kmetje. Za preživetje še imamo nekako, kako pa bo vnaprej, ne vemo. Izdelki so predragi, zato bo nujno večje pospeševanje kmetijstva.«
MILAN JOGAN, Dol pri Hrastniku: »Tukaj sem prvič in sploh prvič v Pomurju, zato so moja pričakovanja toliko večja. Moji vtisi so najlepši, saj sem
zvokih ansambla Lojzeta Slaka prevesila v popoldan. Vedrega razpoloženja ni moglo skaliti niti poznejše deževno vreme. To potrjujejo tudi besede predsednika slovenske vlade Lojzeta Peterleta, ki je v prekmurščini prisrčno povedal »Ešče mou plejsali!« Za konec velja dodati pohvalo organizatorjem, ki so se res potrudili in pripravili prireditev, kot se spodobi. Ni namreč manjkalo tudi številnih izdelkov domače obrti in domačih jedi, predvsem vr-tankov in prekmurske gibanice. Priložnost za uveljavitev so dobro izkoristili tudi v beltinskem turističnem društvu, zato že neumorno razmišljajo, kako bo prihodnje leto ... Milan JERŠE
I’ £	spoznal mar-
i ‘	sikaterega no-
vega kmetovalca, pa tudi za zabavo je bilo dobro poskrbljeno. Imam manjšo kmetijo. Upam, da se bo stanje v kmetijstvu kmalu popravilo, sicer bo slabo, saj so zadeve zelo zapletene. Po mojem tudi ni povsod možnosti, za združevanje manjših kmetij, kot se razmišlja. Posebno tam, kjer so se s kmetij zaposlili v podjetjih, pa tudi naše hribovito območje ni primerno za kaj takega.«
li več kot štiri
MARIJA SOTENŠEK, Zagorje ob Savi: »Pot do sem je bila naporna, saj smo se do Beltinec vozi-:, potem pa bo-
mo še nadaljevali potovanje z avtobusom na radgonski sejem. Kljub temu pa človek pozabi na utrujenost v prijetni družbi, kjer se lahko malce poveseli. Živim na majhni kmetiji, ki mi je dovolj za lastno preživetje. Na kmetijsko politiko pa se itak dosti ne spoznam, zato bo po mojem glavno, da bodo vsi imeli zadosti za lastne potrebe.«
HELENA ŠUKLER, Gančani:
»Zelo lepo so vse pripravili za ta kmečki shod v Beltin-
cih. Prvič sem se udeležila tako velike prireditve in moram reči, da mi ni žal. Doma imamo malo kmetijo in lahko vam povem, da je stanje v kmetijstvu trenutno zelo slabo. Predvsem so previsoki davki, umetna gnojila pa so predraga. Verjamem, da bodo tudi na tem področju kmalu storjeni odločnejši koraki. Na te vsakdanje tegobe pa sem na tem kmečkem taboru preprosto pozabila v prijetni družbi sovaščanov in drugih obiskovalcev.«
MARJAN M UHAN, Rodine pri Treb-njem: »Po-družnica
Kmečke zveze-ljudske stranke iz Trebnjega je organizirala to potovanje v Beltince kar s sedmimi avtobusi z okrog 340 potniki, večinoma kmeti. V tem času je bilo s pričo razmer bolj malo razvedrila, zato ljudje radi potujejo, če le imajo priložnost. Tokrat pa so še združili koristno s prijetnim, saj smo obiskali tudi radgonski sejem. Sicer pa sem vesel enkratnega vzdušja in velik množice ljudi. Vsi vemo, da kmetijska problematika težk zato upamo, da bo pomagala tu di vlada. Zasebni sektor se št znajde po svoje z lastno samoiniciativnostjo.« Milan JERŠE foto: Nataša Juhnov
■ AVGUSTA 1991
Stran 5
kmetijska panorama
Potrebujemo učinkovito obrambo pred točo
Na razstavišču v Gornji Radgoni je bila v ponedeljek okrogla miza o obrambi pred točo v letu 1992, saj je ta v letošnjem letu očitno zelo slabo delovala in je precejšnja škoda prav v pomurskih občinah. Zato so se pogovora udeležili tudi predstavniki naših občin, manjkali pa so nekateri, ki so odgovorni za obrambo pred točo, predvsem predstavniki hidrometeorološkega zavoda in republiškega sekretariata za kmetijstvo (tudi minister za kmetijstvo dr. Jože Osterc je bil na sejmu, vendar se pogovora ni želel udeležiti).
Izhodiščno vprašanje razprave je bilo, če obrambo pred točo sploh potrebujemo. Šele potem seje treba vprašati, kakšna naj bo, da bo čim bolj učinkovita. Večina sodelujočih se je strinjala, da je obramba pred točo potrebna, treba pa jo je posodobiti in organizirati tako, da bo hitro učinkovala. Zgled je tudi Zahod, kjer obrambo nenehno izpopolnjujejo. Tako je predstavnik iz Avstrije povedal, da je pri njih poudarek na letalski obrambi pred točo, financirajo pa jo iz državnega žepa. Njihove izkušnje dokazujejo, da lahko z učinkovito obrambo škodo vsaj prepolovijo.
Nekaj kritičnih besed je bilo izrečenih tudi na delo Hidrometeorološkega zavoda, vendar je bilo slišati, da jih ne moremo siliti k temu delu, če tega ne želijo, ampak bi za obrambo pred točo skrbel kdo, ki mu je v interesu, da obvaruje pridelke in objekte. Pri nas pa smo bili ob mnogih neuspelih razpravah v preteklosti v dvomih, če bomo obrambo pred točo sploh še imeli, zato nismo vlagali v posodobitev. Tako je bilo tudi ob zadnji toči, ki je naredila v severovzhodni Sloveniji veliko škode, premalo raket, pa tudi organizacija obrambe nasploh je vse prej kot učinkovita.
Vladimir Dolinšek iz Temeljnega razvojnega centra je povedal, da so pri njih pripravili naložbeno zasnovo sistema obrambe, ki bi stala 25 milijonov dinarjev, vendar so odgovorni to ves čas odklanjali, ker da je predraga. Po drugi strani pa je ob vsakem večjem neurju škode za prav toliko. Kot smo slišali enega od razpravljalcev, temu še posebno nasprotuje ljubljanski gozdarski lobi, ki ga toča ne skrbi preveč, ima pa močan vpliv na kmetijsko ministrstvo.
Ugotovili so, da je nujna organiziranost obrambe na drugačen način, vendar bi bilo narobe, če bi se spet sprli zaradi oblike obrambe in bi razprave podaljševali. Najprimerneje za naše območje bi bilo, če bi uporabljali kombinirano letalsko in raketno obrambo, saj ta dva načina v različnih vremenskih razmerah različno učinkujeta. Kot je povedal dr. Stane Kodrin s Tehniške fakultete, je letalski center sodeloval od leta 1982, vendar jih je pred dvema letoma Hidrometeorološki zavod izključil iz obrambe. Ob tem je tudi predstavil možnosti letalske obrambe pred točo.
Da bi to uresničili, je potrebno spremeniti zakon o obrambi pred točo, za kar naj bi se zavzeli naši poslanci v skupščini. Sestavili so tudi pogajalsko skupino, ki se bo zavzemala za to v Ljubljani, čeprav je bilo slišati tudi zahtevo, da naj bi zadevo urejali na regijski ravni, če so že v Ljubljani tolikšna nasprotovanja.
Problem učinkovitosti obrambe pa je gotovo tudi dejstvo, da je za vso Slovenijo le en radarski center, kar je po besedah predstavnika Hidrometeorološkega zavoda Hrvaške, ki je bil gost razprave, očitno premalo, saj jih imajo na Hrvaškem kar osem.
J. Gabor
( OKROGLA MIZA O POLOŽAJU IN PRIHODNOSTI SLOVENSKEGA KMETIJSTVA
VEČ PROFESIONALNOSTI TUDI V KMETOVANJU
Kmetje smo nezadovoljni in razočarani nad tem, kar je nova oblast doslej storila za kmetijstvo, je na okrogli mizi o stanju v slovenskem kmetijstvu in njegovi prihodnosti, ki jo je v Beltincih pripravila Slovenska kmečka zveza — Ljudska stranka, razmišljal eden od udeležencev. Pripravili so jo na predvečer vseslovenskega tabora kmečke zveze, poleg nekaterih najvišjih predstavnikov oblasti, ki so odgovorni za kmetijstvo, so se je udeležili kmetje iz raznih koncev Slovenije, v svojih razpravah pa predvsem opozarjali na nevzdržne razmere, ki v tem trenutku pestijo slovenske kmete.
Kmetijstvo je bilo pri nas pol stoletja ena od najbolj zapostavljenih gospodarskih dejavnosti, takšen odnos pa je pripeljal v položaj, v kakršnem trenutno smo. Na to karto so igrali tudi tisti, ki so tačas odgovorni za razvoj kmetijstva, saj so kmetom skušali dopovedati, da sprememba oblasti še ne pomeni, da se bodo razmere čez noč spremenile in uredile. V vsem povojnem obdobju je bilo slovensko kmetijstvo v veliko bolj neugodnem položaju kot kmetijstvo v zahodni Evropi, in če bi hotelo doseči enako stopnjo razvoja, bi potrebovalo vsaj še 50 let. Je pa v ugodnejšem položaju od kmetijstva v vzhodni Evropi, kjer so z ustanavljanjem velikih kombinatov kmete tako rekoč odpravili. Naša prednost je zdaj v tem, da smo ohranili kmečko sestavo in na tem mora temeljiti prihodnji razvoj kmetijstva.
Novosti
Tovarna Muta, ki je eden naših največjih izdelovalcev male kmetijske mehanizacije, uveljavila pa se je tudi na zunanjih tržiščih, se je odločila za samostojno pot zunaj sistema Gorenja. O tem so predstavniki tovarne spregovorili na novinarski konferenci in dodali, da se na letošnjem sejmu predstavljajo z nekaterimi novimi izdelki. Eden od teh je obračalni rotacijski plug za enoosni traktor, novost pa je tudi rotacijska kosilnica za urejanje bi-
tth
GOSPODINJSKI PROGRAM
— zamrzovalne skrinje (220, 300, 350, 380, 530)
— toplotne črpalke (za sanitarno vodo ali ogrevanje)
TRGOVINSKI PROGRAM
— delikatesne in samopostrežne vitrine (serijske, po naročilu)
— hladilne omare — hladilnice — hladilna oprema za mesnice — vitrine za hlajenje sladoleda in zmrznjene hrane
GOSTINSKI PROGRAM
— hladni pulti (serijski, po naročilu) — hlajeni retropulti
— aparati za hlajenje tekočin (piva, vina itd.) — omara za hlajenje pijač — ledomati — slaščičarske vitrine — sladoledne vitrine — aparati za izdelavo sladoleda
KMETIJSKI PROGRAM
— aparati za hlajenje mleka — klima naprave za traktorje — hladilnice (za meso, sadje, zelenjavo, mlečne izdelke) — zamrzovalnice (meso, sladoled, ribe) — zorilnice (za banane itd.) — naprave za hlajenje vinskih kleti
TRANSPORTNO HLADILSTVO
— klima naprave (tovornjaki, avtobusi, ladje) — hladilne in zamrzovalne naprave za tovornjake, ladje...
Po vaši želji vam lahko izdelamo tudi večje naprave s področja hlajenja in klimatizacije
— večje hladilnice — zorilnice — sušilnice — predelovalne linije (hlajenje) — mlekarne
loške tovarne hladilnikov p.o.
64220 Škofja Loka, Kidričeva 66, Slovenija MALOPRODAJA, tel.: 064/631-301, no 064/632-451, fax: 064/632-881, telex 37323
Obiščite nas v hali E 1, kjer razstavljamo naše izdelke! Telefon na sejmu: 069/61 761 int. 272.
Od dobrega oranja je odvisna tudi kakovost kmetovanja.
Ena od najpomehibnejših nalog bo zato čim hitrejši sprejem nove zakonodaje, ki bo določila položaj kmetijstva in njegovo prihodnost. Kmetje predvsem veliko pričakujejo od zakona o denacionalizaciji, prihodnja kmetijska politika pa bo morala spodbujati strukturne spremembe, saj ob sedanji sestavi kmetijstva ni mogoče pričakovati hitrejšega razvoja. Sedanja posestna sestava kmetij je skrajno neugodna, in če bi želeli doseči ugodnejšo, bi se moralo število kmetij v Sloveniji zmanjšati vsaj za 60 tisoč.
Po besedah kmetijskega ministra dr. Jožeta Osterca je več kot tri četrtine kmetijske zemlje v rokah neprofesionalcev, kar probleme še bolj zaostruje. Ob tem pa je dobršen del območij, ki so izrazito kmetijska, tudi demografsko ogrožen, prebivalstvo se stara in zmanjšuje, zato bo tem območjem potreb-
iz Mute
vatnega prostora. Sicer pa so na sejmu predstavili še več izboljšav, med njimi tudi prikolico za enoosne traktorje, ki je izdelana kot prekucnik.
Pomurci
Obdelava zemlje je bila od nekdaj pomembna za kakovostno kmetovanje, zato je bila Ljudska tehnika Slovenije že pred 35 leti pobudnik za organizacijb tekmovanja oračev po zgledu tovrstne svetovne organizacije. Slovenski, še posebno pa pomurski tekmovalci so že neštetokrat doslej dokazali, da so najboljši v Jugoslaviji, uspešno pa so se kosali tudi z najboljšimi na svetovnih prvenstvih.
no zagotoviti več sredstev. Prav pri sredstvih pa se najbolj zatika, saj Slovenija namenja kmetijstvu le 2 in pol odstotka proračunskih sredstev, medtem ko, denimo, Švica kar 8 odstotkov. Takšno stanje bo potrebno preseči in prav tu nas po besedah kmetijskega ministra čaka najtežja bitka.
Ce želimo v kmetijstvu doseči hitrejši napredek, bo potrebno tudi bolj profesionalno kmetovati, to pa bo vsekakor vplivalo na zmanjšanje števila kmetij. Zato je treba hkrati iskati tudi drugačen razvoj preostalega gospodarstva, ki bo temeljil na razprševalnem policentričnem razvoju in zagotavljal zaposlitev sedanji presežni delovni sili v kmetijstvu. Tudi načrtovana ustanovitev kmetijsko-gozdarske zbornice, v kateri bodo imeli kmetje vpliv na najpomembnejše razvojne inštitucije in javne službe, je korak k uresničevanju zastavljenih ciljev, nova zadružna organiziranost, ki bo obvladovala pridelavo, predelavo in tržišče, pa naj bi pospešila razbijanje monopolov, ki so zdaj marsikje še močno navzoči.
Sicer pa so ob teh globalnih problemih kmetje opozarjali predvsem na težave, ki jih pestijo v vsakdanjem življenju in
SEJEMSKI VLAK _
Organizatorji letošnje sejemske prireditve so Pos^"^,(e eno prijetno popestritev. V nedeljo je namreč iz Murske bo Ljutomera v Gornjo Radgono odpeljal poseben sejemski v’?T'v|ak I’ jo, da je bilo zanimanje za potovanje kar precejšnje, zato o° I Sobote v Radgono odpeljal tudi zadnjo sejemsko nedeljo-
spet najboljši orači
Tudi na letošnjem republiškem prvenstvu, ki je bilo pod okriljem kmetijskega sejma na poljih radgonskega kmetijskega kombinata v Črncih pri Apačah, so Pomurci dokazali, da so naj
tekmovalcev iz šestih slovenskih regij.
boljši v Sloveniji, saj so v oranju osvojili naj višja mesta in tako postali tudi ekipni republiški zmagovalec. Sicer pa je bil v oranju najboljši Jožef Režonja pred Belom Brglesom, enak vrstni red pa sta oba pomurska tekmovalca zasedla tudi v skupni uvrstitvi
ogrožajo njihov obstoj. Eden največjih problemov so gotov obresti, ki jih kmetijstvo n prenese. To so ponazorili s podatkom, da je trenutna cena bekona 36 dinarjev za kilogram, ob sedanji obrestni me pa bi morala biti ta cena 1- decembra že 90 dinarjev, post • vlja pa se vprašanje, kdo bo P takšnih cenah še sposoben s povati meso. Podobni proo-^ mi so v govedoreji, kjer a upravičeno bojijo, da bo Pris do znižanja osnovne ple®e ske črede, to pa bo imelo še e žje posledice za razvoj ,. skega kmetijstva. Kmeteje tu zanimalo, kaj bo z zemljo, k1J zdaj družbena, spraševali > ali vlada resneje razmišlja razselitvi velikih farm, Pa tl* to, zakaj so razlike v pog gospodarjenja med zasebn in družbenim sektorjem.
Še veliko drugih vprašanj^iu pripomb je bilo in na mn 8 niso dobili konkretnega o 8 vora. To pa je tudi dokaz, d v naši gospodarski P0'1 marsikaj nerazčiščeno, P11”^ nost kmetijstva pa ostaja še nekaj časa negotova. UP .. lahko le, da se ne bo P°n° u. tisto, kar se je dogajalo v njih petdesetih letih.
Ludvik
(po oranju in spretnostm titvi Ekipi Pomurja v skupm Te|ja-sledita ekipi iz P°^r^-%ega V konkurenci repub"5 Z venstva jue sodelovalo o [ek-12 tekmovalci, v poseo
movanju pa se je 18 potegovalo za P^je?^. skega sejma. V ora^“n0stn’ Jožef Režonja, v spre nji pa Štefan Panker, je tako postal tudi skup pt ■ valec'	Judvik^
Gfi® MIR RADGONA
69250 Gornja Radgona, Lackova 22
Telefon: (069) dir.: 61-940, h.c.: 61-561, h.c.: 61-562
Telex: 35237 yu kkgr
Fax: 61-215
Ostanimo prijatelji!
i tth
Stran 6
VESTNIK, 22. AVG
Prikaz

rejskih
uspehov
P
ste JStanovitri rejske zveze lisa-podL"!6 za Pomurje s svojimi 12
so P°novno zaživele Obe * r®1cev na tem področju. Savski T.zn.ici rajskih zvez v len-av8USta • 'n. sta v P™' polovici sk0 raz«* Pr'Pravili uspelo občin-Sobno moav-r govedi te pasme, pokra Drin ndes,ac'j° pa L septem-GoriČk"PraVkajo v Gerlincih na bo D„d ; Organizator razstave Cankovi n'Ca reJske zveze na Inkova V. so*?',ovai,ju s TZO Darskim n rav'norejsko-veteri-Bjej na vajOdom za Pomurje, na boljših 1;,°?.° Predstavili 51 najti "a tem "k’ k' so j"1 vzredili rej-,e,n območju.
^kriv?? d.e'u Goričkega, ki ga ,Sah 26 ankovska podružnica, v s,ctlolkaJaseb redijo izključno Sni 'seh L ° g.?vedo> kar dve tret-z'vioorekii,net'j pa sta usmerjeni v Proijv°a ?ziroma govedorej-kr'zam v °dni0- Kljub občasnim l“esa v Prireja govejega kmetnvebl,e,n Porastu, vedno Nn0 nrij 1!a se usmerja tudi v ""'ojsta , e avo- Prvo večjo živi-Nju Lrazstavo SO na tem ob-$ nasi*^r*v,li 'eta 1972 v Per-"bovtem kra-Pa leta 1976 prav
Pfedsra."!0 razstavo pripravlja-^Diih ka(ltev ”ajboljših živali v » 0 Podelm°n'ab’ "ajboljšim pa ?agrade v .‘zvonce, priznanja in okcija ’ 'aJ>>olj množična bo ko-"^cijo z zaključeno prvo Ni, reici r bodo Predstavili 14 i s kolekp:Pa S.e bodo predstavili v ' z žlJr'. b*kovskih mater, i v v Drvi jenjsko proizvodnjo, drugi ,aktacij' "o in D:f j°vbrejih plemenskih euane živine.
^['“žoosti organizatorji Miki Vl'a'° tudi boga* ih^kih oh;xSbe "'ehanizacije ter navad, gospo-St*eno ra/0.<,° Predstavile s ku-razstavo.
kmetijska panorama
Rejci plemenskih telic pred negotovo usodo
Šestdesetletno rejsko in selekcijsko delo na področju lisaste pasme je pomurske rejce popeljalo v sam kakovostni vrh te pasme goveda in glas o kakovostnih plemenskih telicah je segel celo izven meja države. V »najboljših« letih so pomurski rejci letno prodali tudi več kot 1.700 brejih plemenskih telic, kupci so prihajali iz Srbije, Bosne in Hercegovine, pa tudi iz tujine. Zaostrovanje gospodarske in politične krize pa pomurski rejci zdaj že močno čutijo in če se razmere ne bodo uredile, se bojijo katastrofe.
Že v lanskem letu kupci iz južnih republik več niso prihajali v Pomurje, vseeno pa so na plemenskih sejmih v Murski Soboti prodali 702 plemenski telici, največ rejcem iz Pomurja, nekaj pa tudi iz drugih slovenskih kmetijskih zadrug. Razmere pa so se še bolj zaostrile letos, saj so do sredine avgusta prodali le 129 plemenskih telic, ponudba pa je še vedno izredno velika. Trenutno imajo pomurski rejci prijavljenih za prodajo 150 plemenskih telic, nimajo pa niti enega kupca. Na Živinorejsko-veterinarskem zavodu za Pomurje pravijo, da je glavni vzrok za to v neugodnih kreditnih pogojih. Rejci sicer lahko dobijo triletni kredit za nakup plemenskih živali ob 30-odstotni lastni udeležbi, vendar trenutno znašajo obresti 280 odstotkov, takšnega zalogaja pa si rejci ne upajo privoščiti.
Organizatorji reje se najbolj bojijo posega v osnovno čredo, kar se doslej
sicer še ni zgodilo, vendar, če se razmere ne bodo izboljšale, se bodo rejci lahko odločili tudi za ta korak. Zastoj v prodaji plemenskih telic je sicer prispeval k hitrejši obnovi domače črede, saj so starejše živali zamenjali s kakovostnimi mlajšimi, v težjem položaju pa so tisti rejci, ki so se povsem preusmerili v rejo plemenskih telic za tržišče. V občinah so se zato odločili za najrazličnejše spodbude za nakup plemenskih živali, vendar je od 4 do 6 tisoč dinarjev premije po plemenski telici zdaleč premalo, da bi se rejci v večji meri odločali za nakupe. Razumevanja do te problematike pa nimajo tudi v republiki, ki po teli-tvi in opravljenih treh kontrolah zagotavlja še dodatnih 5 tisoč dinarjev premije, vendar letos iz tega naslova ' v Pomurje niso dobili še dinarja. Inf-
lacija je pri teh sredstvih zdaj že opravila svoje, organizatorji proizvodnje v
Pomurju pa celo pravijo, da je takšno obnašanje republike zavestno, saj so že dalj časa prisotna prizadevanja, da bi Pomurje preoblikovali v slovensko žitnico, živinorejo pa čim bolj zmanjšali.
Navkljub vsemu pa pomurski rejci in organizatorji reje upajo, da bodo tudi za prodajo plemenskih telic prišli boljši časi, saj je na nekaterih območjih osnovna čreda že povsem uničena in Pomurje bo tako spet postalo zanimivo za kupce s teh območij. Osnovna prizadevanja so zato usmerjena v ohranitev osnovne plemenske črede na našem območju, razveseljivi pa so tudi podatki, da se nekateri rejci kljub težkim časom odločajo za nakupe plemenskih telic. Tako so kooperanti Kmetijske zadruge Panonka letos kupili 86 plemenskih telic, kar 34 od teh pa jih je vzel v rejo Jože Gjerkeš iz Lipe. Kmetje iz lendavske zadruge so letos kupili 27, iz radgonske 11 in iz križevske 4 plemenske telice, le eno pa so iz Pomurja prodali v šentjursko kmetijsko zadrugo. Predstavniki Živinorejsko-veferinarskega zavoda za Pomurje zagotavljajo, da je pri pomurskih rejcih dovolj kakovostnih plemenskih telic in bi lahko zadovoljili vsaj takšno povpraševanje kot
v lanskem letu.
Ludvik Kovač
Uporabljamo ga že tisočletja kot dragoceno hrano, zdravilo, sladilo in lepotilo. Med poživlja utrujeno kožo in zadržuje vlago. Zaradi svoje sestave ima neprecenljivo vrednost v prehrani, predvsem otrok, starejših ljudi in rekonvalescentov. Zelo koristen je pri naporih in v športu. Vrst medu je veliko, po vsem svetu verjetno več kot 20 tisoč. Pri nas so znani: gozdni, hojev, cvetlični, akacijev, kostanjev, lipov, žajbljev, sončnični, ajdov in med rese. Različne vrste medu so dobile ime po rastlinah, na katerih nabirajo čebele medičino.
Velika vrednost medu je v bogati sestavi. Med je zmes glukoze, fruktoze, beljakovin, organskih kislin, encimov, hormonov, mineralov, aromatičnih in bakte-riocidnih snovi. Vseh teh je okoli 70—77 %, okoli 20 % je vode. Med vsebuje različne vrste sladkorja, predvsem fruktorzo (sadni sladkor) in glukozo (grozdni sladkor — mešanico obeh imenujemo invertni sladkor in ga je do 70 %) ter trsni ali pesni (saha-roza) sladkor, maltozo in druge vrste, ki jih je 3—7 %.
Medtem, ko mora človeški organizem saharozo (trsni sladkor), mlečni sladkor, škrob in gluko-gen, ki jih dobiva s hrano, pred uporabo najprej razgraditi v osnovne vrste sladkorja, ki se nato
IVI ms Ur
naprej presnavljajo, pa po uživanju medu (fruktoze in glukoze) razgradnje tako rekoč ni, ker je to opravila že čebela s svojimi prebavnimi sokovi. Prebava medu torej od organizma zahteva manj časa in napora, kar je zlasti važno za bolnega človeka. Vse vrste medu niso enako sladke, ker je razmerje med glukozo, fruktozo, saharozo in maltozo dokaj različno. Najslajši je sadni (fruktoza), sledita trsni sladkor in glukoza. Vsak naravni med no določenem času kristalizira. Cas kristalizacije je odvisen od razmerja med sladkorjem, vsebnostjo vode in drugimi snovmi, hitrost kristalizacije pa od vrste medu. Med, ki vsebuje več glukoze kot fruktoze, zelo hitro kristalizira (fruktoza težko kristalizira).
Med vsebuje rudninske snovi. Pri tem se kažejo razlike med gozdnim (temnim) in cvetličnim medom. Gozdni vsebuje več železa, kalija in fosforja kot cvetlični med.
Med vsebuje tudi katione Na, K, Ca, Mg ter anione kloridov in fosfatov.
Vsi elementi (prisotni v ustrez-
nem ionskem stanju) izvirajo iz zemlje, v kateri rastejo medne rastline. Ti elementi prehajajo preko rastlin v nektar in mano, iz katerih čebele med zgoščevalnim procesom v panju izdelujejo med.
Vse vrste medu vsebujejo tudi kisline: solno, fosforno, ocetno, mlečno, masleno, glukonsko, najbolj zastopani pa sta jabolčna in citronska kislina, ki sodelujeta kot vmesni člen v presnovnih procesih. Vse izvirajo v glavnem iz čebelje ustne slinavke, le malo iz rastlin. Nastanejo lahko tudi pri delovanju encimov na glukozo.
Eterična olja dajejo medu značilno aromo. Izvirajo iz rastlin in dajejo vsaki vrsti medu določen značaj. V medu je tudi nekaj cvetnega prahu, v katerem so beljakovine (aminokisline), maščobe, nekaj ogljikovih hidratov ter encimi ali fermenti, ki pospešujejo kemične reakcije v organizmih in omogočajo, da poteka presnova pri telesni temperaturi. Med vsebuje tudi vodotopne vitamine B-kompleksa (pantotenska kislina, riboflavin, piridoksin, askorbinska kislina, biotin, nikotinska kislina, folna kislina) in C-vita-min. Za pokritje enodnevnih potreb jih ni dovolj, v primerjavi z navadnim sladkorjem pa utemeljujejo svojo vrednost.
Gibanje zraka v hlevu in ventilacija
Domače živali so iz naravnega okolja, kjer se najbolje počutijo, premeščene v hlev, kjer prebijejo večino življenja. Pri visokoprodu-ktivnih živalih je človek pri gradnji hlevov razvijal tehniko in tehnologijo v prid delovnih in proizvodnih učinkov. V veliki meri je pozabil na žival, kajti videl je le ekonomski učinek — dobiček.
Pri gradnji hlevov premalo upoštevamo potrebe posameznih živalskih vrst po njihovem izvornem in naravnem življenjskem .prostoru. Potrebe domačih živali po naravnem okolju moramo čim bolj upoštevati.
Prvotno funkcijo hleva kot zaščite pred neugodnimi vremenskimi vplivi znatno dopolnjujejo naslednji dejavniki:
— površina in prostornina hleva na žival,
— hlevska klima.
Vedno več pozornosti bo potrebno namenjati natančnemu načrtovanju dejavnikov, ki vplivajo na hlevsko klimo. To so:
— toplotna bilanca in uravnavanje temperature,
— relativna vlažnost,
— osvetlitev,
— gibanje zraka,
— kontrola sestave zraka,
— zmogljivost ventilacije,
— kontrola vseh emisij v okolje.
Funkcionalno in pravilno dimenzionirana ventilacija zagotavlja zdravo klimo v hlevu. Samo gibanje zraka v hlevu je bolj posledica temperaturnih razlik kot pa sistema ventilacije.
Vsaka žival v hlevu deluje kot majhna peč. Zrak v neposredni bližini živali se segreje, postaja lažji in se zaradi vzgona dviga navzgor. Nasprotno pa zunanje stene, še najbolj pa okna in vrata zrak ohlajajo. Zrak, ki prihaja z njimi v stik, se ohlaja in spušča navzdol, ker je težji.
Od živali ogret in od zidov ohlajeni zrak v hlevu povzroča zelo živahno konvekcijsko valovanje. Pri ventilaciji je to zelo pomembno. Pod stropom nastajajo tokovi, ki se gibljejo iz toplejših delov hleva proti hladnejšim, pri tleh pa obratno. Največji pomen konvekcijskih tokov v hlevu je ta, da se z njimi zrak v hlevu meša. Svež zrak, ki prihaja v hlev, se v njem v nekaj minutah porazdeli tudi do najbolj oddaljenih kotičkov, ne glede na ventilacijo. Tokovi, ki jih povzročajo ventilatorji, so slabše izraženi kot konvekcij-ski tokovi. Sele pri samem zračniku dobivajo zračni tokovi neverjetno hitrost. Zaradi tega ni bojazni, da bi prepih škodil živalim, ki so bliže zračniku, razen če se skozi zračnik spusti navzdol hladen zrak. Do tega prihaja, če je zračnik slabo izoliran in se topel zrak v njem ohladi (nasprotni učinek).
Hladen zrak, ki prihaja v topel hlev, se kot celotno povezan hladen tok ohranja tako dolgo, dokler ne zgubi svoje hitrosti. Zato je najbolje hladen zrak dovajati v bližino stropa (okna tik pod stropom) in na takšen način, da čimprej izgubi svojo hitrost in se pomeša z običajnimi konvekcijskimi tokovi.
PREZRAČEVANJE HLEVOV - VENTILACIJA
Klimo v hlevu uravnavamo s prezračevanjem. Naravno oz. vzgonsko prezračevanje zadostuje v naših klimatskih razmerah za govedo, konje in drobnico. Zahteva pa ustrezno gradnjo hleva in prezračevalnih naprav.
Poskrbeti moramo za pravilno dimenzionirane jaške v stropu hleva oz. reže v slemenu. Sveži zrak priteka v hlev skozi vrata in okna. V hlevih za prašiče in perutnino vzgonsko prezračevanje običajno ne zadošča in moramo uporabiti ventilatorje.
Žahtevam živali in človeka zadostimo, če urejamo hleve le za eno vrsto, včasih celo eno kategorijo živali. Na ta način lažje dosežemo primerno klimo za posamezno vrsto in kategorijo živali. Tabela I: Potrebe po zamenjavi zraka v mVh/GVŽ
vrsta oziroma kategorija živali
govedo, konji svinje, pujski prašiči pitanci kokoši

71	113	226
55	151	302
71	151	302
586	604	1.208
L. Kovač
Prihodnje leto bo Žitkova kmetija praznovala "»0-letnico^^
Žitkov! radi posedijo pod brajdami
1^° ktnaf 'ma znač'lno “>■ Ho k ajenj0' ^dor želi videt' Pr^0 12 1892Z1|°ma obnovlJe-Ijb "a Mnt 2- 'eta, naj se od-st6 ]e 0 na Murskem po-So in^1' tuG3t0! Na z8radbi bo-<°dkrili i£"lmivo tablo, ki ^IsiAjhu o63' leta v sP°min bi|Mleta (J?že in Jula Rajh dr9šhtanoviteUeZldala hišo)> ki Je
s sl^ Pryega 8as'lskega Za stvom n easklmi pravili in
hvn; . smo ,enka Žitka z "■ft^iskfr^61' kar dve Pri' oknih'?asmo jo 26. ju-
NniN vend^ glavni cesti si" lePearh^ Jih zaradi iz-bilj N Nek'tekture niti ne polih naradi 0 J to^k smo jim od-^ga^ovim8 a-e’ vendar pa so S^O^Mi zaradi le-S^ ^toL porišča, na kate-fcikrasilo Pred le-'e okrac Ve lko drevo, se-Vsadnkrajde J10 grmičevje. Ob senci pa
>Vh V neo* (Pa tudi v vf^redni bližini je
X tai^uje vPain° klet- Druži-S kot L| aVnem v kuhi-dneVti0 kmetij pa s°bo »bolj zaradi
lepšega«. Pravzaprav je v hiši veliko prostora: štiri sobe, dve kuhinji, kopalnica ... lahko bi rekli, da ga je skoraj preveč.
Mlada (sin in snaha) sta oba zaposlena, obdelovati pa morata kar dve kmetiji. Žitkovi nimajo problemov s popravilom strojev in mehanizacije, kajti sin je mehanik; da bi varčevali z elektri-
čno energijo, imajo razne stroje priključene na traktorski pogon. Na Moti imajo urejen odvoz smeti. Obdelujejo 8 hektarjev zemlje, zasejane s pšenico, koruzo in krompirjem, ter redijo 6 krav in 20 prašičev. Skratka — vzorno urejena poljedelsko-živi-
norejska kmetija.
bbp
ZDRAVILNOST MEDU
Pri motnjah v dihalnem traktu je odlično zdravljenje z medenim satjem (npr. pokrovčke, ki jih dobimo pri odkrivanju satja, nekaj časa žvečimo). Zdravilni snovi sta poleg medu še voščena snov in propolis, ki pa delujeta bakte-riostatično inbakteriocidno na mikroorganizme.
Pri obolenju sapnika in pljuč je priporočljiv med iglavcev, ki so polni kalcija in drugih mineralov. Pri motnjah prebavil iti jeter jemo kostanjev ali resov med, pri srčnih obolenjih in obolenjih žil pa cvetlični ali kostanjev med. Za pospešeno odvajanje vode iz ledvic (diureza) pri obolenju mehurja in ledvic jemo tiste vrste medu, ki vsebujejo sorazmerno veliko flavonoidov in antocianov (resov in vse svetlo rumene vrste medu — zlasti sončnični). Žajbljev med priporočajo proti kašlju, pri bolezni dihal in pljuč, pri vnetjih sluznice v ustni in nosni votlini. Pri prehladih in infekcijah jemo med, ker telesu omogoča tvorjenje obrambnih snovi (imunoglobulinov).
Dodajanje medu v hrano je š.e posebej primerno za dojenčke in majhne otroke. Sodobna medicinska znanost meni, da med lahko koristi, v nobenem primeru pa ob premišljeni uporabi ne škoduje. Žato ni nič čudnega, da številni čebelarji dočakajo visoko starost.
IVANKA LEBAR
Iz tabele je razvidno, da posamezne vrste in kategorije živeli potrebujejo različne količine zraka. Količina potrebnega zraka je odvisna tudi od letnega časa (večja zamenjava poleti kot pozimi).
Prezračevalni sistemi
V grobem lahko ločimo:
1. naravni sistem prezračevanja — vzgonska ventilacija,
2. umetni sistem prezračevanja — s pomočjo ventilatorjev.
1. Naravni sistem prezračevanja — prezračevalni jaški
Hlev je sistem, ki je zaščiten pred neposrednimi vplivi okolja (vročina, mraz, veter, padavine idr...). Človek lahko v njem izboljšuje in uravnava mikroklimatske dejavnike. Na zrak z določe-- -___prostornino in temperaturo deluje vzgonska sila, odvi---- slike med temperaturo hleva in temperaturo okolice. Če je hlevski zrak toplejši od okolice, teži k dvigu, če pa je hladnejši, se pa spušča.
Ventilacijo s prezračevalnimi jaški lahko uporabljamo samo, če so okna razporejena po celi dolžini hleva. Pozimi poteka ventilacija preko prezračevalnih jaškov — hlevski zrak je toplejši od okoliškega; poleti pa preko oken in vrat — veter in vzgon.
Izvedba prezračevalnih jaškov je lahko različna. Najenostavneje ga naredimo sami iz dvojnega lesenega opaža z vmesno izola-/r——i	.»jj mora biti vsaj 4 m više
od plošče m 50 cm nad slemenom. Kapa nad zračnikom pride še
no maso,
sna od razi
leje ga naredimo sami iz dvojnega lesenega cijo Gendapor, tervol, novoterm itd.). Jašelc id plošče m 50 cm nad slemenom. Kapa n
Ko sem videl vse te cene, sl kaj več kot pivo niti ne morem privoščiti.
S S
vise.
Nekaj primerov določanja notranjega preseka prezračevalnih jaškov za goveje hleve:
a)	Hlev za 10 krav molznic in 2 plemenski telici = 15 GVŽ
— V primeru višini prezračevalnega jaška od plošče 4 m računamo l jašek svetle mere 60 cm x 60 cm v prerezu.
— V primeru višine prezračevalnega jaška od plošče 5 m računamo l jašek notranjih dimenzij v prerezu 57 cm x 57 cm.
b)	Hlev za 10 krav molznic, 2 plemenski telici in 17 GVŽ pitancev = 32 GVŽ
— Višina prezračevalnega jaška 4 m :
2 jaška dimenzije 62 cm x 62 cm ali l jašek dimenzije 87,5 cm x 87,5 cm — Višina prezračevalnega jaška 5 m: 2 jaška dimenzije 59 cm x 59 cm ali 1 jašek dimenzije £2 cm x 82 cm.
c)	Hlev za 30 GVŽ pitancev
— Višina prezračevalnega jaška 4 m: računamo 2 jaška dimenzije 60 cm x 60 cm
— Višina prezračevalnega jaška 5 m: računamo 2 jaška dimenzije 58 cm x 58 cm
Zaradi velike površine moramo prezračevalne odprtine uravnavati z loputami, vendar 20% prezračevalne odprtine ostane odprte tudi v najhujšem mrazu. Zračenje s pomočjo prezračevalnih jaškov je sicer enostavno, ni pa najboljše, ker je močno odvisno od zunanje temperature zraka.
Na gibanje hlevskega zraka delujeta predvsem dve naravni sili:
— Veter oz. prepih predstavlja vodoravno gibanje zračnih mas. Kot pogonska sila pri prezračevanju hlevov ne pride vedno v poštev.
— Vzgon zraka predstavlja navpično gibanje zračnih mas. Topel zrak se dviga, hladen zrak pa pada navzdol pod noge živalim. To pogonsko silo izrabljamo pri zračenju s prezračevalnimi jaški. Vzgonska sila je odvisna od temperaturne razlike med vstopom zraka v jašek in izstopom iz njega.
Pri tem je pomembna izolacija prezračevalnega jaška, kajti zrak se v njem ne sme ohladiti. Če se zrak v jašku ohladi, se zaradi teže začne spuščati navzdol in pravilnega prezračevalnega učinka nismo dosegli. Topel zrak iz hleva se mora dvigniti še 50 cm nad višino slemena, od tam ga pa izpod kape jaška veter odnaša vstran. Prezračevalni jašek je uspesen le, če je razlika med hlevskim okoliškim zrakom najmanj 5 0 C. Zato v toplih letnih časih deluje le zračenje skozi odprta vrata in okna. (se nadaljuje)
AVGUSTA 1991
Stran 7
gospodarstvo
Je likvidnost zgolj navidezna

j
Se pred nekaj meseci se je pomursko gospodarstvo srečevalo z zelo hudimi likvidnostnimi težavami, najnovejši podatki pa kažejo, da se je stanje bistveno popravilo. To sicer ne pomeni, da posamezni gospodarski subjekti ne bi imeli občasnih težav s plačilno sposobnostjo, ki prihaja do izraza predvsem po izplačilih osebnih dohodkov, vendar po podatkih Pomurske banke, ki vsak dan spremlja stanje v posameznih podjetjih, z novimi prilivi te težave kaj hitro odpravljajo.
Posledice stanja v pomurskem gospodarstvu se kažejo seveda tudi v poslovanju Pomurske banke, kjer pravijo, da še nikoli niso bili tako likvidnostno sposobni kot prav v zadnjem času. Vzroke za takšno stanje je potrebno iskati predvsem v manjših odlivih sredstev v druge republike, pa tudi podjetja se zavedajo, da je ob sedanjih obrestnih merah zadolženost preveliko breme in jo zato znižujejo. Pa tudi v banki so se odločili za drugačne kriterije kreditiranja, saj posojilo posameznemu komitentu ne more
redne obrestne mere; tistim, ki so utrpeli neposredno škodo, znižajo obresti za 50 odstotkov redne obrestne mere; tistim, ki so utrpeli posredno škodo, pa obresti sicer ne znižajo, vendar jim odlagajo odplačevanje posojil. To velja predvsem za turistične organizacije, ki zaradi vojne agresije najbolj čutijo izpad dohodka.
Če se je likvidnostni položaj banke močno izboljšal, pa to še ne pomeni olajšanja, saj se položaj lahko kaj hitro poslabša, če bi bilo potrebno sredstva iz primarne emisije vrniti. Še večji problem pa v banki lahko predstavlja poslovanje z gotovino, saj novega denarja od Narodne banke Jugoslavije ne dobivajo, zato bo potrebno povečati brezgotovinsko poslovanje.
V Pomurski banki pa letos močno čutijo posledice pri deviznem poslovanju, saj se je po novem letu stanje hranilnih deviznih vlog zmanjšalo za 26 milijonov nemških mark. Res je sicer, da so dobili na osnovi tega znižanja pri Narodni banki Slovenije
OBRESTI UBIJAJO KMETIJCE
Medtem ko je vedno več takšnih, ki se komaj prebijajo iz meseca v mesec, so tudi še takšni, ki jim denar prinaša lep vir novega dohodka. Za sedanje obrestne mere, ki jih banke in druge finančne ustanove ponujajo varčevalcem, bi ši upali trditi, da so nerealne in ne bodo mogle dolgo vzdržati, saj bomo sicer zajadrali v nove valove galopirajoče inflacije. Navkljub vsemu pa posamezne finančne ustanove kar tekmujejo, katera bo ponudila boljše pogoje in pritegnila čim več varčevalcev.
V hranilno-kreditni službi Kmetijske zadruge Panonka so gotovo med tistimi, ki dajejo svojim varčevalcem najugodnejše pogoje, saj za sredstva na vpogled pripisuje kar 100-odstotne letne obresti, medtem ko ponujajo za enomesečno vezavo 210-odstotno in za trimesečno vezavo 215-odstotno obrestno mero, s podaljševanjem dobe vezave sredstev pa se ti odstotki še povečujejo. Stanje hranilnih vlog v tej hranilno-kreditni službi je zelo ugodno. V njihovi sestavi sicer prevladujejo sredstva na vpogled, vendar se v zadnjem času povečuje zanimanje za vezavo na en ali tri mesece.
Ko se na eni strani povečuje zanimanje za varčevanje, pa po drugi ugotavljajo, da med kmeti ni večjega zanimanja za nova posojila in s tem tudi za nove naložbe. Sedanje obresti predstavljajo eno najtežjih bremen v kmetijstvu in kmetijci pravijo, da takšnega stanja
kmetijska proizvodnja ne more več prenesti. Cene kmetijskih proh-vodov močno zaostajajo za rastjo cen reprodukcijskega materiala, vsaka proizvodnja, ki je vezana na posojilo, pa prinaša izgubo.
Pod sedanjimi pogoji kmetje niso več pripravljeni najemati novih posojil, mnogi pa že ne zmorejo plačevati obveznosti, ki so J® prevzeli v preteklosti; Za vse prednostne naložbe, pri katerih so udeležena nepovratna sredstva Republike Slovenije, je trenutna obrestna mera 170 odstotkov, pri neprednostnih naložbah je obrt mera 190-odstotna, medtem ko so za nakup kmetijske mehau na voljo le kratkoročna posojila na 10 mesecev, obrestna me kar 220-odstotna. Ob vsem tem pa težko stanje v kmetij slabšuje neustrezen odnos republike do tega področja, saj za 1990 Slovenija samo kmetom v Kmetijski zadrugi Panonka dol 2,3 milijona dinarjev nepovratnih sredstev, ta dolg pa bremeni izključno kmete, saj bi se jim sicer za ta znesek znižala glavnita- ,
Ob takšnem stanju zato ne preseneča podatek, da je likvidno« soboške hranilno-kreditne službe izredno dobra, to pa je po strani tudi pozitivno, saj kmetom ni treba dalj časa čakati na p*a“ lo. Denar za pšenico so kmetom izplačevali v 14 dneh, teleta pl*fUF jo takoj, preostalo živino pa v 30 dneh, čeprav jim kupci dolgujejo živino povprečno kar 71 dni.	Ludvik Kova
MURSKA SOBOTA
Medtetn ko v Pomurski banki ugotavljajo, da se likvidnostni položaj prekmurskega gospodarstva izboljšuje, v Službi družbenega knjigovodstva pravijo, da stanje le ni tako rožnato. Tu so občasno še registrirana podjetja z blokiranimi ži-roračuni. novih naložb pa tako rekoč ni, saj se podjetja v teh razmerah niso pripravljena zadolževati.
preseči 30 odstotkov ustanovitvenega kapitala. K ugodni likvidnostni sposobnosti banke pa je veliko prispevala tudi pravilna poslovna politika, saj so na to območje v celoti pritegnili sredstva iz primarne emisije, namenjena za kmetijstvo in za pripravo izvoza, ob sodelovanju podjetij pa so na ta račun v Pomurje pritegnili tudi sredstva iz primarne emisije z drugih območij.
Pomurska banka se uspešno vključuje tudi odpravo škode, ki je nastala med zadnjo vojno, saj z ugodnimi posojili pomaga predvsem tistim, ki so utrpeli neposredno pa tudi posredno škodo. Že med vojno so v banki sprejeli sklep, da vsem tistim, ki so utrpeli neposredno škodo, znižajo obresti za 50 odstotkov
posebno likvidnostno posojilo v višini 230 milijonov dinarjev po eskontni stopnji Narodne banke Jugoslavije, kar je tudi prispevalo k izboljšanju likvidnosti banke, vendar jim bo devizno poslo-vannje še povzročalo preglavice. Devizne hranilne vloge občanov v Pomurski banki namreč presegajo 120 milijonov nemških mark, te devize pa so za banko tako rekoč izgubljene. Novega zanimanja za devizno varčevanje med občani ni, se je pa v zadnjem času, ko so v banki prešli na borzni tečaj, povečala ponudba za prodajo deviz in tako so v enerrf mesecu v Pomurski banki za republiške devizne rezerva odkupili več kot 3 milijone mark.
Ludvik Kovač
Za 104 delavce PODJETJA KOMUNALA Murska Sobota se je poslovanje v prvem polletju tega leta končalo še kar uspešno; bojijo pa se, da se bo stanje kmalu poslabšalo zaradi splošne gospodarske krize in vse večjih problemov pri izterjavi dolgov za opravljene storitve. Nekateri (posamezniki in podjetja) enostavno nimajo denarja, da bi plačali račun ali za vodo ali kanalizacijo, kurjavo, stanarino idr. Kako rešiti ta problem, se bo treba dogovoriti skupaj z občinsko vlado, kajti Komunala je javno podjetje, ki ne deluje po načelih svobodnega trga, temveč na podlagi tako imenovanih koncesij (dovoljenj) izvršnega sveta skupščine občine, ki sodeluje tudi pri njegovem upravljanju in lahko bistveno vpli-
KOMUNALCEM ŠE GRE
bodo pog0'"’"
va na poslovno politiko podjetja.
Pomanjkanje denarja se občutno pozna tudi pri širjenju vodovodnega omrežja proti Cankovi. Letos so uspeli priključiti le Polano, Predanovce, Brezovce in del Lemerja, na vrsti pa so Pu-ževci in Strukovci. Kdaj bo pritekla zdrava pitna voda tudi do Cankove, pa je težko reči. Drugače pa je glede Bogojine, kjer je za priključevanje na novo omrežje tako rekoč vse pripravljeno, ni pa še razčiščeno, kako obravnavati tista gospodinjstva, ki doslej še niso pristala na plačilo stroškov, češ da so zadovoljni s starim vodovodnim omrežjem.
Skoraj najtrši oreh soboških
komunalcev pa je kanalizacija oziroma čiščenje odpadnih voda. Čistilna naprava ima namreč že zdavnaj premajhne zmogljivosti. Potrebna bo torej nova naprava, vendar kje vzeti toliko denarja. Idejne rešitve pa so že pripravljene in letos bodo najbrž uspeli izdelati tudi projektno dokumentacijo.
Dogovarjajo se tudi, da bi prevzeli v upravljanje še kanalizacijo s čistilno napravo v Beltincih, za kar bodo sklenili posebno
Kot nam je povedal direktor Komunale MIRKO ŠABJAN, niso zadovoljni tudi z vzdrževanjem mesta. Ker ni urejeno financiranje (prej je bila plačnik Komunalna skupnost, zdaj je to vključeno občinski proračun), so morali znižati raven vzdrževalnih del na mestnih ulicah in zelenicah. S tem pa niso zadovoljni ne občani ne oni sami.
pogodbo, če uspešni.
Povprašali smo tudi, kako p° sl uje mešana firma Sauberms' her-Komunala, ki sta jo ustan° la Podjetje Komunala in avsW ska firma Roth. Začela je d«10’ h aprila, zaupali pa soji pob'" nje in odvoz odpadkov po , vem sistemu (ločevanje odPa kov v različne posode) ter zevanje odlagališča. Zaenkra zadovoljna oba partnerja; res P je, da je nov način dražji, ker ko zahteva ekonomski račun ker so vštete tudi nove pos° Pred kratkim so opravili tudi mijsko analizo izcednih vod3 odlagališču pri Puconcih, k1 . pokazala, da je te vode P spuščanjem v vodotoke Poiren^-prečistiti (skozi čistilno "3P vo), vendar pa niso stru^^f^u
Podjetje brez zaposlenih
Pomurka
Murska Sobota
vas vabi na svoj razstavni prostor na
Eno najmlajših podjetij v Pomurju je vsekakor AR ŠPED, ki so ga registrirali julija, delovati pa je začelo 1. avgusta. 8 tisoč dinarjev ustanovnega kapitala je vplačal AR Holding, kakšno dediščino preteklosti bodo morali nositi s sabo, pa še ni znano. Novo podjetje je namreč nastalo iz dveh družb v stečaju AR TRANSPORT in AR SERVISI, le da je bilo v obeh zaposlenih 370 ljudi, v novem podjetju pa le 150. 31. maja so bili odpuščeni vsi delavci v AR TRANSPORTU, 26. junija pa še delavci servi-
radgonskem sejmu v halo E 1.
Z ustanovitvijo novega podjetja AR ŠPED so začeli dajati v najem tovornjake z nosilnostjo od 7 do 8 ton. Prodajati jih ne morejo, dokler ne bodo urejeni lastninski odnosi. Vsekakor pa bodo obdržali le vozni park vozil z nosilnostjo nad 20 ton, kajti pri manjših tovornjakih je konkurenca čedalje večja.
Prvi najemnik vozil je prejšnji delavec Avtoradgone iz Lendave.
Najel je štiri tovornjake in poslovne prostore. Pri najemanju imajo prednost prejšnji delavci Avtoradgone in obrtniki, ki so jim v zaporah uničili vozila na cesti.
(glede na sedanje razmere) od objektivnih razmer.
Vlada se bo morala odločiti: rešiti banke ali rešiti gospodarstvo! Obojega se ne bo dalo, so prepričani gospodarstveniki. Ukrepati pa bo potrebno hitro, kajti propadajo tudi uspešna in uveljavljena podjetja. Tudi gor-njeradgonski prevozniki ugotavljajo, da imajo »zaprtih« že dve petini poti po ozemlju nekdanje Jugoslavije. Če ne bo hujših zapletov, bi do novembra lahko »zaplavali«, problemi pa lahko nastanejo kaj hitro iz več razlogov: če se za prevoznike zaprejo vse poti po Jugoslaviji, če bo primanjkovalo goriva, če bo tečaj marke nenormalen ali pa če bo moral kateri od večjih partnerjem AR ŠPED-a v stečaj. Sedanji večji partnerji (za katere vozijo blago) so Radenska, Železniško gospodarstvo Ljubljana, Mesna industrija Murska Sobota, Kristal Maribor in v tujini Špedition Croop-Co.
Sto šoferjev, ki pogodbeno vozijo po Sloveniji, Hrvaški in Bo-
sni, je s sedanjim izp'a' voljnih, zapletlo se je le P j d«-Čilu majske plače. Neka takl, lavci (med njimi je P1? pitje" ki so ostali doma), nl^eI)ihf#’ plače, ker niso imeli u J J^ar-čunov oziroma so Pr®J। a nh0 ska predplačiloa, za K ^jok® imeli ustreznega krni ^ajVed mentacije ali računov)- .|a |6, julijska plača šoferja J t tisoč dinarjev (s tem d den še niso vozili), P°* BaioarJea je prejel za 6,4. tis^ dnevnic. Zavidanja v. . ja vseeno moramo pnjn jjuži.10' šoferji svojo plačo trdo p
V novem podjetju .^^pisi18 se torej ukvarjajo tudi s dejavnostjo, vendar o j^dw naloga mehanikov v V vzdrževati lasten v?,:epi Kmalu bodo usposO kpih j. za tehnične preglede s tomobilov, že sedaj P strirani za opravljanj pregledov za traktorje-
Bernarda B-

Priporočamo se s svojimi
kakovostnimi izdelki!
Harmonija zd
rave narave
POMURKA j
sne dejavnosti. Pravzaprav v novem podjetju AR ŠPED ni še nihče zaposlen, tudi direktor Danilo Tirš je le vršilec dolžnosti.
»Ljudi bomo zaposlili šele takrat, ko bodo normalne razmere za poslovanje, to pa pomeni vsaj 10 milijonov dinarjev (konvertibilnih) na žiroračunu, s katerimi bomo lahko zagotovili varnost za dvomesečno poslovanje, izplačilo dnevnic in stroškov goriva,« je povedal- začasni direktor. Na vprašanje, kakšni so osebni občutki ob začetku poslovanja novega podjetja v teh težkih časih, je odgovoril, da bi v AR ŠPED-u rad dočakal upokojitev! Upajmo, da ne invalidsko in da si je načrte za oživitev največjega pre-vozno-servisnega podjetja v Pomurju zastavil tudi kot svoj življenjski cilj.
Seveda pa poslovanje podjetja ni odvisno le od enega človeka, ampak od volje in pripravljenosti vseh zaposlenih, predvsem pa
Avstrijec vozi zabojn*
Zabojnike (kontejnerje), ki jih izdelujejo v podjetj^ že staro in preskušeno ekipo šoferjev in vozni park,'ozir' , avstrijski šoferji. Resda sta AR CONT in AR TRANSPORT) samostojni družbi, kljub temu pa bi bojnikov raje privoščili zaslužek domačemu prevoznem« Vendar pa to ni mogoče, kajti slovenski prevozniki imaj®' ve„ volilnic za prevoze blaga v tujini. Te dovolilnice namreč se bivajo iz Beograda.	z
Gomjeradgonski prevozniki morajo mesečno kar avstrijsko ozemlje, za vsak prevoz pa potrebujejo P^^oČj®’ co. Laže bi bilo, če bi naložili blago na vagone in ga s p®® je niče prepeljali čez Avstrijo v drago evropsko državo, ve { „ stni prevoz mnogo dražji. Te dni imajo v AR Špedu le r skih dovolilnic. Dokler Slovenije ne bo priznana kot s» žava, ne morejo upati na skorajšnjo rešitev problema m 1 |e)„ c>' slovenskih potrdil. To pa lahko traja še mesece ali I«**.. pa bodo ves dobiček od prevozov blaga v tujino pobrali t J ■ ki.	. .rftU I
Brez dovolilnic so dovoljeni le maloobmejni ozir' vel prevozi do razdalje 20 kilometrov, to pa jim ne P0***, sji, z« ^(ps Edina rešitev je ustanovitev prevoznega podjetja v Avstrp v Avtoradgoni že dobili dovoljenje iz Beograda, kar J . jo r ironija. Vendar je problem začetni kapital in denar za n egg stracijo novih vozil. Potrebujejo 500 tisoč šilingov ustan« ki taia in avstrijskega partnerja, kajti v Avstriji ne ,n0^'eBKsce,,,* povsem samostojnega podjetja. Dogovarjajo se s Kutsc . že sodeluje z AR BUS-om.	p.'e
VESTNIK, 22
Stran 8
kulturna obzorja
»Vsaka realnost je magična«
... Pesem o začetku in Pesem o koncu uokvirjata novo pes-sqS	Vincetiča Tajmir. Med tema poloma pa
bo' 'ni*-Pesmi, ki bolj kot kdaj prej izžarevajo erotični na-bok - V'dez hudomušne, ironične pesmi skrivajo v sebi glo-dtoh Za*ost' V zbirki so tako kot že tolikokrat prej navzoče sov navsakdanje stvari, tiste, ki jih takoj niti ne opazimo, a lenpen . r*e pomembne. Zbirka Tajmir prinaša nekaj novega, m toplega.
tudi Pesn*ška zbirka Tajmir ima dokaj nenavaden naslov, pa Slcer se pojavljajo v zbirki precej posebne besede in be-izveze. Torej zakaj Tajmir?
stare za,dnjih treh zbirkah meje zanimala zgodovina neke siCer kraJ‘ne, stari prekmurski kraj. K tej zgodovini sem se nem Vrm' ’e v Prvem ciklusu pesmi. Tajmir je v zemljepis-t0 n Pomenu polotok na severu Rusije, v moji zbirki pa je ro Ka Pokrajina,, kjer razsaja severni medved rosomah, njos^ us°da- Po tem prvem ciklusu sem šel v seda--Želel sem ustvariti hudomušno, dekadentno iz«, , zb>rko. Tako sem uporabil tudi te stare, posebne z<ikot S° spleen’ absint' ' '
stj * । se> kot da je ta zbirka dodobra temelji na sedanjo-7d kot da pomeni Milana Vicentiča.
°-Se m' je’ da lahko v bistvu v poezijo vneseš tudi ške le a n*ke, ki niso le pesniški. Kdo pravi, da so pesni-enOst Zenske oči, lasje . .. Nasprotno, to so lahko čisto VsakoVne s.tvar*- Najverjetneje je to neka originalnost. Pesnik ^snjkovo delo je unikat, tako kot je unikat tudi ' 10 je brez dvoma najbolj moja zbirka. V prejšnjih
■ Peškah 7 "Ho
111 Je m°ški prah Ko v ogrizku«
(M. Vincetič)
Kov^u Spm Se zgled°val po Gregorju Strniši in Kajetanu koSe rni ' tern- sem US°^OV^» da moram najti svoj jaz. Ta-1ain s, Je tudi utrnila ta pesniška forma, ki je disciplinira-ko PovenFa' se m‘ namreč, da lahko s to pesniško obli-Jeitiord ,*-nako kot v nekih dolgih epskih strukturah. To
Pom b lZU Jesihu'
sihibo] o mesto v tvoji pesniški zbirki ima ženska kot erotike?
j'? lrn’ da je ta svet grajen na dveh polih, na »čistun-■jti naj pa POrn°grafiji, ki smo je sicer vsi skupaj že siti, n'^°zbi tS j° na vsakem koraku. Sam pa sem želel v pes-^ojen, (u^.0.vnesti nekaj lepega, žensko kot lepoto, kar po ^e, 2a, . 1 je. Moje pesmi so na videz hudomušne, ironi-
V P3 Se brez dvoma skriva globoka žalost.
Fe«i. hip Jnnru se brez dvoma zopet vračaš k lokalnim stva-Ja ’ Pueonska postaja, stanjevsko pokopališče ...
prež;°r f' za^aj puconska postaja? Zato namreč, ker •'■^asih''6 sv??e Prve ure v Puconcih na železniški posta-"1toSo Je v Stanjevcih mimo nas tekla železniška proga
Ti v	lepi spomini — vlak, odhajanje.
1 ^el0Z,V jenju vel'ko pomenijo drobne vsakdanje stvari? e> drobu 016 zan*majo oziroma veliko mi pomenijo te ma-^vaz0 e stvari- Droben dar, ki ti ga' nekdo prinese, drob-/pSodki ?e^a' Na videz nepomembne stvari, nepomembni n 'Sled-6! venejo v spomin. Danes sem na primer na U' Te sta neko žensko v hrbet in to mi je ostalo v spomi-ekaj pr ari n^rajo nekaj časa mirovati, zoreti, potem se ti ^išeš ram’ *.n nastane pesem.
Pa tudi kratko prozo. Boš kdaj presenetil z roma-
^obe^ nastaja zbirka kratke proze. Sem pa verjetno ne-k 3 'n dapaP'Sat’ roman- Za to je namreč potrebno dosti to Rr°*a v č^3 tra-ia vse skupaj. Nasprotno pa nosi krat-sih ePrav s®?’.neke vrste naboj, jaz pa potrebujem prav ; 3 Vozi] č Sl žeiim napisati epopejo tistega vlaka, ki je vča-nekaj z 9or’čko, iz perspektive majhnega Vinceja. To p V Taj ag'čnega, vsaka realnost je v bistvu magična. eS|>iki 1^. pU Pa pesniš tudi o izbranih pesmih in pesnikih. i)Urt ^lirn	so ta^° »zemeljski« kot vsi drugi?
'nisli h da so še najbolj »zemeljski«, čeprav večina selrko Zato v Smo čudaki. Sicer sem pa ta ciklus vnesel v !v|Vsak <jan’	, Pač delam kot profesor na srednji šoli in
ji^piih, da ,srečujem s tem problemom pesmi in pesnikov. ^nj?31*0 Slovenci mn°g° dobrih pesnikov, ki pa Cu 'n govo • v'Jamo. O slabih pesmih in pesnikih pa piše-bi- ^lusa t^0 sarne lepe stvari. In prav zato sem na kon-PesrnU/ zaP*sap »nazadnje zmeljejo papir/in vse iz-k l/Pa nikomur od skomin/ne poči žolč ne sle-
- ...
kot ’ kar sk • cut’mo, ko preberemo lajmir, nekaj nejas-^esP*k ?r'haja 'z notranjosti. Tako se tudi ti sam
M * bjSfV r,vaš nekje zadaj, si samo opazovalec?
v trie ' ne Vem, če sem to jaz ali pa je to tisti opazo-^a 8oVn''-^asih smo rekli, da je nekaj rekel pesnik, 'Jak0 |^rimo o lirskem subjektu, ki je lahko v različni lahko ’ tUd.' romanopisec oziroma igralec.
TjJ 0 končkih da Tajmir pomenita Pesem o začetku in
u°kvirjata pesniško zbirko Tajmir. Ko sem hja Kl.kot iz "ne' Pred očmi sliko iz Svetega pisma. Jabol-a?lt erotični simbol predstavlja strast požele-31 'n iz ^'^kovanja. Obe pesmi sta pravzaprav ena 0 eh veje erotični naboj. Metka Lajnšček X.	foto: N. Juhnov
Naš trenutek s prof. dr. Antonom Trstenjakom
BREVIR ZA SLOVENCE IN SLOVENSTVO
Na javno tribuno je prišel tudi slovenski premier Lojze Peterle
Doslej so se radgonski krščanski demokrati na javnih tribunah pod skupnim naslovom Naš trenutek srečali z dr. Petrom Vencljem, Spomenko Hribar in dr. Antonom Stresom, tokrat — v petek zvečer v kongresni dvorani hotela Radin v Radencih — pa z akademikom prof. dr. Antonom Trstenjakom. Tema: Misli o slovenskem človeku kot je naslovljeno njegovo zadnje izvirno knjižno delo. Večer s slovitim radgonskim rojakom so sicer načrtovali že 28. junija, a ga je preprečila vojna na slovenskih tleh, vendar ali pa ravno zato je bilo petkovo skoraj triurno snidenje še bolj iskrivo in izvirno kar zadeva akademikove presoje o Slovencih in slovenskem značaju. Končno smo se namreč izkazali kot složen narod, da znamo »vkup stopiti« kot en mož, se
LENDAVA
odlično organizirati, tvegati in uspeti — v spopadu z okupatorsko JA.
Petkova javna tribuna s psihologom, filozofom in teologom
prof. dr. Trstenjakom je bila izrazito večplastna: klasično predavanje z odgovori na vprašanja z
veliko premišljenih in večpomenskih sodb (npr.: »človek se rodi leto dni prezgodaj... splav je in ostane zlo za zdravnika . . . razmere na WC odražajo kulturnost naroda . ..« ipd.). Ko pa je v nabito polno dvorano vstopil predsednik slovenske vlade Lojze Peterle, ki je tega dne začel tridnevni obisk v Pomurju, je srečanje pridobilo na (politični) teži in pomenu. Predsednik in akademik sta se razgovorila o ustvarjalnosti Slovencev, ki nam je na poti v samostojno, suvereno Slovenijo še kako potrebna (Peterletov izraz »eksplozija ustvarjalnosti«!), o mednarodnem priznanju Slovenije, kjer dobro kaže in ni razlogov za pretirano nestrpnost in živčnost, o razvojnih vizijah, ki so nam potrebnejše kot kakršnekoli divizije.
Končno je četrti Naš trenutek zazvenel kot svojevrstna tiskovna konferenca, saj je bil ministrski predsednik pripravljen odgovoriti na več vprašanj o najno-
Mednarodna likovna kolonija
Lendava, mesto ob madžarski meji, razpotegnjeno po ravnici in stisnjeno pod hribom, polnim vinogradov, bo te dni spet burilo domišljijo devetim likovnim umetnikom iz Slovenije, Madžarske in Italije, ki so se zbrali na 19. mednarodni likovni koloniji. Mesto z okolico ponuja mojstrom čopiča, barv in drugih slikarskih pripomočkov velike možnosti za ustvarjanje. Domačini pa imajo priložnost osebnih stikov z njimi in jih seveda tudi opazovati pri delu.
Slikarji so začeli prihajati v Lendavo v ponedeljek popoldne, z delom pa so začeli naslednji dan. 61-letni Janos Horvat iz Sombotela nam je povedal, da bo predvsem poskušal izpopolniti svojo serijo slik ovac, pastirjev, pastirskih psov in drugih motivov, za katere se je navdušil na koloniji v Hortobagyi na Madžarskem. Zdi se mu, da bo v oko-
PIERO CONESTABO iz Trsta je zelo zadovoljen, da si je lahko v enem od grajskih prostorov uredil začashi slikarski atelje, kjer bo ustvarjal večino časa med slikarsko kolonijo v Lendavi.
Fotografija: JOG
kulturni koledar 0 kulturni koledar
PRIREDITVE
GORNJA RADGONA - Zveza kulturnih organizacij Gornja Radgona, bo tudi letos organizirala tradicionalno PARADO KMEČKIH OPRAVIL IN OBIČAJEV, ki bo šla v nedeljo, 25. avgusta, od 10. ure po glavni ulici mesta Gornja Radgona do sejmišča. Sodelovalo bo čez. 40 skupin, novost letošnje prireditve pa bo v tem, da bodo na sejmišču prikazali najznačilnejša kmečka opravila (mlačev z »drešmašino«, treje lanu v stari »lenišnici« idr.). Nastopilo bo tudi več folklornih skupin. Kud Štefana Raja iz Turnišča bo na sejmišču prikazal >varoško go-stiivanjet.
VIDEM OB ŠČAVNICI - V cerkvi Sv. Jurija bo v nedeljo gostoval ansambel PRO MUSIČA TIBICINIA iz Maribora, ki bo izvajal baročno in renesančno glasbo. Nastopila bo tudi sopranistka Svetla Čursina-Magdič. Prireditev se bo začela ob 19.30, prihodek pa bo namenjen za odpravo vojne škode v Gornji Radgoni.
RAZSTAVE _____________
MURSKA SOBOTA - V Pokrajinskem muzeju so spel odprli
lici Lendave odkrival podobne motive.
Piero Concstabo iz Trsta, po rodu Slovenec, je bil prav tako navdušen nad povabilom, da pride v lendavsko kolonijo. S sabo je pripeljal tudi ženo in otroka, tako da bodo obenem pri nas preživeli dopust. Zanj bo seveda delovni. Precej časa bo namreč preživel v ateljeju, ki si ga je lahko uredil v enem od grajskih prostorov. Njegova posebnost so predvsem slike z abstraktnimi motivi, je mojster barv in tudi grafike.
Poleg njiju so se za kolonijo prijavili še domači slikarji Štefan Galič, Marika Danč, Endre Gbn-ter, Lajči Pandur, Štefan Hauko, Zoltan Gabor in Laszlo Haraszty iz Madžarske.
Galerijski zbirki v lendavskem gradu se tako obetajo nova zanimiva dela.
razstavo Gledališka preteklost Sobote, muzej pa je odprt vsak dan razen sobote in nedelje od 10. do 12. ure.
IJUTOMER — V galeriji Anteja Trstenjaka bo še do 30. avgusta odprta razstava likovnih stvaritev, ki so del stalne galerijske zbirke.
RADENCI — V razstavnem salonu hotela Radin sta še vedno na ogled razstavi likovnih del-Franca Kanclerja iz Maribora ter likovnih umetnikov Marjana in Ane Puškaš iz Maribora.
KNJIŽNICE
Vse knjižnice v Pomurju so odprte po že ustaljenem dopustni-ško-počitniškem odpiralnem času, nekatere spremembe pa bodo uvedli septembra, ko se bo spet začela šola.
IJ SPEŠN1CE____________
Tudi ta teden je bilo v knjigarnah Dobre knjige največje povpraševanje po naslednjih knjižnih delih: Zlati grad, S hrano nad raka in Šola za malčke.
vejšem režimu na slovenskih mejah, odnosih z zvezno vlado in Antejem Markovičem ter sreča-vanjih s tujimi diplomati in državniki, nazadnje recimo s kanclerjem Kohlom. Konec meseca se tudi spet odpravlja v ZDA in Kanado. »Evropo je treba spustiti nazaj v Slovenijo, armada pa naj se umakne iz naše republike,« je dejal Peterle z napovedjo, da bo leta 1992 Slovenija suverena država. Hkrati smo z zanimanjem prisluhnili zgodbi o tem, kakšno kampanjo so v Južni Ameriki zagnali slovenski izseljenci — o Sloveniji in Slovencih ter boju naših teritorialcev z JA; tako, da je baje tudi ameriški predsednik Bush ne pomni. In to je najboljše priznanje, ki si ga je v tem trenutku mogoče želeti, je bilo rečeno na petkovi javni tribuni z akademikom prof. dr. Antonom Trstenjakom, ki je dva dni kasneje v radgonski cerkvi sv. Petra opravil biserno mašo. (BŽ)
Prireditve Kulturnih dnevov Orsega so bile tudi na naši strani meje v Prosenjakovcih in na Hodošu. Na Hodošu so nastopile italijanska, madžarska ter slovenska folklorna skupina iz Gornjega Senika. (Foto: S. Szunyogh)
Prepletanje kultur, sodelovanje regij
O kulturnih dnevih v Orsegu • Folklora, razstave, tekmovanja, mirovna konferenca, etnografska konferenca, literarni večer in še kaj v Orsegu
Od 14. do 18. avgusta so bili v Oriszentpetru ter drugih krajih Orsega tradicionalni kulturni dnevi. Že pred leti je bil v tej pokrajini zelo popularen orseški sejem s ponudbo ljudske obrti. Letos pa so bile v večini krajev razne prireditve: folklorni festival v Velemeru, parada in konjske dirke v Kerkaskapolni, mirovna konferenca v Kondorfi, predstavitev ljudske hrane in goričke kulinarike v Szalafoju (Pityerszer), koncert Xaverja Varnusa, znanega kanadskega orglarja madžarskega rodu, v stari cerkvi v Nagyrakosu ter dvodnevna konferenca etnografov v Oriszentpetru. Težko bi našteli prav vse prireditve, ki so se zvrstile te dni, izraziti značilnosti pa sta nova regio--nalizacija ter širše kulturno sodelovanje ob slovensko-madžarski ter avstrijski meji. Prav zaradi tega so nekatere prireditve organizirali tudi na Hodošu ter v Prosenjakovcih. Udeležba nastopajočih je bila zelo pestra. Folklorne skupine so prišle iz Češko-SIovaške federacije, skupina Szottes iz Bratislave, iz Bistrice, gornjega Senika, nastopili so tudi folklorna skupina združenja Romov iz Szegeda .oziroma Magyarcsanada, skupina Tanac iz Pečuja ter plesalci iz Oriszentpetra. Na več mestih so bili koncerti pihalnih orkestrov, sejmi ljudske obrti, likovne in etnografske razstave, literarni večeri ter srečanja z orseškimi lončarji. Organizatorji pa so imeli težave z vremenom. Konjeniški program v Kondorfi je prekinil dež, prav tako sklepno prireditev in gala predstavo, žegnanje novega kruha ter prikaz žetvenih običajev.
Najuspešnejše prireditve so bile: mirovna konferenca v Kondorfi, kjer so udeleženci z letečimi baloni in zvonovi pozvali k miru v svetu; na dvodnevni konferenci etnografov v Oriszentpetru je bilo slišati nekaj zanimivih predavanj o preobrazbi ljudskih običajev ter ljudske arhitekture v Orsegu; prav tako zanimiv je bil videoprikaz nekaterih ljudskih plesov.
Ni bilo naključno, da seje prireditev začela pri velemerski cerkvi, stene katere krasijo freske Janeza Aquile, ki je poslikal tudi cerkve v Turnišču, Martjancih in avstrijski Radgoni. Njegovo delo dokazuje že takratno povezanost ljudskih kultur ter krajev. Odsev take povezanosti med regijami pa so tudi živahni in pestri kulturni dnevi v Orsegu.
S. Szunyogh
Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list‘SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Ur. list RS, št. 26/90) in 254. člena statuta občine G. Radgona (Ur. objave št. 41/81,7/86) je Izvršni svet Skupščine občine G. Radgona na svoji seji dne, 26. 7. 1991 sprejel
SKLEP
o ureditvenem načrtu »mejni prehod s pripadajočimi objekti v G. Radgoni«
I.
Izvršni svet Skupščine občine G. Radgona ugotavlja, daje osnutek ureditvenega načrta »Mejni prehod s pripadajočimi objekti« v skladu z zakonom o urejanju naselij drugih posegov v prostor.
2.
Javno se razgrne osnutek ureditvenega načrta »Mejni prehod s pripadajočimi objekti«, ki gaje izdelal Razvojni center Celje — planiranje Celje pod št. 653/90, za dobo 30 dni od objave.
3.
Osnutek ureditvenega načrta se javno razgrne v prostorih krajevne skupnosti G. Radgona in oddelka za varstvo okolja in urejanje prostora občine G. Radgona.
4.
Podjetja, skupnosti, organi, društva in občine lahko do preteka roka razgrnitve podajo pisne pripombe na kraju samem ali pošljejo pismeno na oddelek za varstvo okolja in urejanje prostora občine G. Radgona.
5.
Ta sklep se objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
Datum: 26. 7. 1991
Številka: 352-3/90-10
PREDSEDNIK
Izvršnega sveta SO G. Radgona: Anton TROPENAUER, ing. gr.
AVGUSTA 1991
Stran 9
Si
utrip življenja
V Moravskih Toplicah tudi gosta iz Čila
VSE VEČJI ODZIV
NASVIDENJE PRIHODNJE LETO!
Sredi in ob koncu prejšnjega tedna so bile prenočitvene zmogljivosti Moravskih Toplic polno zasedene. To pa še ne pomeni, da bo zaradi tega izredno dober izkupiček, kajti cene so morali znižati, jih približati naši kupni moči. Za tujce pa so zdaj skorajda smešno nizke.
Zakonca Jakšič iz Santiaga de Chile se bosta vrnila in pripeljala nove goste
»Za penzion v hotelu kot je moravska Ajda bi kje drugje v svetu plačal trikrat več, oziroma do 150 dolarjev dnevno,« nam je priznal biznismen Dragomir Jakšič-Bulič, ki je bil že drugič v Moravskih Toplicah. Tokrat z ženo Lenko. Oba sta otroka staršev iz Dalmacije, ki pa so se preselili v Čile in tam začeli na novo ter uspeli. Tako tudi njihovi otroci. Dragomir je predsednik in glavni delničar v družbi El Golf-Matucana. Gre za eno izmed sicer štiridesetih mestnih avtobusnih podjetij, ki ima 185 avtobusov in 450 zaposlenih delavcev. Zanimivo je, da si uspe najti čas za dopust v stari domovini. Če le mogoče pride vsako leto in ostane celo 2 meseca. Zdaj, ko je pri nas poletje, je v Latinski Ameriki zima.
Dragomirja smo pobarali, kako gre posel. Odvrnil je, da je v Čilu takorekoč vse v zasebni lasti, da deluje tržišče, konkurenca in da uspejo le najbolj podjetni. Shajajo pa tudi pripadniki srednjega razreda (delavstvo), saj je država uspela znižati inflacijo, ki
zdaj letno znaša 15 odstotkov. Zajamčena plača je 120 dolarjev v ustrezni protivrednosti domače valute, ki se imenuje pesos. Tam je mogoče kupiti za 1 dolar 3 litre bencina (pri nas pol drugi liter), za 1 dolar pa dobiš tudi 3 steklenice (po 1,5 litra) coca cole
(Pri nas stane 1 taka steklenica te pijače 3 dolarje). Skratka: delavec, ki v Čilu zasluži manj dolarjev kot naš delavec (pri nas je povprečna plača 300 dolarjev), lahko kupi več. So pa cene izdelkov in storitev, ki jih koristijo višji sloji, precej višje kot pri nas. Nazadnje tudi hotelske.
GLASUJEM ZA
NAJ POMUREC (POMURKA) MESECA
(Ime ih priimek predlagatelja ter naslov)
»Veliko potujem po svetu. V Jugoslavijo prihajam tudi zaradi kupčij. V Sloveniji trgujem s kranjsko Savo, zdaj pa kaže, da se bom dogovoril še za nakup avtobusov od mariborskega Tama. Tisti, ki smo ga že uvozili zaradi testiranja, je namreč dobro vzdržal preizkušnjo. Zdaj, ko imate drseči tečaj valut, pa je tudi cena ugodna.«
Nasvidenje prihodnje leto! sta želela.
Dragomir in Lenka Jakšič-Bulič sta prišla na dopust v Jugoslavijo iz daljnega Čila. Let z letalom traja v eno smer kar 15 ur. Pa nič zato:
Dragomiru Buliču in njegovi ženi Lenki je bilo v sedmih dneh, kolikor sta jih preživela v Moravskih Toplicah, lepo. Dejala sta, da se bosta zagotovo vrnila prihodnje leto in pripeljala nove goste. Tu, v naših krajih, so lepote, ki se jih domačini niti ne zavedamo. Nekdo, ki pa pride iz drugega kraja, je navdušen. Dragomir in njegova družica sta prišla iz 5-milijonskega Santiaga de Chile, mesta, kjer vsak dan vozi 12 000 avtobusov, mesta, kjer je 500 000 osebnih avtomobilov ... Onesnaženost zraka je velika, zato smejo ob določenih dneh voziti le določeni avtomobili, ki imajo ustrezno številko. Omejitev je 20-odstotna.
Naša skupna akcija za izbor Pomurca meseca, na koncu leta P do znani rezultati ankete za najpopularnejšega Pomurca 199L zadnje čase vse več privržencev. Z vašimi glasovi, spoštovani »ra . mačega tednika Vestnika, za tega ali onega posameznika, ki van,l0(|Zi. bolj všeč, ste nas dobesedno zasuli. Seveda smo zelo veseli takega va, zato vas vabimo k še nadaljnjemu sodelovanju.
ŠE ENKRAT
Foto: Š. S.
Z moravskima gostoma smo se pogovarjali v hrvaščini. Čeprav sta rojena na drugem kontinentu, sta se naučila jezika svojih staršev. Temu se tudi nista izneverili njuni hčeri, stari 19, oziroma 24 let, saj enako dobro obvladata hrvaščino. Tudi zato, ker pogosto prideta v domovino prednikov. Tokrat ju ni bilo, kajti tam so imeli zdaj le krajše zimske počitnice in se morata učiti.
Š. Sobočan
S TOPOVI NAD HIŠO
Bosta Janko in Terezija Kukolj iz Presike v nedogled la v garaži? Tako vprašanje se nam je porodilo v reportaži o P a, dicah streljanja, o čemer smo pisali 25. julija. Tedaj še ni bi J no, kako bo z nadomestnim stanovanjem, saj sta Kukoljeva občutek, da s(m)o nanju pozabili.	bili
Prejšnji teden, ko smo znova obiskali dolino, kjer so boji, je bilo razpoloženje boljše. Kako tudi ne bi, saj se je el . s0 solidarnost znova potrdila. Konkretno: v krajevni skupn0^je zbrali 20.000 dinarjev gotovine, naročilnica krajevne skup«i omogočila nabavo gradbenega materiala, posledica vsega : |rjev) gmotne pomoči od društva paraplegikov v višini 50.000 d> pa je že hišica v surovem stanju.	. . so
»Imava prav gotovo srečo, saj je zet Miran Belec zlda ’. mu pomagali tudi sodelavci iz PGP Ljutomer. Tudi tesars ster iz tega podjetja je obljubil, da bo s pomočniki naredil o
OBISKALI SMO BABINCE
KRAJ NA ROBU MESTA
Babinci, naselje blizu Ljutomera, imajo bogato zgodovino. Vas se prvič omenja kot Wakendorf v otokarskem deželnoknežjem urbarju iz leta 1226—1267. Vas so leta 1685 oplenili kruci; leta 1704, ko so znova prišli z Ogrskega, pa so vaščane celo pobijali.
Babinčani pa seveda niso klonili ne pred tistimi, ki so jih ogrožali v daijnji preteklosti, ne pred onimi, ki so imeli podobne poskuse v poznejših obdobjih. Nekaj domačinov se je celo uveljavilo na določenih področjih. Tako je bil Alojz Karba organizator pošte na Slovenskem, Jože Karba prevajalec strokovnih tekstov, Matija Karba publicist pisec s področja besedotvorja in zgodovine ...
Zdaj se v Babincih uveljavljajo novi ljudje. Eden izmed njih je Stanko Kolbl, ki je bil več desetletij knjigovodja, zdaj pa je že nekaj let upokojenec in — vaški aktivist: predsednik vaškega sveta krajevne skupnosti Ljutomer.
Predstavil nam je nekaj pomembnejših pridobitev, ki so rezultat pripravljenosti občanov, da sami, s samoprispevkom, po-store čimveč za dobrobit svoje' vasi.
je na njih gost promet tudi zato, ker je na tukajšnjem območju gramoznica.«
»V letih 1978—1989 smo uspeli asfaltirati 3,9 kilometra vaških cest. Zdaj pa bi radi cesto, ki pelje od vaške kapele do mostu na potoku Kozarica, razširili, saj je zato, ker je ozka, oteženo sreča-vanje vozil. V naši vasi se tudi sicer križa več cest, poleg tega pa
Predsednik vaškega sveta nam je povedal, da imajo na njihovem območju tudi veliko poljskih poti, ki jih vsako leto zavozijo z gramozom.
»Letos pa smo sredi vasi zgradili asfaltirano igrišče za roko-, met, mali nogomet, košarko, te-’ nis ... Okrog smo postavili ograjo. Zdaj je tod zbirališče mladine, kar je dobro, saj je bila prej razkropljena. Gradnja igrišča je bila v referendumskem načrtu. Samoprispevek plačujemo v višini 1,5 odstotka od osebnih dohodkov. Doslej smo ga porabljali v glavnem za modernizacijo
O življenju in delu ter zabavi v Babincih nam je pripovedoval Stanko Kolbl, upokojenec, sicer pa predsednik vaške-
Pisati o nekem kraju in pri tem ne omeniti gasilcev je prav gotovo smrtni greh. Ne bomo ga naredili, zato beseda dve o požarni-kih v Babincih. Gasilsko društvo so ustanovili že 1929. leta. Gasilci imajo ustrezno opremo in prostore — stavbo v izmeri 20 krat 7 metrov, v kateri je sicer še zbiralnica mleka. Objekt so letos nadzidali in s tem pridobili dodatne prostore za potrebe gasilskega društva in mladine.
na napeljavo kabelskega televizijskega omrežja.«
r
nsti,^^
Pred mesecem sta Kukoljeva iz Presike živela v negotovo’ > že hiša v surovem stanju. Garal je tudi Janko.	foto:
.-M. ..
ga sveta.
Foto: Š. S.
V Babincih živi približno 250 ljudi, od katerih jih je 80 zaposlenih v raznih podjetjih, imajo pa še 4 ali 5 zdomcev. Dokaj dobro pa je razvito tudi kmetijstvo, zlasti pa živinoreja. Imajo najmanj 10 velikih, tržno usmerjenih kmetij.
Dobila sva še drugo pomoč, recimo električno omarico s jZsr števcem. Vsem, ki so kaj pomagali z delom ali v denarju, ca hvaležen.«
cest. Sicer pa smo v zadnjih letih pridobili še en transformator, tako da imamo zdaj močno električno napetost. Vodovod imamo že od 1970. leta, telefon pa je pri skoraj vsaki hiši. Le-teh je 70, telefonov pa 50. Zdaj se skupaj s sosednjima vasema pripravljamo
Morda še to: tako kot večina Prlečanov so tudi Babinčani veseli ljudje. Imajo celo svoj šaljivi grb, tako imenovano »niso« — pustno masko s konjsko (ali srnino) glavo. Tudi poveseliti se je treba, mar ne?
Š. Sobočan
.	>1^
Tako Janko Kukolj, upokojenec, ki je na jesen živo . je t<>' hvaljujoč« jugoslovanski armadi ostal brez hiše, saj ""Lj sta110, povska granata porušila. Bal se je, da bo moral v ned0®. : pavS vati v garaži hčerine hiše (drugi prostori niso prosti), z kaže, da ne bo tako; če bo šlo tako, kot je steklo, Poten'va potr® vanje vseljivo že pred zimo. Ljudska dobrota se bo zn° la!	g S0b^
KOVINOTEHNA s
NA SEJMU V GORNJI RADGONI V HALI F, RAZSTAVNI PROSTOR N*
• popusti • ugodne cene • potrošniška posojila • prodaja na čeke

Z




$

Prisrčno vabljeni!
KOVINOTEHNA s
za
Stran 10
VESTNIK, 22
utrip življenja
Dr. Lojze Števanec
V AFRIKI
/o pr ° vsakem !°vu nas je Manja, svetnikova žena, povabila na večer-kruh 'r1^ Sm° se čioveško najedli in, kar je najvažnejše, na mizi je bil anzan'ia kruha v našem smislu nima ali ga ne pozna. Marija ga je sidrati la'Z rnoko 30 i° oskrbovali kapitani naših ladij, ko so bite za-srno 6 Vpr’sta™ču v Dar es Salaamu. BiH so naši stalni gostje,'za njih manJ3e storitve, jih prevažali po mestu, ker avtomobilov ^ntil- fr ^nzen'r Energoinvesta (nekaj so graditi v mestu), je pogosto cigaret kana drzava ie t0’ ki nima ne pekarne in ne trafike?- Kruha ni, e pa kupuješ na ulici od črnoborzijancev.
sOi da alan <e bi! veseljak, dober človek, starejši, preveč rejen. Pravili trpei RaJe da^aL krvni pritisk. Hitro se je zasope! in v tisti vročini hudo strehi jd pa 3e^ na lov Ustrelil pa je redkokdaj kaj. Skoraj vedno je ni rnOgaiavta-. ker po tisti vročini med grmovjem in po travi enostavno je,da^^en° smo 9a moraliPr' večerji hvaliti, kakšen velik lovec da ^zanj ^strel'ito in ono, ker ga žena sicer ne bi pustila na lov. Bala se t ua ga ne [jj kap pa smo vecje^ je ^o.
njeni nag3 ,e 0d3la v kuhinjo po nove dobrote. Mi lačni, pri mizi sklo-‘Sef okusno ied- potnih ust. Nenadoma pa sredi tišine: Mar' boces da P^as Hi da jo ja zgazim?-«
lan skoči od mize, se v strahu ozre in pobesni:'
Mi'^atedno’ pa ko je to rekao?«
^lans <.S'resn/’ ko se žena vrne, hvalimo Marjana, kako nas uspešno a^a 3 svežim mesom.
pnložnosti me je vprašal:
Ko? pa ' pa kako možeš ti to da središ: mušico pa nišan pa ono ta-p0 ° i.e nemoguče!«
ne je sem ugotovil, da slabo vidi.
a^lašea~n'h parkih
ko °č zn t6ne Z nam' nlso hod'le na lov- ^elele Pa so videti črno Afri-kot zat0 smo večkrat šli v nacionalne parke.
9ovOr! o n > na zensk se tudl m°ja ^na boji kač. Čeprav se jih boji, n'šla snaf 'n z veHko pozornostjo posluša, ko je govora o njih. Nikoli zaviek?6 da b' Pmtaknila vse kotičke, špranje in luknje, ati se ni ^vah k/ kada- Pr' na3ih sosedih so jo našli celo v klimatskih na-$H J" sPomnim se, da bi v naši soseščini koga ugriznita.
trist0 k°i V nar°dni park Mikumi, ki je bit nam najbližji, oddaljen ka-bog Usmir'°me,rov. Nekaj ven iz mesta je asfalt, nato pa cesta, da se kako / ~~ zvozen pas med grmovjem. Nenadoma žena zagleda kakije in kof8 °eZ cesto- Pritisnem na plin, hotel sem jo povoziti, pa se n= vzmet skoči preko prednjega deta avtomobila in izgine v gr-
Poležavajo levi (Foto: Ivo Slavič)
Ob c
“^sjMu ti6 P.C°metni znak: Sloni na cesti.
“Kot Dr;Od‘i° oez cesto sloni?« me vpraša.
“Kaj so ?as krave,« pravim.
c tii Veboš zafrkaval!«
1*° krge/o pela- Po nekaj kilometrih vožnje pa stop: čez cesto je šlo ’ ®lej nf onov’ veliki, majhni: Žena je samo gledala, nato pa dahni-. Malo 'eS« tja । Spm
m, pelje~ Zavil s ces,e- da bi pokazal, kako se vozimo, ko gremo neki čugT po ^svi, čez nizko grmovje, pa nenadoma opazim, da se “Kaj na '■ rdedkasti ptiči mečejo pod kolesa.
amo ugotovili, da so lovili kobilice, ki smo jih dvigali iz tra-smo se v hotelu, ki je bit nizko grajen. Imel je številne te-ki ie pmi!^ bazen. Gradili so ga Francozi. Stal je ob manjšem je-kai rp s° bil/ ba^a/o v zaraščeno močvirje, ki mu ni bilo videti konca. V se^ so Povodni konji. Ne vem, zakaj jim pravijo konji. Jaz bi re-''rieiVLllkaga pod°bni lepo rejenim svinjam kot pa konjem. Gledal ^Pro^^ega, samca. Stalno je nekaj letelo z njega; rep je PriŠei^r^n metat blato kot s trosilnikom daleč okrog sebe. Ne ^Ppri kb^'P° njegovega velikega gobca, ki ga je nekajkrat na ^r^ar!an jeot b' zehat. Pokazali so se namreč za laket dolgi čekani. fo. sSecfe/ pa trekel, da p; se šel zjutraj kopat v bazen. Zgodaj zjutraj je ifras'ln gtedaj kako so se prihajale živali napajat v jeze-a?9 terac. priPekalo, ko pride Marjan v kopalkah, z brisačo čez ra-^?t rnarabbazena se je počasi, premišljeno prestavljalo več kot 0(1 čaastim^V: To 30 kakih Pet' 3est kilogramov težki ptiči z orja-,reb^Sa do ča' k^un‘’ golimi glavami in vratovi, kjer imajo golšo, ki jo % Po trebuh naP'bnejo. Črne noge imajo prepleskane z belimi iz-*Paia/i nu so beli, po hrbtu bolj temni, vendar izgledajo umaza-‘^^vp^^^nu.
^arja,- e‘enem naslanjaču in z daljnogledom preiskujem obale ^(PoSfjo Sa ustavi in gleda marabuje, ki ga z dostojanstveno Pa ti šaUje^°' ^arabuji so z zakonom zaščiteni in tako udo-“Ti Vsneio iz roke, če jim kaj ponudiš. Čez čas se obrne k ‘^^Ujil,J3tiči so to^”
.^rb°vin ’o k^une si perejo v bazenu. Kaj pa jejo ti ptiči?«
ne da^Se v tei vod' ne bom kopa!.« In res se ni.
fr bnLavtom'nhj b' v Parku pusti! banane ali kaj drugega užitnega v o kler avt ' U' ker se vanj takoj vselijo babuini, neke vrste pavi-<r So/ se ifrr pramečejo in požrejo, kar je užitnega, ne moreš fr9on°b se div- kazei° zobe, ki so spoštovanja vredni.
frr°Vha: 'mpahfrd V parku ne boji- Lahko se pelješ mimo ležečega ^Vi^Zu. bev al' velikega kuduja, ki te v lovišču ne pusti niti dvesto n, ofr Se Hm / S-e valiaio in pretegujejo v senci, ko se pelješ mimo. fr^^frzko približaš na strel
ip dvign .Parodni park plačaš vstopnino in se vpišeš v knjigo, Zaradi Z ZaP°rnico. Ob izstopu se ponovno vpišeš. Ta evi-°ntrole; če bi se ti kaj zgodilo, bi te šli iskat.
(dalje prihodjič)
KOZAR1CA — Na območju Pomurja je vse več kozjerejcev: v Lendavi, Logarovcih, Hrastje-Moti, Babincih, Šulincih ... Tokrat smo se oglasili pri Marjeti Sukič v Šalincih, ki se s kozjerejo ukvarja dobra tri leta. Ima 30 koz-mlekaric, 6 mladičev in 3 kozle, oziroma »bake«, kot jim pravijo po domače. Koze-mlekarice dajo dnevno od 2 do 3 litre mleka, tako da ga dnevno namolzejo 60 litrov. Shranjujejo ga v hladilniku za mleko, ki ga je prispeval Hmezad-Žalec. Le-ta vsak drug dan mleko odpelje v svojo mlekarno. Marjeta Sukič vzorno skrbi za svoje koze, o čemer smo se prepričali na lastne oči: hlev je bil snažen, koze na paši, domača zbiralnica kozjega mleka pa se je lesketala. Nova dejavnost na Sukičevi kmetiji je donosna, še bolj pa bo, ko bodo vse koze dajale v povprečju 3 litre mleka dnevno. Zdaj jih je še nekaj, ki povprečje kvari-j°-
Foto: Š.S.
ZA MALO DENARJA, MALO MUZIKE
Zaradi propadlega referenduma za krajevni samoprispevek in splošnega pomanjkanja denarja bo letos v Murski Soboti narejenega znatno manj, kot so sprva predvidevali. Tako bodo odpadle marsikatere naložbe, ki so jih načrtovali za letos in v tem srednjeročnem obdobju. To so nam povedali na sedežu tnestnih krajevnih skupnosti, kjer te dni nenehno zvonijo telefoni. Številne stranke namreč kličejo zaradi motenj v spremljanju satelitskega televizijskega programa. To pa je posledica nujnih vzdrževalnih del na napravah visoke napetosti, ki jih opravljajo delavci Elektra, na posameznih območjih mesta pa opravljajo priklope CATV. Ker bo to trajalo še nekaj časa, dokler zadev ne bodo popolnoma uredili, prosijo za razumevanje.
Sicer pa je motnje možno prijaviti na že znano telefonsko številko 22-157 in strokovnjak za kabelsko televizijo vas bo kmalu obiskal na domu. Mnogim je znano, da je na kanalu 03 že nekaj časa možno spremljati poskusni soboški interni kanal z raznoterimi informacijami in obvestili.
In kaj naj bi delali letos? V kratkem naj bi na ulici Štefana Kovača v Murski Soboti postavili še stojala za kolesa in koše za odpadke, zatem naj bi uredili južni del Kajuhove ulice, ki jo bodo asfaltirali ter zgradili vodovod in kanalizacijo. Predračunska vrednost teh del je 740 tisoč dinarjev, ki so zagotovljena iz ostanka sredstev za Gregorčičevo ulico, katere dokončna ureditev bo morala očitno počakati na boljše čase. Pripravljajo se tudi na gradnjo kolesarske steze od kanala do Avnojske, ulice v Cernelavcih. Potreben denar bodo dobili iz občinskega proračuna in deleža Krajevne skupnosti Černelavci, izvajalec del pa je SGP Pom-Grad.
Milan Jerše
IZ DOPUSTNIŠKE BELEŽNICE (3)
Pogovor z Dušanom Nemcem — mentorjem taborniškega odreda Ljudska pravica
TABORNIŠTVO JE ČAR ŽIVLJENJA V NARAVI
Pred leti je bilo Pomurje znano po zelo razvejani taborniški dejavnosti. Po osnovnih šolah in v delovnih organizacijah so delovali številni taborniški odredi s številnimi mentorji, ki so načrtno delali z mladino. V zadnjih letih pa se je stanje zelo spremenilo, število odredov in mentorjev se je zelo zmanjšalo. Se vedno pa je ostalo nekaj zavzetih taborniških delavcev — mentorjev, ki so zvesti naravi in njeni privlačnosti. Med te sodi tudi Dušan Nemec — mentor taborniškega odreda Ljudska pravica na OŠ Draga Lugariča v Lendavi.
Koliko časa ste član taborniške organizacije?
»Tabornik sem postal pted enaintridesetimi leti v družini belih rudarjev v Lendavi, katere pobudnik je bil pokojni Šalamon. Leta 1966 seje družina preimenovala v TO Ljudska pravica, ki deluje še danes. Ob usta-
novitvi je odred imel blizu 70 članov, medtem ko nas je danes okrog 40. Žal pa sem kot mentor ostal sam.«
Pred leti vas je bilo tabornikov veliko več kot danes. Kaj je vzrok, da se je število zelo zmanjšalo?
»Taborništvo ima v Pomurju dolgoletno tradicijo in dobro smo bili zastopani na vseh zletih slovenskih tabornikov. Pomurski taborniki smo bili tudi zelo cenjeni. V zadnjih letih pa se je število resnično zelo zmanjšalo. Mislim, da je bil glavn[ vzrok za to neupoštevanje mentorskega dela in pa novi izzivi za mlade, kot so televizija, računalništvo, video in drugo. Tabor pri bukovniškem jezeru pa kaže, da o poživitvi taborniške dejavnosti razmišljajo tudi v ljutomerski občini, kjer nameravajo ustanoviti taborniški odred.«
Denar je prav gotovo eden od pomembnih dejavnikov, ki vam pri vašem delu povzroča preglavice. Kako rešujete ta problem?
»Doslej smo finančno vprašanje reševali z dotacijami ŽTKO in OŠTO, nekaj denarja pa smo zbrali tudi z akcijami in članarino. Kako bo v prihodnje, je težko povedati, saj so se razmere spremenile.«
Za sedaj imate bogate taborniške izkušnje. Kaj vam je najbolj ostalo v spominu?
»Iz taborniškega življenja imam veliko lepih spominov. Na prvem mestu je zadovoljstvo, ko vidiš, kako zadovoljni so mladi na taborjenjih, kako uživajo v naravi in se z lepimi spomini vračajo domov. Zanimiv dogodek pa sem doživel pred leti prav na Bukovniškem jezeru. Taborniki smo dobro sodelovali z gozdarji in smo jih tudi radi povabili med nas. Ko smo pred leti taborili na drugi strani jezera in smo se s splavom podali na drugo stran jezera po gozdarja, se nam je pripetila nevšečnost. Sredi jezera se je splav prevrnil in mi smo se skupaj z gozdarjem, ki je bil lepo oblečen, znašli v jezeru. V tem trenutku je gozdar najprej reagiral tako, da je zgrabil denarnico in jo držal nad vodo. Obleko pa si je seveda pozneje posušil. Kljub temu dogodku se odnosi med taborniki in gozdarji niso skalili.«
V čem je po vašem čar taborništva?
»Čar taborništva je v življenju v naravi, v čistem okolju in zraku, v prijetni družbi, med prijaznimi ljudmi. Življenje tabornikov je zelo zanimivo, saj je potrebno vedno nekaj delati, ustvarjati, se učiti, zabavati. To ni šolski krožek, ki se konča s šolskim letom. Taborništvo je čar, ki bi v naše vrste moral pritegniti marsikaterega mladega.
Feri Maučec
V največji tovarni sanj
Še v Pariz? Zakaj pa ne, ko sem že v Baslu v Švici, tik ob meji s Francijo! Okrog 550 kilometrov vožnje po avtocesti me torej čaka, pa bom lahko v najvčeji tovarni sanj na svetu, pri ljubici, ki se nikoli ne stara, v mestu luči, hrepenenja, ljubezni, lepih žena ... Marsikaj lepega sem že slišal o tem Parizu, tako da me je res mikalo doživeti vsaj delček njegovih >čarov<; če drugo ne, povzpeti se na Eifflov stolp, posedeti na Montparnassu, se sprehoditi po Louvru in ukrasti smehljaj Mo-ne Lise, se vsaj približati največji operi na svetu, videti in zaslišati veliki zvon katedrale Notre-Dame in se vsaj sprehoditi po Elizejskih poljanah, po eni od najlepših avenij na svetu. Kaj bi še pomišljal? Na pot!
Seveda si je bilo potrebno urediti za potovanje v Francijo vizum, drugače nekaterih dr^
■■■■»MM
Jožef in Marija Kohek sta našla v Parizu svoj drugi dom in lepše življenje.
žavljanov, med njimi žal tudi nas, ne pustijo v svojo prostrano deželo. Sprva sploh nisem mogel verjeti, da se vozim po Franciji, tako prostrana in tudi precej pusta se mi je zdela. Sama polja, vmes pa kakšen gozdiček, manjše naselje, nizko hribovje in široka avtocesta, ki se vije proti Parizu. Mislil sem, da je Francija pač drugačna, predvsem pa bolj obljudena.
Po približno, petih urah potovanja sem v daljavi že zagledal visoke nebotičnike in lesket sončnih žarkov, ki so se odbijali od njihovih oken. Kmalu bo šlo zares! Postajal sem čedalje bolj vznemirjen, ker me je begala misel, kako se mi bo sploh uspelo voziti po tako velikem mestu in ali bom našel prvi cilj nekje na obrobju Pariza —- družino Kohek iz Kočevja, ki še je preselila v Francijo pred več kot 30 leti. Dogovorjeni smo bili namreč, da me za nekaj dni sprejmejo pod svojo streho. In že se mi je zdelo, da sem zašel, ko sem čisto od blizu zagledal Eifflov stolp. Če bi se hotel namerno peljati tam mimo, mi to skoraj gotovo ne bi uspelo! H Kohkovim že nisem našel poti, tako da so mi morali priti naproti, potem ko sem jih po telefonu poklical iz neke gostilne. Pripeljal pa sem se dokaj blizu tistemu predelu mesta (Argenteuil). Za prvi dan je bilo to dovolj.
Zvečer sem še nekoliko posedel z gostiteljema, Jožefom in Marijo, ki sta mi pripovedovala, kako ju je pot zanesla na tuje in kak-šo je njuno življenje v Parizu.
Poročila sta se leta 1952 v Kočevju. Rodila sta se jima dva otroka. Službo je imel le Jože, in to pri gradbenem podjetju. Imeli so majhno in vlažno stanovanje. Življenje je bilo dokaj težko. Jože seje povezal s teto v Franciji in odšel k njej na obisk z namero, da si tam najde službo. To mu je tudi uspelo. Čez leto pa je prišla za njim še Marija z otrokoma. Tudi v tedaj obljubljeni deželi Franciji jim je bilo nekaj let težko. Vendar pa so prišli sčasoma boljši časi. Jože dela kot vodovodni inštalater, Marija pa v tovarni kozmetike. Živita v lepem 3-sobnem stanovanju, otroka pa sta že na svojem. Ko bosta upokojena, se bo-
Kraljica Pariza je seveda katedrala Notre-Dame, ki bo kmalu stara 830 let. Ce bi njeni stebri znali govoriti, bi lahko pripovedovali bogato zgodovino Francozov. (Fotografija: JOG)
sta morda spet preselila v Kočevje, kjer sta si uredila lastno hišo, saj ju vleče v domovino. Tudi letos sta prišla na obisk, čeprav sta nekaj časa oklevala zaradi političnih razmer pri nas. Zelo ju je prizadelo, da se je kaj takega — vojaško posredovanje JA v Sloveniji — lahko zgodilo.
Tudi o Parizu smo se seveda precej pogovarjali. Onadva sta kajpak lahko že velikokrat občudovala vse tisto, kar je mene mikalo, da bi videl. In v štirih dneh mi je res uspelo doživeti delček njegovih čarov — se povzpeti na 320 metrov visok Eifflov stolp, posedeti na Montparnassu, ukrasti nežen smehljaj Mone Lise v Louvru, občudovati katedralo Notre-Dame, Elizejske poljane ... Bil sem že tudi v Rimu, ampak Pariz je res ljubica, ki se nikoli ne stara.
Jože GRAJ
3* AVGUSTA 1991
Stran 11
ne zgodi se vsak dan
JELOVICA
Dražji od politikov
Luciano Pavarotti, italijanski operni pevec, je na vrhu lestvice ki jo je napravil nemški poslovni časopis Forbes von Burda. Časopis je objavil lestvico honorarjev, ki jih zahtevajo znane osebnosti za navzočnost na zabavah in sprejemih. Pavarotti zahteva za tak posel 200.000 mark in je mnogo dražji od nemških politikov ki imajo tudi svoj cenik. Šefa socialdemokratov Hansa Johena Vogela lahko dobite v svojo hišo že za 10.000 mark.
Ob vrnitvi več tisoč ameriških marincev iz zalivske vojne si je obrambno ministrstvo v Wa-shingtonu razbijalo glavo z dejstvom, da mladeniči pol leta niso videli nobene ženske, »Nekateri so tako sestradani, da bodo napadli prvo žensko bitje, ki jim bo prišlo nasproti,« pravi neki marinec. Da bi se izognil takšnim primerom na domačih tleh, je Pentagon za ameriške vojne ladje odredil, da se ustavljajo v tujih pristaniščih na poti do-
Legendarni Tatar
»Leteči Tatar ne bo več letal,« je sporočila svetu novica iz Londona, češ da veliki plesalec Rudolf Nurejev načrtuje slovo od plesne kariere. Ljudje, ki vedo, da je velik pri plesu in muhast po značaju, so skomignili, češ tudi za govorjenje o sebi je velik. In res, kot so domnevali, o kakem slovesu ni bilo niti sledu. »Ljudje me še vedno radi hodijo gledat,« pripominja Nurejev, »in čeprav že 33 let trpim vsakič, ko
Z izkupičkom mednarodne zbiralne akcije naj bi se na predlog egiptovskega ministra za kulturo, Faruka Husnija, egiptovski muzej preselil iz središča Kaira pred vrata milijonskega velemesta. Novi muzej, katerega gradbene stroške ocenjujejo na »stotine milijonov dolarjev«, naj bi se preselil na 32 hektarov puščave, kakšnih 19 kilometrov jugozahodno od Kaira, s sfingo in s piramidami v ozadju, v Gize.
Ta preselitev je nujno potrebna predvsem zato, ker egiptovski
muzej, ki so ga ustanovili leta 1902, živahen promet že močno ogroža in so v nevarnosti številni njegovi zakladi zaradi tresljajev,, ki jih povzroča bližnja podzemska železnica in drugi neprijetni vplivi okolja. Celo masivni kamniti spomeniki že kažejo sledove razpadanja, še veliko bolj pa so ogroženi muzejski predmeti iz papirusa, lesa in raznih tkanin.
»Mi smo čuvarji civilizacije in novi muzej mora jasno pokazati, kaj nam te stvari pomenijo,« izjavlja minister Husni in z zado-
moram na oder, bi rad trpel še nekaj časa.« Po pomladi, ki jo je vso namenil Italiji, se bo odpravil na turnejo od Avstralije do Skandinavije, avgusta pa se bo vrnil v Verono in nastopil kot Mercuzio v Romeu in Juliji.
Njegovi kritiki pravijo, da je za to vlogo potreben temperament, ki ga Nurejev ima, toda tudi telesna moč, ki je Nurejev ne premore več. Toda Nurejev od nekdaj rad streže s presenečenji.
Nedavno je v ZDA presenetil s tem, da je vzel v roke dirigentsko palico in dirigiral Čajkovskega Trnuljčico. To namerava ponoviti tudi na Dunaju in v Italiji.
Snubili so ga za Scalo, da bi . prevzel tamkajšnji balet, ki potrebuje prenove. Toda Rudolf Nurejev je ponudbo zavrnil, ker se boji imeti zavezane roke. Plesu se noče odpovedati. Dela ima več kakor v mlajših letih, ne samo kot koreograf, tudi kot plesalec. Od 24. do 30. maja je v Veroni plesal glavno vlogo v baletu Smrt v Benetkah po delu Thomasa Manna. Toda ne na Mahlerje-vo glasbo, ki jo je bil v svojem filmu leta 1971 uporabil Luchino Visconti, ampak na Bahovo orgelsko glasbo.
H
<
Tj- *
a
M
j	-hi
—*------»p-





Tovarna BMW praznuje 75-letnico — Munchenska stolpnica je le poslovno jedro te uspešne firme, ki je lani — s 70.820 zaposlenimi — izdelala 519.000 avtomobilov in 31.000 motornih koles. Sicer pa je tovar- -na BMW nastala iz nekdanje tovarne letalskih motorjev, od tod tudi njen belo modri znak, ki stilizira vrteči se letalski vijak.
■J
r
Ameriški vojaki si dajejo duška na Tajskem
mov: med drugim so se vojaki za nekaj dni ustavili tudi v seksualnem paradižu v tajskem obmorskem mestecu Pattaya.
Pred nekaj tedni je tja priplulo prvih sedem vojnih ladij z več kot 7.000 vojaki. Na stotine prikupnih tajskih prostitutk se je z dolarji obloženim strankam vrglo v objem.
Tajske oblasti so spremljale obisk ameriških vojakov z mešanimi občutki: po eni strani so ameriške vojne ladje prinesle
pristaniščem veliko denarja, pa tudi za lokalno ekonomijo je bil prihod vojakov po lanskem neuspešnem turističnem letu pravi blagoslov. Po drugi strani pa je naval še zaostril hude probleme na tem območju: po uradnih sporočilih je kar 40 odstotkov prostitutk iz teh krajev okuženo z virusom aidsa, zato si tuji moški iščejo čedalje mlajše »prijateljice«. Narašča povpraševanje po komaj dvanajstletnih deklicah.
Kairski muzej se seli v Gize
voljstvom dodaja, da bodo turisti hitro poskrbeli za povrnitev velikanskih investicijskih stroškov.
Egiptovski muzej hrani dve najznamenitejši zbirki na svetu: najdbe iz grobnice faraona Tu-tenkamuna in mumije Ramzesa II. ter še petindvajsetih drugih članov egiptovskih vladarskih hiš.
Rožnati tank gre v muzej Češkoslovaško ministrstvo za kulturo se je končno odločilo, kaj bo storilo s spornim sovjetskim tankom, ki je desetletja stal v središču Prage, v minulih mesecih pa je postal hud kamen spotike. Aprila ga je neki praški študent namreč rožnato prebarval, zato so ga priprli, tank pa na stroške oblasti ponovno pobarvali zeleno. Nato je skupina poslancev spet vzela v roke čopič in tank je dobil rožnati nadih, pa spet zelenega. Napovedali so nove podobne akcije, zato so se oblasti odločile, da tank v zeleni inačici varno spravijo v muzej.
Igračka za tri tisoč mark
Ko je pred 126 leti kraljevi vlak Ludvika II. Bavarskega vozil po bavarskem podeželju in sproščal v oblake črni dim, so si kmetje na poljih privzdigovali kapice in se mu klanjali. Ta drdrajoči konvoj, ki je prevažal celoten tovor, pa še orožje in prtljago za nameček, je v tisti dobi veljal za vrhunec razkošja in udobja. Danes
je vlak kralja Ludvika shranjen v nekem munchenskem muzeju, kmalu pa se bo znova vrnil na tirnice, tokrat v miniaturni obliki in v veliko veselje navdušenih zbirateljev železniških modelov.
Modelček je sestavljen iz lokomotive s tenderjem in treh vagonov, shranjen je v dragoceni vitrinici iz lesa in stekla, dolg pa je približno en meter. Nad izdelavo sta bedela najstarejša tovarna igračk na svetu Marklin in prav tako znano podjetje Trix iz Niirn-berga. Vlakec kralja Ludvika je izdelek posebne vrste. Zahteva izredno rokodelsko spretnost in velikp ljubezen do podrobnosti, saj je treba sestaviti na tisoče delcev, za to pa je potrebnih kar pet tisoč operacij. Model vlaka Ludvika bo izdelan v omejenem številu (govori se o nekaj tisoč primerkih), vseh naročil pa ne bo mogoče sprejeti. In cena? Giblje se med 2800 in 3000 markami.
de
Brkata
Mona Liza
Na razstavi, ki jo je pred kratkim v Miinchnu organizirala Francoska fondacija za sodobno umetnost, so prikazali same ponaredke, kopije, posnetke in nenavadne interpretacije znanih umetniških del. Izložba ima naslov Pristno ponarejeno. Med eksponati je tudi brkata Mona Liza.
1
EKG v vesoljski ladji
Narediti danes v bolnišnici ali zdravstveni ambulanti kardiogram — EKG — ni nič posebnega. Nekaj drugega je. jo EKG vesoljcu Sidnevu Guiterezu kar v vesoljski ladji Colu । in če se v te namene pelje z vesoljsko ladjo tudi zdravnik. Na na ki vidite ves postopek.
Televizijski prenos usmrtitev
Zgodaj zjutraj v »hiši smrti«. Obsojenca odvedejo v osn r6. no celico ter ga z jermeni privežejo na stol. Potem ko se vra ■ se skom zapro, spustijo cianidne kroglice v žveplovo kislino. H dvignejo in obosjeni se zaduši v približno desetih sekundah.
Ta postopek izvajajo v San Quentinu v imenu ljudstva. Usmrtitev lahko spremlja samo nekaj državnih uslu^ ter reporterjev, ki imajo dovoljenje za poročanje o dogajanju smrti. Televizijska mreža KQED iz San Francisca pa bi rada u ^41«" pravila spremenila. Medtem ko se približuje prva eksekucija.P. tih v Kaliforniji, se televizija pravda za pravico do oddajanja ske celice. Trdijo namreč, da bi tudi televizija morala ith®*1 pOstaje spremljati usmrtitev. Michael Schwarz, urednik televizijske P pravi, da je televizija edina priča, ki je nevtralna.	. javr®
Sodni postopek oživlja razprave iz 18. stoletja o tem, ka ,-jjtef naj bodo sankcije proti kriminalcem. Še v 19. stoletju so ’ n°))-faki’ v Združenih državah obešanja potekala javno in organizirano-je na stotine, celo tisoče ljudi gledalo obred, ki se je začel s pr obsojene osebe pod nadzorom šerifa ter se končal z nečastni®? jav-bom,« je zapisal Hugo Adam Bedau v Smrtni kazni v A®er jmel* nim usmrtitvam pa so nasprotovali tako abolicionisti, ki so J ja za brutalna dejanja, kot tudi privrženci smrtne kazni, ki so se bodo javne usmrtitve vzbudile simpatije do obsojenega.
Država nasprotuje televizijskemu prenosu iz San QuentLebja-; di varnosti, saj meni, da bi to ogrozilo varnost zaporniškega jjudj® odgovor jim KQED pravi, da je preobčutljivost neumestna- g^jsk1 so videli eksekucijo Ceaucesca v Romuniji, obglavljenja v g^t-Arabiji ter usmrtitve v Iraku, Iranu in Vietnamu,« pojasnjujI	ja
tnik KQED William Bennett Turner. »Država ne more resno so za televizijo neprimerne samo usmrtitve, ki jih opravi naša je]ite’
Eksekucije so v vseh obdobjih zgodovine pomenile r rr)nenja mnenj na dva tabora. Tudi omenjeno predavanje je razdelil tako na strani abolicionistov kot na strani zagovornikov s . josto?. Nekateri izražajo zaskrbljenost za zapornikovo zasebnost m pid' stvo. Samo ena skupina abolicionistov je televizijo tudi ura .jtve, prla. Prepričani so namreč, da bodo ljudje, ko bodo videli smrtni kazni nasprotovali.
-------------------------------——
Petnajstletni podjetnik
•Ški
Petnajstletni Američan David Eilers iz Atlante v a®^' zni državi Georgia je že pet let samostojni podjetnik z dve’ slenima, ki sta stara 25 oziroma 30 let. Njegovo podjetje . ^b-»Davidov servis za košnjo trave«. Pridni kosilci so ustvarili I S li 40 000 dolarjev dobička.	-s'
Temeljita obnova
Rekonstrukcija templja Ja-kušiji v starodavni japonski prestolnici Na-ri, je trajala šest let, stala pa je 100 milijonov jenov. Pri njej je sodelovalo 12 umetnikov s tokijske likovne fakultete. Med obnovo so na novo izdelali tudi lesen kip kralja Ungyja (izvirnik je bil iz leta 1203), ki je visok 8,4 metra, širok pa 6,9 metra.
Stran 12
VESTNIK, 22. AVG
za. vsakogar nekaj
SKRIVNOSTI VAŠIH DLANI
brez
2 ž'v'jerlje se usodno spleta k 7° usodo v zrelih letih. Veli-Drini* jenJske energije in radosti let sate m izžarevate do zrelih vzt*urljjva in zanimiva uLbodo za vas od 35 do 50. nafi /am bo Podarila mnoga ju va\JaL na P°k*'cnem področ-kar«,0 vtem ^su privlačila bo nrična področja. To vam nosF tud* finančno stabil-vredna' bo Posebno po 50. letu dvojna črt^^^ga občudovanja. večin«, . na ,srca vas varuje od se vam jenLskih tegob. Nakazuje Vant dober zakon.
veriM„e umetniška nagnjenja in j^otadi čitate. Uspeh ne bo ne n ’ neko''ko več pazite, da vsai z^00^’. mislim finančno, spozm;- nekaj časa. Vaše predi-nja boste i^-r slabše’ ,z živ,ie' li. Tat-/ lztrz>li več kot ste dobi-vse n_ A1.® lahko spodbuda za vdajo amjlvce, ki se enostavno njajo l uvs°do in nenehno godr-žuo. ’ Kako Je življenje nepravi-ludi^J? vas čakajo, so lahko tega l tat partnerstva, v kate-kotDn|S e stoPila kot žena ali te lSmVtla zenska. Radi vlada-’ ki vam to seveda do-
^upon za brezplačno analizo in priimek ------------------
Saturn rojstva---------------
| ^°čen naslov
Šifra
na naslov: Podjetje za informiranje, Titova 29, tska Sobota (Za Skrivnost vaših dlani)
Vedrina neba in
počutje
l ?etažel»i?m s' 2a®tremo sonce H 'e.poglede, z njim obli-‘Cinike, strehe /^ost m.,, . tr°st barv in ob-Tlls v *r>alov sta kot naro-
• 'lu, L*e ro. P°letno vzdušje.~ i ^ah na	^ovolj v naših tr-
Sv°je v„r b,r°’ dodamo le ne-v°'je m spretnosti
w i
W pcWAče
za: ^jalec:
Murskem valu
Kuhajte z nami - ■■■■■■
KUPQN 27
!-eStV|Ca
2 nRČFcr°dno zabavnih melodij:
3	Ans. Vlada Sredenška
4 ^LAtvi URŠKA — Slovenskogoriški kvintet
7 JAZ srk?Ot SMO NOCOJ - Alfi Nipič
' ^^Af a C,	EN FRANC KOŠIR - Franc Košir
M SE Z GORA — Ans. Šlagelj
e pošljite na naslov: MURSKI VAL, Titova 29, ' d°oota.
L«stvica ■
Je na programu MURSKEGA VALA vsak četrtek.
tedna:
t M- Kuzmiča 47, M. Sobota r^A da,DraveC, Lipa 87, Turnišče ^AUTER, Frana Miklošiča, Veržej
Ocvrti jajčevci
Jajčevci so temno vijoličasti plodovi hruškaste oblike V tonlih obmorskih krajih je to znana in mnogo unorahli<ma	Pl,n
naše vrtove pa si bolj počasi utira pot. Pri/avljatl se da na Različne načine. V poletnem času pripravljamo sveže za zim« uit i razl,.cne mo s toplotno obdelavo. Odlični so kot sestavina zelenjavnih dhlvl’ . Tudi na našem območju dobro uspevajo in obilno rodijo Zoriio v času paradižnika in paprike m v mnogih iedph iih	,riJ°
binaciji, saj se po okusu odlično dopoFnj?u |jo J	v k°!"-
dorastejo in imajo značilni temno vijoličasti J|esk d°ve trgamo, ko kisa. Dobro zmešamo mleko, moko, sol kis in rum • z ,co stepemo v trd sneg in ga testu umešamo tik nred fyrS-jBe!Jake sto rahlejše.	1 ‘-vrenjem, da je te-
Plouove na obeh koncih malo prirežemo in
dolgem jih narežemo na 1 cm debele rezine osolim3«”; ®'“Pllno' Po votno obliko. Počakamo 10 do 15 minut nakar ihuiOZII?° v Pr" Sproti jih »potegnemo« po moki in pomočimo v testo Med S'™0-morajo v maščobi plavati. Ocvrti so zelo okusna in zdrava jed "JC,n
ŠIFRE
volijo. Ste pridna, za družino pa angel varuh. Polni ste idealov. Z ljudmi komunicirate simpatično, kar vam pomaga v poslu. V prepričevanju ste pravi mojster. Vemo, zakaj. Želite biti neodvisni v mišljenju. Svoj karakter imate že zgrajen. Nekatera stroga načela so vaš večni spremljevalec.
Nasvet: Nekateri ljudje imajo prirojene sposobnosti, da v vsem več ali manj tudi uspejo. Vse je lepo in prav, dokler to ni na račun nekoga ali nekaterih. Kot da bi takšni bolejiali za kako neozdravljivo boleznijo. Ni jih mogoče pozdraviti, lahko pa smo drugi toliko bolj pozorni.
Presna
poživlja
Večinoma jemo, kuhano, pečeno, konzervirano hrano, redkeje zaužijemo kaj nekuhanega, sveže sadje svežo zelenjavo. S kuhanjem pa se izgubljajo dragoceni vitamini z vodo odplavajo mineralne snovi, vse to pa škoduje zdravju. Z uživanjem presne hrane se telo bolje oboroži proti nalezljivim boleznim. Strokovnjaki zato svetujejo, naj uživamo pol kuhane in pol sveže hrane. Se pravi, da naj bi bila polovica kar čez dan zaužijemo surovo. Da se boste na tak način prehrane hitreje navadili, začenjajte s preprostejšimi solata-mi s paradižniki, s stebelno zeleno s cikorijo, z motovilcem ali s korenjem. Primeren je tudi miisli, ki se čedalje bolj uveljavlja na našem tržišču.
Ruta velikosti 200 x 115 cm (ali pa tako velik kos bombažnega in mehko padajočega blaga) postane dolgo krilo, ki spominja na indijsko modo. Ruto v pasu naberemo, spredna konca povlečemo navzgor da padata prek pasu, ki drži blago na mestu.
Filter za vodo
Če živite v kraju, kjer se na vodovodno vodo vedno ne morete zanesti in menite, da so v njej težke kovine ali drugi onesnaževalci, je smotrno, da vodo filtrirate. Filtrirana naprava na sliki, je steklena posoda, v katero skozi poseben filter, ki ga vtaknete vanjo, natočite poldrugi liter vode. Po mesecu dni ali stotih litrih prefiltrirane vode filter zamenjate. Prefiltrirana voda je mehkejša, a ne povsem brez rudnin, ki so potrebne v zdravi pitni vodi. Primerna je za kuhanje, pitje.
ZA LJUBITELJE CVETJA
ZA NAJLEPŠI DAN
Poroka je v družini pomemben dogodek. V zvezi z rožami in rastlinami seveda najprej pomislimo na nevestin šopek in šopke družice.
In zakaj ne bi pripravili pred vhodom v svatovsko sobo velik stoječ aranžma iz poletnega cvetja? V tem aranžmaju izberemo poletne rože: nerine, lilije, liatris, marjetice, gladijole, šlajer, pa še malo zelenja iz vrta. V lepo, stabilno, temno keramično vazo podtaknemo gobo in jo ojačamo z mrežo. Višino aranžmaja določimo z rožnatimi gladijolami in plavimi nerinami. Vmes damo šlajer. V sredino aranžmaja pa vtaknemo nekaj vijoličastih lia-trisov. Na spodnjo stran name-
VONJ ČESNA
Verjetno se večkrat vprašate, zakaj ima nekaj, kar je tako dobro in zdravo, neprijeten vonj. Tak značilen vonj daje česnu ali-cin, sestavina, ki je organizmu sicer zelo koristna in se pojavi šele, ko česen narežete, ter se izgubi med kuhanjem.
Glede na to, da prihaja ta neprijetni vonj predvsem od svežega česna, vam priporočamo, da jeste kuhani česen, ki učinkuje enako kot sveži, njegova dobra lastnost pa je, da se izognete neprijetnemu vonju, ki marsikdaj
— usta izplaknite z limoninim sokom,
— prežvečite rezino limone oziroma pomaranče,
— česen jejte skupaj z naribanim korenjem,
— prežvečite peteršiljevo listje,
— nekaj minut žvečite kavna zrnca, — pojejte sveže jabolko.
stimo marjetice, ki aranžma primerno zgostijo. Cvetje popije veliko vode, tako da jo moramo dolivati.
Ne smemo pozabiti na dekoracijo avtomobila, v katerem se peljejo nevesta in ženin, priče in družice. Izurjeni cvetličarji vam znajo svetovati, kakšna vrsta in barva cvetja bo pristajala vašemu avtomobilu. Brez pripomočkov seveda ne gre. Prepustite to cvetličarjem. Urediti cvetlično kompozicijo za avto, ni lahko. Sama spretnost še ne vodi do tiste umetnosti, ki je sposobna cvetje tako sestaviti, da bi aranžma dosegel kar najvišjo stopnjo lepote. Nekateri imajo naravni čut za skupno igro oblik in barv
moti ljudi okrog vas. Kljub temu se lahko neprijetnemu vonju česna izognete:
SESTAVIL MARKO NAPAST	FRANCOSKI SKLADATELJ (1875-1957)	PRISTANIŠČE V ŠPANIJI	ŠPANSKI PISATELJ (BLASCO)	PRELEŽA-NINA	TRČENJE, KARAMBOL	DEL KOLESARSKE DIRKE	OKUSEN MORSKI RAK
SLOVENSKI GENERAL IN PESNIK (RUDOLF)							
POKRAJINA NA JUGOZAHODU KANADE							
ENIGMATIK							
FILOZOF DESCARTES					VELETOK V ITALIJI ANGLEŠKI EKONOMIST		
MLADE KRAVICE				ČARODEJ ANGLEŠKI PISATELJ, NOBELOVEC			
SESKI						NEMŠKI ASTRONOM (JOHAN-NES)	AVSTRIJSKI IGRALEC HORBIRGER
ERBU			PISATELJICA VAŠTE LETNI ČAS				
RAZVOJ DOGODKOV							
POLITIČNO ZATOČIŠČE					PLATINA FRANCOSKI PISATELJ (EUGENE)		
RIMSKA PETICA		IDEJE RIMSKO ŠTEVILO 1001					
PORTUGALSKI KRAU V 16. STOL.							
LITU			MESTO V VZHODNI NEMČUI				
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: tramvaj, retorta, apostol, N, Stane, SK, Alan, Duero, uho, Sm, Kaliopa, Cl, Odin, INA, EKA, Jirasek, Akinari.
cvetja. če pa se občutku pridruži še znanje, se možnost in gotovost za aranžiranje cvetja občutno poveča. Da bi lahko prišli do višje oblike urejenosti in s tem do skladne celote ter lepe oblike cvetlične kompozicije za avto, je potrebno imeti določen talent in znanje.
Poroka je družinski praznik, ki izraža veselje, blišč in sijaj, zaupanje v bodočnost, zato bomo uporabljali svetle barve, v splošnem pa kombinacije naj ne bodo preveč pisane.
Cvetlična kompozicija na avtu prinaša v nemirno vsakdanjost čudovit blagodejni mir, katerega moramo vsakemu zakonskemu paru iz srca privoščiti.
Olga Varga
Samodejni zalivalec
Samodejni zalivalec rož je glinen porozen tulec, na katerega je nataknjena plastična tlačilka, v njo pa napeljana drobna cevka. Glinen tulec potisnete v zemljo v lončku prost del cevi pa v steklenico z vodo. Plastično tlačilko nekajkrat stisnete in s tem povlečete vodo iz steklenice skozi cevko v tulec. Od tedaj naprej se roža zaliva sama.
AVGUSTA 1991
Stran 13
Spet na tržišču podjetje logistične opreme
LOGO
LENDAVA d.d,
Proizvodnja
SKLADIŠČNE IN
DVIŽNE OPREME
— gospodinjske police — lahki regali MINIRACK — težki regali MAJORACK — mrežasti zaboji in oprema
— ročni in baterijski viličarji do nosilnosti dva tisoč kg in izdelava posebnih izvedb viličarjev ter inženiring izvedba skladišč
10%
popust na rad-
gonskem sejmu za skladiščno opremo in
5% popust za dvižno
opremo
Informacije: LOGO, Kolodvorska 43, 69220 LENDAVA, tel.: 069/75-516, 75-100 (centrala), telefax: 069/75-519.

AGROSERVIS p.o.
Murska Sobota ,
69000 Murska Sobota, Kroška c. 58
poštni predal: 41
telefon: (069) 21-630, 21-321
telefax: (069) 21-322
fnlpv- 15-219
žiro račun: 51900-601-11849
LETOS PRVIČ NA KMETIJSKO-ŽIVILSKEM SEJMU V GORNJI RADGONI AGROSERVIS RAZSTAVLJA IN PRODAJA VOZILA RENAULT NA ZUNANJEM RAZSTAVNEM PROSTORU, LEVO OD HALE ABC POMURKE.
KOLIČINE OMEJENE!
Poleg že uveljavlje’’'1’ proizvodov iz lastnega programa vam predsta' vljamo novosti:
— posoda za odpadn® olje
— voziček za odpadn® olje
— gibljivi predpražnik
PRIPOROČAMO SE:
z uslugami avtokleparstva, avtoelektrike, avtoličarstva, nudimo kompletno » visiranje, vzdrževanje in obnovo motorjev in vozil ter kmetijske mehanizacij * Tudi v času radgonskega sejma bomo na našem dvorišču na Kroški 58 organ
rali
SEJEM RABLJENIH VOZIL IN KMETIJSKE MEHANIZACIJE.
Obiščite nas na radgonskem sejmu v hali ABC Pomurke!
MIP - DRUGIČ NOSILEC KAKOVOSTI
Ne drugič v vsem času, kar ocenjujejo kakovost mesnih Izdelkov na radgonskem sejmu - drugič zapovrstjo, to pomeni, da bo MIP postala šampion, če bo nastopila z enako kakovostjo (ali še boljšo) v letu 1992.
Dolgoročna politika MIP - Mesne industrije Primorske - je bila specializacija v okviru mesnih industrij nasploh. Tako so se odločili, da nekaterih izdelkov, npr. konzerv in paštet, ne bodo izdelovali, zato pa bodo toliko več pozornosti namenili specializaciji znotraj podjetja. Že pred leti so prečistili svoj proizvodni program in se odločili za takšnega, kot ga imajo zdaj, hkrati pa podelili izdelavo med obratom v Tolminu in Novi Gorici. S tem so se izognili podvajanju zmogljivosti in različnim kakovostim, kar je, kot pravijo v MIP, za trg najslabše. Sicer pa je geslo MIP že od nekdaj - kakovost in še enkrat kakovost.
Geslo se je obneslo, kajti kljub temu, da je pršut najdražji izdelek, je hkrati tudi najbolj kakovosten, zato gre dobro v prodajo tudi v časih, ko je za denar bolj pičla. Sicer pa gledajo na to, da je vsak izdelek, pač v svojem razredu, najboljše kakovosti.
Program poltrajnih in kraških izdelkov poteka v Novi Gorici (pršute sušijo do konca še v pršutarni Kobjeglava), v Tolminu pa so se odločili za trajne suhomesne izdelke. Pogla
vitna teža poltrajnega programa sloni na mortadeli, ki jo znajo pripraviti gotovo še bolje od italijanskih mojstrov, kajti Italijani jo prav radi kupujejo pri nas. Izdelujejo jo v štirih kakovostih - šampion gorica, brez dodatkov, mortadelo z dodatkom oliv, pistacij, zadnja pridobitev pa je mortadela italiana, brez dodatkov običajnih polifosfatov. V ta program sodijo še druge barjene klobase, tudi iz piščančjega mesa.
V kraškem programu so kraška panceta, kraški zašink, zlasti pa seveda kraški pršut. Pršutarna Kobjeglava z idealno lego na hribčku, kjer se mešajo planinski in morski vetrovi, je registrirana za izvoz v države Evropske skupnosti (izvozni status ima tudi goveja in prašičja klavnica). Kraški pršut je najbolj naraven izdelek, saj mu razen soli ne dodajajo ničesar, sušijo ga na zraku - le po želji kupca ga tudi dimijo z bukovimi drvmi in brinjem.
Tretji program iz nove tovarne v Tolminu, ki je začela delati z manjšo zamudo zaradi znanih razmer, so trajni suhomesni izdelki, med katerimi prednjačijo milanska in zimska salama ter salamini, ki obsegajo 50% proizvodnje. Poleg tega izdelujejo še furlansko salamo, tolminski želodec, napovedujejo pa še nekatere novosti, ki jih bo morda že moč videti in pokusiti na radgonskem sejmu.
Da bi zavarovali kakovost svojih izdelkov in tudi kupce, so se v MIP odločili za prodajo izdelkov iz posameznih programov z blagovnimi znamkami. Poltrajni program bo nosil ime Kraljica-mortadela Gorica - zasluženo, saj je mortadela najbolj znan izdelek MIP.
Kraški program bodo zaščitili z imenom kra-ške specialitete, to bo pomenilo, da so resnično s Krasa. Za trajne suhomesne izdelke iz tolminske tovarne pa so izbrali ime Alpika, pripravljajo pa 20 do 25 tovrstnih izdelkov s to blagovno znamko. Brez novosti kajpak - na novosti so v MIP vedno pripravljeni.
Odličja so na letošnjem radgonskem sejmu prejeli tako v konkurenci domačih izdeloval
fr MIP
Nova Gorica
cev kot tudi v konkurenci Alpe-Jadran, Ki ocenjujejo le suhomesne izdelke. Prvo me jim še toliko več pomeni, ker so tekmo s priznanimi tujimi izdelovalci suhih mes $ - Švicarji, Avstrijci in pršutarji iz Parme m Daniela iz Italije.	. reZ
MIP je kakovost - kakovost je MIP "Rip. obojega ni izdelka iz nobenega izmed m
ovih obratov.
NAŠE DOBROTE PO VAŠEM OKUSU TUDI Z VAŠO POMOČJO
MIP — Predstavništvo Maribor, Heroja Šlandra 20, telefon 062/27-870
1^’
pisma, mnenja, stališča
Gimnazija Murska Sobota le preužitnino
Gimnazija v Murski Soboti, ki je vpisala prve učence 15. okt. 1919, ima v našem prostoru gotovo častni delež za razvoj. Začetki so bili plahi in težavni in vse do Sol. leta 1939/40 so velik del Gimnazije nosili davkoplačevalci soboške občine. V šol. letu 1940/41 je postala Gimnazija v celoti državna in tudi finansiranje državno. Gimnazijci so leta '950 »vgradili« 20.000 prostovoljnih delovnih ur v novo gim-nazijsko poslopje — zdaj Osnovna Sola I. V osemdesetih letih družba ne potrebuje več elitne Gimnazije, preselimo jo na »LTPU _ m. Sobota, kjer je bi-’ Gimnazija oziroma NARA-vOSLOVNO-M ATEM AT1Č N A 'N PEDAGOŠKA USMERI-. ’ kot njena naslednica le okrnjeno. nasledstvo prejšnjega. Združevanje povsem nekompati-unih programov, vzgojno-izo-razevalni programi, ki so bili Predvsem za poklicno izobraže-Vanje prezahtevni s premalo finega pouka, in seveda Iju-je, ki smo tu delali, so pbvzroči-1 nemalo zapletov, ki so javnosti mani.
ne morem razumeti go-Podje poslanci, da je Občinska M- Sobota sprejela (1. (J- 1991) Odlok o ustanovitvi ^mnazije Murska Sobota v be-pddu, kot je bilo objavljeno v m^Urs^em vestniku 8. avgusta Nv ,,9'mnazija po tem odloku čni	niti z nepremi-
n: ® nd’ s premičnim premože-,1®. (celotna oprema za opra-Rnje dejavnosti). Premoženje ^^^eloti dodeli v upravljanje
Miir-r ”sn,Hi sklepa časopisno-radijskega sveta Vestnika in Radia štv0 «^1 F?b°,a slovenski program na seji 28. junija 1988 si Uredni-sPrejeto r — pravico’ da v skladu z Zakonom o javnem obveščanju, "ostmi' ys.e*)'nsko zasnovo Vestnika in v skladu z materialnimi mož-Mn„ skr--X0 Posameznega pisma, mnenja ali stališča odkloni, pi-•eksto, a,sa’ a'' san<o povzame družbeno pomembne odlomke. Kopij "e objavljamo.
Mio y^a'.a pisma, mnenja ali stališča še ne pomeni, da se uredni-sebino strinja. Prispevki na tej strani nisto lektorirani.
•stavkamo naše nove izdelke!
*>trine vseh vrst in dimenzij
r®tropulti in nevtralni ®*®menti
Motilni pulti ^delovanje in opremlja-ni® montažnih in zidanih hladilnic hrilna in drsna hladilni-•ha in zamrzovalnika
vdHdo
Podjetje za proizvodnjo hladilne opreme
69240 LJUTOMER
Kolodvorska 28
Telefon: (069) 82-511, 82-521
Telefax: 82-583
Tehniško poklicni šoli M. Sobota, (14. člen) Gimnazija pa ga le uporablja. Ža opravljanje svoje dejavnosti mora za uporabo prostorov in opreme skleniti s Tehnično poklicno šolo ustrezno pogodbo.
Pogodba ali kakršen koli drug najemniški odnos postavlja Gimnazijo v podrejeni položaj, oziroma pomeni, da je upravljalec dela premoženja tisti, ki ga za izvajanje svoje dejavnosti ne potrebuje ali pa ga koristi le v malem deležu.
Tehniško poklicna šola M. Sobota upravlja z dvema specializiranima učilnicama biologije in ima vsak teden 8 ur pouka biologije, Gimnazija pa 53 ur biologije tedensko. Podobno je tudi s specializiranimi učilnicami za kemijo, fiziko in računalništvo in tudi skoraj polovico nespecializi-ranih učilnic, ki jih je tudi do sedaj isključno uporabljala Gimnazija ozir. Naravoslovno-ma-tem. in ped. usmeritev. Gimnazija ostaja brez knjižnice in brez ene same knjige v tej knjižnici. Zmede in nadloge, ki nastajajo iz soupravnih odnosov premoženja, pa so v praksi nič kolikokrat potrjene in znane.
Tako Gimnazija nima s čim upravljati, ker premoženje samo uporablja, ostali so ji le papir in svinčniki ...
Če se v bodočnosti želimo posvetiti predvsem izobraževanju na obeh novo ustanovljenih šolah, moramo v skladu s standardi in normativi razdeliti premično in nepremično premoženje med
obe novo ustanovljeni šoli. Tako bomo zagotovili, da bodo prostori, zgradba in oprema vzdrževani v okviru razpoložljivih sredstev javnih zavodov, saj je znano, da ima »lastnik« najboljši odnos do premoženja. Pogodbeno bi uredili le investicijsko vzdrževanje zgradbe in uporabo tistih prostorov in opreme, ki so za izvajanje dejavnosti potrebni obema šolama, pa je njihovo upravljanje v pristojnosti ene in druge šole.
Zgoraj omenjeni odlok tudi vse delavce razen pedagoških razporeja v Tehnično poklicno šolo (16. člen). Na gimnaziji so torej zaposleni le profesorji, laboranti in ravnatelj. Nisem še slišala za šolo brez tajnice (gimnazija bo vpisala v vse letnike 630 dijakov), pa tudi računovodjo bi po obstoječih standardih morala imeti. Standardi namreč natanko opredeljujejo tudi normative za opravljanje finančnih, administrativnih in tehnično vzdrževalnih del na šoli.
Čudna šola bo ta Gimnazija gospodje poslanci ali ne?
Tudi če je predlagatelja pri odloku vodila skrb za državno premoženje je znana resnica, da mora vsaka pravna oseba, v tem primeru Gimnazija v Murski Soboti, imeti pravico upravljanja s sredstvi za opravljanje svoje dejavnosti in da najuspešnejše gospodari »lastnik«!
Problem »dveh lastnikov ene hiše in dvorišča« postane manjši, če se ve katera »soba« komu pripada, in če je res samo njegova.
: Pedagoški mir na zdaj že bivšem SCTPU M. Sobota bomo dosegli le, če bomo Gimnazijo in Tehnično poklicno šolo osamosvojili ne le pedagoško, ampak oblikovali dve suvereni enakopravni pravni osebi v čim manjši soodvisnosti. Le tako bosta šoli dosegli pogoje za eksterno verifikacijo s strani države, ki je nujna, da zaščitimo dijake in ovrednotimo delo učiteljev.
V Murski Soboti, dne 12. 8. 1991.
NADJA IVANC MILOŠEVIČ
Ljubezen, sovraštvo in strah
Veselimo se in strah nas je: SLOVENIJA JE SVOBODNA!? Vprašaj sem postavil namerno, ker je naša bodočnost še vse preveč zameglena in negotova. Za raztrganost veznih točk znotraj slovenskega ljudstva so vzroki dokaj jasni saj nas najbolj tepe pretekla vojna, ki še pravzaprav niti ni končana. Njene posledice so predvsem vezane na splošno gospodarstvo in raztrganost političnih (da ne rečem strankarskih činiteljev), ki so vezani na vse preostale republike SFRJ. V kolikor namreč pogledamo samo par let nazaj, smo morali vedeti in čutiti, da se bo razvoj dogodkov, ki so sedaj dejstva, ravno tako razvijal, kakor se je. Tudi pri nas v Sloveniji nismo mogli pričakovati nekaj drugega, če je naš pogled v naprej bil premišljen in trezen. Vsi vodilni možje vladne in politične odgovornosti, so takoj po Titovi smrti morali vsaj predvidevati, da bo centralizem prej ali slej moral odpovedati že z oziroma na mednarodne politične dogodke in finančno ter gospodarsko odvisnost od tujine. Tudi nacionalistične tendence so postajale vse bolj očitne in naravnost zaskrbljujoče.
Toda karavana je šla mimo! EGS je seveda vse to videla, vendar je vseskozi bila prepričana, da je SFRJ skupnost narodov, ki so z ozirom na svojo preteklost sposobni rešiti vse svoje gospodarske in politične probleme. TODA TO JE BILA NAJVECJA ZMOTA, KI SI JO JE EVROPA PRIVOŠČILA OB KONCU TEGA STOLETJA! In ta (strašna) zmota je vzrok, da v Jugoslaviji sedaj teče kri nedolžnih ljudi v potokih.
Sovraštvo je premagalo ljube-
Ribentrop-Molotov
Da, bila je največja vihra v II. svetovni vojni. Dva smrtno sovražna liderja na področju svetovnega konflikta — nacistična Nemčija in boljševistična Sovjetska zveza sta znala, bila sta sposobna dogovoriti se o srečanju na fronti točno ob določenem času in kraju (v vagonu).
»Visoko civilizirani« generali JA pa kot smo ugotovili, niso bili sposobni zagotoviti prihoda slovenske delegacije na vsejugoslovanski shod predstavnikom iz Slovenije. Čakalna doba za Ohrid je trajala kar dve uri sicer na lastnem dvorišču — Brnik.
S takšnimi nadutimi potezami se smešite pred domačo kot svetovno javnostjo. Skratka, tako je premnogokrat, tokrat pa povsem izrazito potrjen balkanski primitivizem. Da vas ni sram, generali-teta! S takšnimi in podobnimi gestami vam je odprta pot nazaj v čas bizantizma, seve, s tem si pa zapirate poti, ki peljejo v Evropo.
Gospoda generali, zavedajte se, da na najbolj negativni način posegate v osnovno človeško dobrino — mir, svobodo, ustvarjalnost. Ni opravičljivih besed za dejanja, ki so jo po zaslugi generalov doživeli državljani Slovenije, čeprav so vam pošteno parti-cipirali pri plačah, pokojninah, pri megalomanski oborožitveni lakoti in to od konca II. svetovne vojne do danes.
Gospoda generali! Slovenski narod je plebiscitno odločil, da s topovi, tanki Mig-i v Evropo ne moremo, zato smo se prepričljivo odločili za samostojno pot, pot, ki pelje čim dalje od balkanske krčme, kajti ta »pasulj« ki se kuha v tej krčmi že od daljnjega leta '1918 nam le lahko škodi — razjeda želodec... To razjedanje pa normalno pelje v smrt, torej nacionalno uničenje. Tega si pa kot narod ne želimo in tudi dopustili si ne bomo, da bi nas kakšna desetina obsedenih generalov boljševistične vzgoje pahnila za stoletje nazaj. K vsemu razmišljanju ob tem pa priporočilo generalom. Osvojite vsaj tisti mini bonton ponašanja, ki sta ga sprejela in uveljavila Stalin in Hitler v najhujših usodnih časih.
In zaključna misel: ponos nositi generalske oznake je ponos le v primeru, če to sploh je ponos takrat in samo takrat, ko je najmanj 70 % državljanov, ki bi jih naj ti varovali zadovoljnih, če temu ni tako, joj, narodom, ki jih »varujete«! IVAN KRIŽAN
zen med južnoslovanskimi narodi in strah se je kot strupena megla nadvil nad Balkanom. Kam gremo in kdo nas bo rešil se iz dneva v dan vse bolj zaskrbljeno vprašujejo preprosti ljudje in tudi inteligenca? Je izhod iz krize po mirni poti in s skupnim sodelovanjem sploh več mogoč, ko je že padlo toliko nedolžnih žrtev, zaslepljenih z mediji in propagando z ene in druge strani? Kdo nam bo odgovoril na to tako zakrknjeno in zaskrbljujoče vprašanje? Kolektivna pozaba sploh ni mogoča in vsi dramatični pozivi k miru imajo toliko veznih vprašanj in pogojev, da jih skoz desetletja ne bo mogoče obrniti v koristno smer. In največja bolečina bo ostala v srcih naših mladih ljudi, ki so starejši generaciji zaupali. Prav zaradi tega imam sedaj solze v očeh, ko pišem'te stavke.
V nobenem primeru nočem omenjati ljudi, ki so bili in so še sedaj odgovorni za prelivanje dragocene krvi naših poštenih delovnih ljudi. Narod jih zagotovo pozna in bodo slej ali prej tudi poklicani na odgovornost. Toda to bo samo zgodovinska nujnost, ki ne bo odpravila posledic in vse križe in težave, ki so naše narode prizadele, bodo morali odpravljati sami. Desetletja bodo gorele sveče nad grobovi nedolžnih žrtev, ki so takorekoč zaman darovali svoja življenja zaradi tega, ker je politika njihovih IZVOLJENIH IN GLORIFICI-
»Cenzura v Vestniku«?
Letos 15. junija je umrla Erna Muser. Spomnili so se je mnogi (Delo, Naši razgledi, TV-I5, Večer itn.). Vsi so omenjali njeno službovanje na soboški gimnaziji in sodelovanje v dvomesečniku Mladi Prekmurec. Spomnil sem se je tudi jaz kot zadnji urednik MI. Prekmurca in 26. junija sem tajništvu Vestnika predal spominski, zapis. Z njim sem posebej opozoril na njeno pesniško zbirko »Vstal bo vihar«. V knjigo mi je napisala posvetilo in zraven še poslala pismo in me tako posebej opozorila, da je popravila »tiskovne napake« in popravila stvari, ki bi jih »na svoji sedanji jezikovni« razvojni stopnji »ne napisala več tako, kakor sem jih takrat, ko sem dala knjigo v tisk«. Tako sem hotel opozoriti na verjetno ta tako edinstven izvod njene pesniške zbirke.
Spominski zapis je bil objavljen (11. julija), ali opuščenih je bilo kar 15 vrstic navedene vsebine.
O takem posegu nisem bil obveščen in sem 12. 7. pisal g. L. Kovaču nam. odg. urednika in prosil pojasnilo za tak nekorekten poseg. Ne vem, zakaj se g. Kovaču ni zdelo vredno, da bi mi vsaj sporočil (v enem mesecu) vzrok za tak »nenavaden cenzurni poseg«.
dr. Vanek Šiftar
/O	ljubljanska banka
Pravi naslov	Pomurska banka d.d.
za denarne zadeve	Murska Sobota
KREDITI OBČANOM
LB-Pomurska banka, d.d., Murska Sobota, odobrava občanom naslednja posojila:
1.	Namenska posojila na podlagi prodaje valut. Višina posojila je 200 % od protivrednosti prodanih valut. Obrestna mera je spremenljiva. Odplačilna doba je do 12 mesecev. Dinarska protivrednost in posojilo se koristita v gotovini.
2.	Nenamenska gotovinska posojila. Odplačilna doba je do 6 . mesecev. Obrestna mera je spremenljiva. Posojilo se koristi v gotovini.
3.	Posojila obrtnikom za osnovna sredstva na podlagi prodaje valut. Višina je 200 % na protivrednost prodanih valut. Odplačilna doba za osnovna sredstva je do 3 leta, za obratna sredstva pa do 1 leta.
Banka odobrava obrtnikom tudi druga dinarska posojila v skladu s sprejeto kreditno politiko banke za tekoče leto. Koriščenje posojil je namensko.
4.	Banka odobrava tudi stanovanjska posojila na podlagi prodaje valut, in sicer:
— na podlagi lastne udeležbe je višina posojila 150 %, pri čemer kreditojemalec koristi protivrednost prodanih valut in še 150% posojila. Odplačilna doba je do 5 let, obrestna mera je spremenljiva.
— na podlagi vezave dinarske protivrednosti prodanih valut je višina posojila 350 %, pri čemer dinarska protivrednost ostane vezana za takšno dobo, kot je odobren kredit. Odplačilna doba je do 5 let, obrestna mera je spremenljiva. Koriščenje kreditov je nenamensko.
LB-Pomurska banka, d.d., Murska Sobota odobrava posojila tudi občanom, ki so bili oškodovani v vojni, in sicer stanovanjske kredite, potrošniške kredite in kredite obrtnikom. Obrestna mera je ugodnejša, pogoj za pridobitev pa je predložitev potrdila pristojnega občinskega organa.
RANIH voditeljev odpovedala nenamerno ali pa tudi namerno.
V svojem imenu in v imenu vseh naših ljudi, ki živimo trenutno tukaj v tujini, vas prosim vse, ki ste na odgovornih položajih, kakor tudi navadne ljudi, ki nosijo glavno breme vseh teh žalostnih dogodkov, delajte in storite vse, da bo obvladal zdrav človeški razum v naši trpeči domovini, da ne bodo padale nadaljnje žrtve in da bomo v bodoče zopet lahko prišli z veselim pričakovanjem k vam, ki ste nam sorodniki, znanci in prijatelji. Storite vse, da bodo krivci poklicani na zasluženo odgovornost in za svoje zločine tudi kaznovani v IMENU LJUDSTVA.
Pred nedavnim sem že zapisal, da je pot do prave demokracije zelo naporna in to ponovno pov-darjam. Toda ta pot ne sme biti polita s krvjo nedolžnih ljudi marveč s pametnim delom in gospodarjenjem v lastni hiši, brez škode za soseda ali drugo narodnost ali celo narodnostno manjšino, ki je že tako ali na drugi način prikrajšana.
Čuvajmo humanizem in vrednost človeškega bitja in spoštujmo verska čustva in dostojanstvo sočloveka, pa nam bo mnogo lažje priti do končnega cilja — v skupnost svobodnih civiliziranih narbdov!
Želim si, da moja iskrena želja ne bo zaman!
Ivan KRAMAR NEMČIJA
- AVGUSTA 1991
Stran 15
i At-
ti-
r

poojet je za proizvodnjo, trgovino in storitve Murska Sobota d.0.0. 69000 MURSKA SOBOTA Bjedičeva t Tel; 069/21-472
•	Kmetijski stroji za osnovno obdelavo tal
•	Predsetvena obdelava tal
•	Medvrstna obdelava tal
NOVE KONSTRUKCIJE S CILJEM ZMANJŠANJA UPORABE ENERGIJE, ŠTEVILA PREHODOV, ZMANJŠANJA VNOSA HERBICIDOV
M
Kmetijsko ekološki program
10%
popust na sejmu!
10 LET
AGROOSKRBE
MARIBOR
Mariborska Agrooskrba praznuje letos desetletnico obstoja, mineva pa tudi deseto leto od njene prve predstavitve na kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni. Tudi letos se bo obiskovalcem radgonskega sejma predstavila skupaj z beograjsko tovarno traktorjev IMT.
Agrooskrba lahko kmetu ponudi tako-rekoč vse, kar potrebuje na kmetiji, nam je povedal Franc Toplak, direktor Agro-oskrbe. »Zavedamo se, da bomo lahko uspešno poslovali le, če bodo kupci z nami zadovoljni, če bo blago, ki jim ga prodamo, dovolj kvalitetno, in če ga bo kupec dobil v najkrajšem času. Zaradi tega je pomembno, da je med zaposlenimi — tačas nas je 80 — dovolj strokovnjakov, ki znajo kupcu tudi svetovati. Blaga iz določenih programov naše ponudbe namreč ni mogoče prodajati brez znanja kmetijskih strokovnjakov.«
S kmetijsko mehanizacijo in orodjem, rezervnimi deli za kmetijske stroje, sredstvi za varstvo rastlin in gnojil ter semeni in ostalim reprodukcijskim materialom
tako mariborska Agrooskrba preskrbuje številne slovenske, delno pa tudi hrvaške kmetijske kombinate, zadruge in druge tovrstne prodajalne. Med slednjimi je tako Franc Toplak, vsak dan več zasebnikov. V preteklem letu je znašal promet tega mariborskega podjetja okoli 50 milijonov nemških mark, obseg fizične proizvodnje pa se letno povečuje za okoli 20 odstotkov.
Obiskovalcem radgonskega sejma smo se odločili ponuditi blago z deset odstotnim popustom. Proizvode iz programa beograjskega IMT pa bomo prodajali po ugodnih tovarniških cenah julijskega cenika.
»Lansko srečanje ob otvoritvi novih skladiščnih prostorov je bilo prvo naše srečanje s kupci. Pokazalo se je, kako pomembni so za nas in za kupce takšni stiki, zato smo se odločili srečanja nadaljevati. Letošnje bo hkrati posvečeno desetletnici našega obstoja in bo zaradi tega še za kanček bolj svečano,« pravi Franc Toplak.
10"odstotni popust na radgonskem sejmu!
AGROOSKRBA MARIBOR p o
MARIBOR, VODOVODNA ULICA 7
0MNIA d.o.o. BELTINCI, veleprodaja in maloprodaja, trgovina POREDOŠ v IŽAKOVCIH
in na RADGONSKEM
SEJMU
nudita ugodno prodajo;
• cementa • apna • modul opeke • stenskih oblog • kritin • zaščitnih premazov za les • umetnih gnojil...
Dobimo se torej v Beltincih, Ižakovcih ali na radgonskem sejmu!
emona commerce
proizvodnja in trgovina d.o.o. Ijubljana
[HORTUS
v_______
sektor za predelavo vrtnin, Ljutomer Rada Pušenjaka 8, 69240 Ljutomer telefon 069 81 250, 81 251
DOBITNIK ŠAMPIONA na radgonskem sejmu za leto 1991 za program HORTUS
O izjemnem uspehu tega ambicioznega podjetja smo se pogovarjali s komercialnim direktorjem Borisom Filipičem. Posebej je poudaril, da imajo zasluge za izjemne uspehe vsi zaposleni, predvsem pa mlad strokoven in vodstveni kader. S to sodobno obliko predstavitve blagovne znamke, se je ljutomerska Emona zelo hitro uveljavila na domačem in tujem trgu. Uspelo jim je spojiti kakovost izdelka in sodoben ter privlačen izgled embalaže. Delikatesni program so razširili na petnajst različnih vloženih vrtnin-
Bistveno je, da so vrtnine vložene brez konzervansov in jih bogatijo stari in domači recepti.
Letno pridelajo od dva in pol do tri milijone enot vloženih vrtnin. Uspelo jim je tudi organizirati sodoben način prodaje. In ti izdelki bodo lahko že to zimo vitaminsko obogatili vašo shrambo in seveda jedilnik. O kakovosti,n ličnem izgledu njihovih izdelkov se velja čimprej osebno prepričati.
Stran 16
VESTNIK, 22. AVG1
Z DRAGANOM SKANDALIJEM, PREDSEDNI-KARATE KLUBA MURSKA SOBOTA.
Akcija PODARIM-DOBIM
Karate je športna panoga, ki se v zadnjem času v Pomurju vse bolj uveljavlja. Tokrat smo se pogovarjali s predsednikom Karate kluba Murska Sobota Peganom Skandalijem. Vzrok je uvrstitev nekaterih tekmoval-Wv in tekmovalk na svetovno Prvenstvo v Mehiki.
~ Koliko časa že deluje karate klub v Murski Soboti?
»V Murski Soboti je bil usta-n°vljen pred sedemnajstimi leti v okviru društva Partizan. Naj-več zaslug ima Geza Abraham, " je klubu strokovno veliko Pomagal. V teh letih je klub do-zivljal vzpone in padce. V zad-nKm času pa se zopet uvelja-Mja. Poleg Murske Sobote pa aarate klubi delujejo tudi v eltincih, Radencih, Gornji “adgoni in Lendavi.
. ~ Nekateri vaši tekmovalci 111 tekmovalke so se uvrstili na ^ovno prvenstvo, ki bo v Me-mki. Za katere tekmovalce gre?
»Na svetovno prvenstvo, ki 0	6. do 8. septembra letos
Mehiki, so se uvrstili: Boris aranja, Tatjana Ternar, Gabi-v^^?čkaj in Sanina Jakovlje-1C- Rezerva pa je Borut Sušeč. 01eg teh pa so obetavni tek-ovalci in tekmovalke še: Večja Zadravc, Matej Škandali, oran Horvat in Matjaž «im.«
— Kako pa boste zagotovili potrebna sredstva za sodelovanje na svetovnem prvenstvu?
»Denar zbiramo z akcijo PODARIM-DOBIM, od podjetij in obrtnikov. Upamo, da
bomo zbrali potreben denar in omogočili našim tekmovalcem odhod na svetovno prvenstvo.«
— Kaj pa lahko pričakujemo od svetovnega prvenstva?
»Od svetovnega prvenstva v Mehiki ne smemo preveč pričakovati, saj bomo sodelovali prvič v zgodovini mlade republike. Zadovoljni bomo z uvrstitvami do desetega mesta.«
F. M.
Jetika
Balek drugi, Števanečeva tretja
Mi nekatS^VU atletsko prvenstvo Jugoslavije. Sodelovali so d be. bjatri|Pomursk> atleti in atletinje, ki nastopajo za slovenske Mžo mest ■ e se Je uvrstil Milan Balek, saj je v hitri hoji zasedel ’ ^'včas°ln osv°j'l srebrno kolajno. 10-kilometrsko progo je pre-? 2asedla U ^30,49. Lep uspeh je dosegla tudi Marija Stevanec, saj I l^jno. y. l5ku na 400 m s časom 57,57 tretje mesto in osvojila prvo u- Ha | na 800 m je bila šesta. Manuela Pergar pa je zasedla v I a 2 rezul m S Časom 4:47,84 osmo mesto, v teku na 800 m pa je °Vab tudi ta!om 2:14,44 sedma. Pergarjeva in Števanečeva sta sode-V Crn'V Sta^et* 4 x 400 m, kjer je Olimpija zasedla tretje mesto.
p Prto prv' na Koroškem je bil maraton Kralja Matjaža, ki je štel za t a GrabenStV° Slovenije v malem maratonu. Lep uspeh je dosegel pVnim D saj je z rezultatom 1:07,09 zasedel drugo mesto za dr-b0rnje om Kejžarjem. V teku na 10 km je Slavko Kumek iz i? enec netg°ne V SV0J' kategorij' zasedel šesto, Roman Klančar iz Mtmje p j Ivan Muršec iz Gornje Radgone osmo in Franc Koler . Stinot ®one trinajsto mesto.
dh Qeza r U.v Avstriji je bil tek miru. Med 300 tekači je sodeloval t^ ntest r^ar 'n v na 10 Km z rezultatom 31:59,50 zasedel >valc.°- ^a medklubskem atletskem mitingu, kjer so sodelovali ^^Itatg'2 hrvaške in Slovenije, je Geza Grabar v teku na 3.000 m 8:37,44 zasedel tretje mesto.
Mura tretja, Bistrica osma
teK^roda- ,
ftik^njev0 društvo Mura iz Kroga je pripravilo tradicionalno b5^8*11 'n Nalomu na reki Muri. Slalomisti so tekmovali Mv Ta brorp U’ v sPustu pa so tekmovali od petanjskega mosta do h^nije, Hn,4. Vdelovalo je okrog 130 kajakašev in kanuistov iz ^rOgOvalci Sotv ue ter ®osne 'n Hercegovine. Najbolje so se odrezali u K bila , . elektrarn, ki so postali skupni zmagovalec. Mura iz k>Mti '|e?a’ Bistr>ca pa osma.
S st. . °ma K-l za ml. pionirje: I. Terdič (Rašica), 8. Cipot
Mur”??i: L Kodelja (SE), 7. Borovič, 8. Horvat, 10. Škrabe0 Xa (&istr?	Ozbetič, 15. Bohnec (oba Bistrica); pionirke: 1.
(lit zMtič elan>: 1- Medved (Hrastnik), 4. R. Kovačič (Mu-t Rek Ulstr'ca), 7. S. Kovačič (Mura); C-l ml. mladinci: Hor-6* f^tiriFPi118*3 za ml- pionirje: 1. Cipot, 7. Titan (oba Mu-I Škraban' /» Borovič. 2. Horvat (oba Mura), 1 I. Ozbetič (Bistri-Si.^igov. 'Mura), 26. Horvat, 27. Balažič (oba Bistrica); pionir-iA?" u ^ižmar - S,r!ca)’ ml- mladinci: 8. Bohnec (Bistrica); st. mla-4 Mk ' Kov-.aH3 (Bistrica); člani: 1. Medved (Hrastnik), 4. S. Kova-t'Mn?viŽ (KrJ? 8’ N°vak (vsi Mura), 9. Graj (Bistrica); veterani: 1. t .Mru.’6 Gr'/ 4' Titan (Mura); turisti: 1. Stojakovič (Razlag),
.^ricabV0^ Bistrica); ml. mladinke: 1. Jugova (SE), 2. Jak-1 (Mi . mk mladinci: 1. Horvat (Mura); C-2 člani: 3. Veli Mh-Mni vr„tr?'l turisti: 2. Ozbetič—Utroša (Bistrica).
S Mi	iiVed’ I- Soške elektrarne 296 točk, 2. Ljubljana 254,
8 s 'J7, 4. Hrastnik 147, 5. BiH 119, 6. Nivo Celje 85, 7. raŽdin 4d ?ca 27, 9. Razlag 55, 10. Končar Zagreb 51, 11. Var-,n Slavija Zagreb 26 točk.
’ <2. AVGUSTA 1991
Nogomet
RAKIČAN V POMURSKI, FILOVCI VI. MNL
V povratni kvalifikacijski tekmi za vstop v pomursko nogometno ligo je Rakičan premagal Kobilje s 3:1. Ker se je prvo srečanje na Kobilju končalo z zmago Kobilja z 2:1, se je v pomursko ligo uvrstilo moštvo Rakičana. Filovci kot tretjeuvrščeno moštvo v drugi medobčinski ligi pa so se uvrstili v prvo medobčinsko nogometno ligo Murska Sobota.
Memorial Jožeta Nemca
Partizan Bogojina, katerega člansko moštvo se je ponovno vključilo v tekmovanje druge medobčinske nogometne lige Murska Sobota, je pripravil turnir v nogometu za memorial Jožeta Nemca. Odprl ga je sin Dejan, govorila sta Jože Vugrinec in Stevo Kolarič, sodelovala pa so štiri moštva. Za tretje mesto je moštvo Bogojine premagalo veterane Odranec s 4:0, ia prvo pa so veterani Turnišča premagali veterane Rakičana s 3:0. Vrstni red: 1. Turnišče, 2. Rakičan. 3. Bogojina in 4. Odranci.
Seminar za nogometne sodnike
Medobčinsko društvo nogometnih sodnikov Murska Sobota organizira seminar za sodnike. Seminar bo v petek, 23. avgusta 1991, ob 18. uri v prostorih TVD Partizana v Murski Soboti. V Pomurju, kjer je veliko moštev, primanjkuje nogometnih sodnikov. Zato vabijo vse, ki imajo veselje do vodenja nogometnih tekem, da se udeležijo seminarja.
RAZPORED TEKEM
PNL
I. kolo - 25. 8. 91 Dobrovnik : Črenšovci Bistrica 15 Rogašovci Tišina : Polana Ižakovci : Odranci Lipa : Rakičan Bakovci : Ljutomer
II. KOLO - 1. 9. 91 Črenšovci : Ljutomer Rakičan : Bakovci Odranci : Lipa Polana : Ižakovci Rogašovci : Tišina Dobrovnik : Bistrica
II. kolo — 8. 9. 91 Bistrica : Črenšovci Tišina : Dobrovnik Ižakovci : Rogašovci Lipa : Polana Bakovci : Odranci Ljutomer : Rakičan
IV. kolo - 15. 9. 91 Črenšovci : Rakičan Odranci : Ljutomer Polana : Bakovci Rogašovci : Lipa Dobrovnik : Ižakovci Bistrica : Tišina
V. kolo - 22. 9. 91 Tišina : Črenšovci Ižakovci : Bistrica Lipa : Dobrovnik Bakovci : Rogašovci Ljutomer : Polana Rakičan : Odranci
VI. kolo - 29. 9. 91 Črenšovci : Odranci Polana : Rakičan Rogašovci : Ljutomer Dobrovnik : Bakovci Bistrica : Lipa Tišina : Ižakovci
VIL kolo - 6. 10. 91 Ižakovci : Črenšovci Lipa : Tišina Bakovci : Bistrica Ljutomer: Dobrovnik Rakičan : Rogašovci Odranci: Polana
Vlil, kolo - 13. 10. 91 Črenšovci : Polana Rogašovci : Odranci Dobrovnik : Rakičan Bistrica : Ljutomer Tišina : Bakovci Ižakovci : Lipa
IX. kolo - 20. 10. 91 Lipa : Črenšovci Bakovci : Ižakovci Ljutomer: Tišina Rakičan : Bistrica Odranci : Dobrovnik Polana : Rogašovci
X. kolo - 27. 10. 91 Črenšovci : Rogašovci Dobrovnik : Polana Bistrica : Odranci Tišina : Rakičan Ižakovci : Ljutomer Lipa : Bakovci
XI. kolo — 3. 11. 91 Bakovci : Črenšovci Ljutomer : Ižakovci Rakičan : Lipa Odranci : Tišina Polana : Bistrica Rogašovci : Dobrovnik
Vaške igre v Pertoči
ŠD Mladost iz Pertoče prireja v nedeljo, 25. avgusta 1991, ob 11. uri vaške igre s tradicionalnim srečanjem debelih in suhih. Prijave zbirajo do sobote, 24. avgusta na ŠD Mladost.
Gornja Radgona
Kasaške dirke v soboto
Zaradi močnega naliva so kasaške dirke v Gornji Radgoni preteklo nedeljo odpadle. Dirke bodo v soboto, 24. avgusta 1991, ob 14. uri z enakim razporedom in prvim slovenskim kasaškim derbijem.
Mali nogomet
Liga veteranov
V minuli tekmovalni sezoni je NK Mlajtinci organiziral ligo veteranov v malem nogometu, v kateri je sodelovalo 8 moštev. Tekmovanje v novi sezoni pa se bo predvidoma začelo 31. avgusta. Zato vabijo vse zainteresirane ekipe, ki imajo dovolj igralcev, starih nad 30 let, da se udeležijo sestanka, ki bo v petek, 23. avgusta, ob 19. uri v domu Partizana v Murski Soboti. B. Talian
Zmagali gostitelji
V Vučji Gomili je bil turnir v malem nogometu. Zmagala je ekipa 11 plavih iz Sela pred Te-šanovci in Prosenjakovci. Prve tri ekipe so prejele pokale.
RAZPORED TEKEM
OČL - VZHOD
I. kolo - 25. 8. 91
Turnišče:Ojstrica
Rače:Beltrans Veržej
II.	kolo - 1. 9. 91
Beltrans VeržejrKototan
PohorjeJumišče
III.	kolo - 8. 9. 91 Železničar:Beltrans Veržej Turnišče:Dravinja
IV.	kolo - 15. 9. 91
Beltrans VeržejJmpol
Turnišče:Rače
V.	kolo — 22. 9. 91
KorotanJurnišče
Partizan Beltrans Veržej
VI.	kolo - 29. 9. 91
TumiščeŽelezničar
Beltrans Veržej:Pekre
VIL kolo - 6. 10. 91
ImpoLTumišče
Središče:Beltrans Veržej
Vlil, kolo - 13. 10. 91
Turnišče:Partizan
Beltrans Veržej:Hmezad
IX.	kolo - 20. 10. 91
PekreTurnišče
KovinanBeltrans Veržej
X.	kolo - 27. 10. 91
Turnišče:Središče
Dravinja:Beltrans Veržej
XI.	kolo - 3. 11. 91
HmezadTurnišče
Beltrans Veržej:Ojstrica
XIL kolo- 10. 11. 91
Turnišče:Kovinar
Pohorje:Beltrans Veržej
XIII. kolo — 17. 11. 91
Beltrans VeržejJurnišče
Slovenska nogometna liga
Pomurski derbi dobil Potrošnik Beltinci
Začelo se je: prvenstvo v slovenski nogometni ligi, ki tokrat šteje kar 21 moštev. Že v prvem kolu je bil na sporedu pomurski derbi med novincem Potrošnikom in lendavsko Nafto v Beltincih. Srečanje so dobili Beltinčani s 6:4. Strelci golov so bili: Vorbš in M. Zver po 2 ter Hartman in Škaper po enega za Potrošnik ter Dovečer 2, Šab-jan in Rob enajstmetrovka po enega. Pred okrog tisoč gledalci je sodil Vugdalič iz Ejubljane. Nafta je od 56. minute dalje igrala z desetimi igralci, ker je bil izključen Dovečer. J. Zver pa osem minut pred koncem tekme ni izkoristil enajstmetrovke. Moštvi sta igrali v postavah — POTROŠNIK: Kozic, Dugar, J. Zver, Mertiik, Kosi, Conta-la (Tratnjek), Voroš, Baranja, Hartman, Škaper, M. Zver (Godina). NAFTA: Palatinuš (Kusek), Mundjar, Car, Lackovič (Graj), Žalik (Pintarič), Novak, Šabjan, Ratajec, Vodopija, Rob in Dovečer. Pred tekmo je predsednik Nogometne zveze Slovenije Rudi Zavrl Beltin-čanom predal pokal, za osvojeno prvo mesto v območni članski ligi vzhod.
Nogometaši Mure iz Murske Sobote pa so gostovali v Rogaški Slatini in izgubili tekmo s Steklarjem z 1:3. Gol za Muro je dosegel Baranja. MURA: Černjavič, Cener, Filipan, Eebar, Gaševič, Lebar, Kokaš (Ivančič), Baranja, Prekazi, Šarkazi (Papič), Cifer. Sodil je Novarlič iz Maribora. V drugem kolu igra Nafta doma z Rudarjem iz Velenja, Mura pa s Proletarcem, medtem ko Potrošnik iz Beltinec gostuje pri Rudarju v Trbovljah.
Rokomet
POMURKA BAKOVCI V SLOVENSKI SUPERLIGI
Na zadnji seji predsedstva Rokometne zveze Slovenije so določili nov sistem tekmovanja. Osnova bosta dvanajstčlanska moška in desetčlanska ženska superliga. Med njimi bodo tudi Celjani, ki so si pridobili status prvoligaša. V moški slovenski superligi bo tekmovala tudi ekipa Pomurka Bakovci. Tekmovanje se bo začelo 29. septembra 1991. Bakovčani se že nekaj časa pripravljajo za novo tekmovalno sezono. Vadijo petkrat tedensko. V prvi fazi priprav od 12. avgusta krepijo predvsem telesno pripravljenost in vzdržljivost. Načrtujejo tudi tridnevne skupne priprave na Koroškem. H klubu so prišli: vratar Gaberc (Ormožj, Bedekovič (Razkrižje) in Škraban (Polet). Odšli pa so: Miljevič in Zalodec (Radgona), Božič (Mladinec) in Titan (Krog). Cilj Bakovčanov je, da bi v tej močni ligi zasedli od 8. do 10. mesto. Razpored tekem pa je naslednji: 1. kolo Usnjar : Pomurka, 2. kolo — Pomurka : Predvor, 3. kolo — Celje : Pomurka, 4. kolo — Slovenj Gradec : Pomurka, 5. kolo — Pomurka : Drava, 6. kolo — Jadran : Pomurka, 7. kolo — Pomurka : Inles, 8. kolo — Velenje : Pomurka, 9. kolo — Pomurka : Ajdovščina, 10. kolo — Slovan : Pomurka in 11. kolo — Pomurka : Rudar.
— Bistrica ’91--------------------------------------
Tekmovanje za Dimekov memorial
Tudi to nedeljo (25. avg.) se obeta na valovih reke Mure zanimivo tekmovanje kajakašev in kanuistov. Brodarsko društvo BISTRICA bo namreč organiziralo tradicionalen spust od Dokležovja do Srednje Bistrice. Svojo udeležbo so že napovedali tekmovalci iz Kroga, Zagreba, Varaždina, Celja, Slavonskega Broda, Ljubljane in Krškega. Tekmovanje se bo začelo ob 12.00, prvi kajakaši pa bodo prišli v cilj čez dobre pol ure.
Obenem se bodo v Krogu spustili po Muri udeleženci spusta za Dimekov memorial. V Kantini na Bistrici pa bo tudi spominska prireditev.
JOG
— Kegljanje---------—	—	'
Radenska druga, Nafta šesta
V Monoštru na Madžarskem je bilo mednarodno kegljaško tekmovanje za pokal NSE. Med 12 ekipami sta sodelovali tudi pomurski ekipi Radenske iz Murske Sobote in Nafte iz Lendave. Radenska je bila druga, Nafta pa šesta. Najboljša pri Radenski sta bila Drvarič, 423, in Kovačič 410, pri Nafti pa Žalik, 428 podrtih kegljev.
V Monoštru je bilo tudi tekmovanje za pokal treh dežel. Zmagala je ekipa Monoštra z 2354 podrtimi keglji pred Radensko, 2334, in Fiirstenfeldom, 2309 podrtih kegljev.
Kolesarstvo
Pionirsko prvenstvo Slovenije
V soboto, 24., in v nedeljo, 25. avgusta 1991, organizira Kolesarski klub Tropovci pionirsko prvenstvo Slovenije v kolesarstvu. V soboto od 17. do 20. ure bo tekmovanje ekip na progi Tropovci— Murska Sobota. V nedeljo od 9. do 14. ure pa bo tekmovanje posameznikov na progi Tropovci—Gradišče. Med dirko bo cesta Murska Sobota—Tišina zaprta za ves promet.
OMAR IN DERVARIČ PRVA
V Deutschlandsbergu v Avstriji je bila mednarodna kolesarska dirka, na kateri so sodelovali tudi trije člani KK Tropovci in se lepo odrezali. To še zlasti velja za Omarja, ki je zmagal pri starejših mladincih, in Dervariča, ki je bil prvi pri mlajših mladincih. Tornar je pri mlajših mladincih zasedel šesto mesto. Sodelovalo je 80 kolesarjev.
Na gorskem prvenstvu, ki je bilo med tednom, pa je Dervarič zasedel četrto mesto.
Motokros
ROGAN SPET ZMAGAL
V Orehovi vasi je bilo državno prvenstvo v motokrosu za naraščajnike. Zopet se je izkazal član AMK Sotina Oliver Rogan, saj je zmagal v razredu do 60 ccm. Navdušil je tudi v razredu do 80 ccm, saj je zmagal v prvi vožnji, medtem ko je v drugi zaradi okvare motorja padel in se laže poškodoval. Kljub temu pa je pristal na izvrstnem tretjem mestu. Lang iz Radenec je bil četrti.
Stran 17
novolih
nova vas p.o.
podjetje za proizvodnjo izolacijskih izdelkov NOVA VAS 56 — 61385 NOVA VAS YU
telefon: 061/798-008, 798-011, 798-060, telefax: 798-011
— okna 9 senčila • vrata • nise=^
15% POPUST
za gotovino
POTROŠNIŠKO POSOJILO
Vabimo vas, da nas obiščete na radgonskem sejmu od 17. do 25. avgusta v hali E.
IZOLIRAJTE DOM IN HLEV
Z IZDELKI NOVOLITA:
• novolit plošče • akuterm plošče • kombi-por plošče (dvoslojne) • kombipor plošče (tro-slojne) • kombivol plošče
organiziran prevoz, montaža
NA RADGONSKEM SEJMU
JELOVICA

NOVOLIT protipožarna vrata so namenjena za gradnjo stanovanjskih, poslovnih in hotelskih zgradb, bolnišnic. šol in vrtcev — skratka, za vse objekte, kjer moramo povsem zanesljivo in učinkovito ločiti posamezne požarne cone in odseke, ne da bi bila pri tem pri oblikovanju prostora kakorkoli omejena projektantova ustvarjalnost. Poleg širokega izbora vrat različnih dimenzij in izvedb imamo praktično neomejene možnosti glede izbire finalne obdelave vratnega krila in okvirja. Krilo je izdelano iz sorazmerno lahkega negorljivega sendviča, vratni podboj je kovinski. Vgrajeno kakovostno vratno okovje, tesnila in samozapiralna naprava zagotavljajo lahko in mehko zapiranje, deklarirano ognjeodpornost m ob požaru popolno tesnjenje in ne-pvebojoost za dim in dimne pline. Kakovost naših protipožarnih vrat preverja Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani, nasvete in navodila v zvezi z njihovo v^adnjo ter druge storitve s področja protipožarne zaščite gradbenih objektov pa lahko dobite v naši delovni organizaciji.
KOMBIPOR — te plošče so lahke termoizolacijske plošče, uporabljajo se v gradbeništvu že vrsto let. Izdelane so izstiroporja in ene ali dveh plasti mineraliziranih lesnih vlaken, NOVOLIT. V taki kombinaciji predstavlja stiropor, ki je na željo kupca samougasljiv, dober toplotni izolator, sloja NOVOLITA pa dajeta plošči predvsem dobre mehanske lastnosti in sta odlična podlaga za vse vrste ometov. Plošče KOMBIPOR uporabljamo za toplotno zaščito objektov, in sicer za oblaganje sten (fasade), stropov,, stebrov in podobno, pri novogradnji in tudi obnavljanju starih objektov. Pri izdelavi fasade se plošče pribijejo na zid s posebnimi pritrdili, vrhnji nanos, ki je lahko tudi tako imenovana težka fasada, pa mora biti armiran s primerno mrežico. Plošče KOMBIPOR so zelo primerne tudi za izolacijo tlakov in ravnih streh zaradi dokaj velike tlačne trdnosti in dobrih izolacijskih lastnosti. Našteta uporaba PLOŠČ KOMBIPOR je najpogostejša. Uporabne pa so tudi za izdelavo raznih montažnih sten, izdelavo sten z vmesnim betoniranjem (zunanja stran trislojni kombipor. notranja stran stene plošče NOVOLIT itd.)
Škofja Loka 64220, Kidričeva 58 Tel.: 064/631-241, teiefax: 064/632-261 Murska Sobota, Cankarjeva 25, tel.: 069/22-921
24. in 25. avgusta bo na našem razstavnem prostoru prisoten strokovnjak za montažno gradnjo!
VESTNIK informira in nagrajuje
LESK
HLADILNIŠKI PROGRAM:
•	hladilniška vrata za temperature + - 0° do — 45° C
•	hladilniška krilna vrata + — 0° do — 45 ’ C
•	lahkoizolirana hladilniška vrata za predelovalno mesno industrijo
•	lamelna zgibna vrata za ekspedite
VSA VRATA IZDELUJEMO V NERJAVEČI IZVEDBI - PO ŽELJI KUPCA POCINKANI IN BARVANI
•	ostala oprema za hladilnice in klavnice: • prekladalna hidravlična roka na ekspe-ditu • ekspeditni sanitarni tunel • transporterji po želji kupca
Trgovina stanovanjske opre/ me Nemčavci 1 d — BTC, Murska Sobota, tel.: 069/31-190, delovni čas od 8. do 12. in/od 15.'do 18. ure	/
PRIPOROČAMO SE S PRODA-
JO: \	/
kuhinje SVEA	/
kopalnice KOLPA /
prograi
lAVON
mize in stoli MURALES pohištvo izpambusa
masivno pon bela tehnika
konkurenčni
Jštvo/RUSTIKA
ceni
KMETIJSKA MEHANIZACIJA BALIGAČ >z Gornje Bistrice 107 a, telefon: (069) 70-330
PROIZVAJA IN DOBAVLJA:
— Stiskalnice za grozdje od 60 do 200 1
— mline za grozdje različnih velikosti
— mline za sadje različnih tipov
— in traktorske žage na kardanski pogon.	-
PRIPOROČA SE KMETIJSKA MEHANIZACIJA BALlGAC'
murska Stanovanjska Zadruga, p.a.
\ 69000 Murska Sobota \
Zvezna 12 Telefon: 25 00&
V novem stanovanjskem naselju v Černe-lavcih v neposredni bližini Murske Sobote
Jgj zavarovalna skupnost triglav IJubljana
Zavarovalnica TRIGLAV, d. d., Ljubljana, Obmo čna enota Murska Sobota objavlja naslednja prosta delovna mesta, in sicer:
1.	analitika in planerja,
2.	cenilca in likvidatorja škod iz kmetijskih zavarovanj, 3. vzdrževalca električnih in strojnih naprav.
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje:
KI.: da imajo visokošolsko izobrazbo — diplomirani ekonomist, specialist za analize in planiranje, s 3-letnimi delovnimi izkušnjami.
K 2.: da imajo višješolsko izobrazbo — inženir kmetijstva za rastlinsko proizvodnjo s 3-letnimi delovnimi izkušnjami.
K 3.: da imajo srednješolsko izobrazbo tehniške smeri — elektrotehnik za avtomatiko ati, elektroinštalaterski delovodja z ustreznimi delovnimi izkušnjami.
Za objavljena delovna mesta se sklepa delovno razmerje za nedoločen čas z polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom.
Kandidati naj vložijo lastnoročno napisano prošnjo s kratkim življenjepisom in dokazih o izpolnjevanju pogojev ter opisom dosedanjega dela v osmih dneh po objavi na naslov: Zavarovalnica TRIGLAV, d. d., Območna enota Murska Sobota, Titova 13. Kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 30-tih dneh po izbiri.«
GORENJE COMMERCE
tudi letos na kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni!
Pripravili smo vam velik izbor gospodinjskih aparatov, malih gospodinjskih aparatov, akustike, kuhinj, kopalnic, posode VMF, peči za centralno ogrevanje in drugih izdelkov.
VSE TO VAM NUDIMO
POD POSEBNO UGODNIMI PRODAJNIMI POGOJI!
•	Vsak dan posebna predstavitev friteze, mikrovalovne pečice in CD-gramofona
•	Za vsakega kupca smo pripravili posebno presenečenje.
Pričakujemo vas na sejmu!
nudimo:
1.	tri manjše lokale za obrtno delavnico ali trgovsko dejavnost (lokali so zgrajeni do IV. gradbene ze);
2.	dve vrstni medetažni hiši velikosti 9 X 10 zgrajeni do tretje gradbene faze,	tj
eno samostojno stanovanjsko hišo veliko 11 x 11 m, zgrajeno do III. gradbene faze;
3.	zbiramo interesente za pričetek gradnje manjši vrstnih stanovanjskih hiš v Cernelavcih;
4.	vabimo vse graditelje, ki gradijo ali obnavljaj® stanovanjske hiše, da se včlanijo v stanovanj^ zadrugo, ki jim nudi pomoč pri pridobivanju kumentacije, pri nabavi materiala in daje stro vne nasvete.
Vse informacije dobite na sedežu stanovanj« zadruge v Murski Soboti, Zvezna 12, v dop danskem času ali po telefonu 25-006 med 6.30 8. uro.
Odprimo okna, naužijmo se zraka, ne bojmo se komarjev!
KOVINOPLASTIKA JE ONEMOGOČILA KOMARJEM VSTOP
V SPALNE IN BIVALNE PROSTORE S KOMARNIKOM P IN KOMARNIKOM R.
KOMARNIK P je namenjen za okna in balkonska vrata s polkni,
KOMARNIK R pa za okna in balkonska vrata v samostojni izvedbi ali v kombinaciji z roletami.
•	hitra	montaža in	preprosta upora-	VSE INFORMACIJE IN MONTAŽA:
ba	AGROMAT, PTUJ, tel.: (062) 773-314
•	učinkovito	prezračevanje	prosto-	Informacije in prospekti:
rov	KOVINOPLASTIKA LOŽ
•	mreža je ojačana s steklenimi vlakni.
61386 STARI TRG PRI LOŽU
Tel.: (061) 707-422, fax: (061) 708-466
® KOVINOPLASTIKA
A. '
»Komarji, STOP!«
Stran 18
kronika
STE DRŽAVLJAN REPUBLIKE SLOVENIJE?
v To lahko preverite na krajevnem oziroma mati-"e.m uradu. Vloge za pridobitev državljanstva sprejeli0 na občinah, rešujejo pa jih v ministrstvu za notra-
nJe zadeve v Ljubljani
sl ®Prav je Slovenija z Brion-mn	pristala na za-
nitev sklepov o Svoji neod-«nostl, seveda za obdobje vlia„n]esecev> Pa zakon o drža-spreu Vs ^Publike Slovenije, od ts ■ iun'Ja, velja, in sicer vlien ' ,J,un'ja’ ^0 Je bil obja-ke Slov •^nem bstu Repubb’ Vent? državlJan Republike Slo-in V n s tem deležni pravic Mads ■ Znosd ? Slovenci in Vai zari ko‘ avtohtono prebi-g*0 V Prekmurju smo prav knjign ~P'sani v državljansko kraiev ° 'abko preverimo na 8iva|^m UfadU stalnega pre’ pfe ^as zanima, kako se U si ' državljanstvo Republi-du ovenije? Odgovor: po ro-PublikeJ^VOm ”a območju Re’ cijo t e “'ovenije, z naturaliza-vlian ?Je s sPrejemom v drža-dfžavl^ ,na Podlagi prošnje; dobiti ‘ J vo Pa je mogoče pn-godbj lUdl P° mednarodni po-dob? j°du se državljanstvo pri-stvu oZ -Sta ob otrokovem roj-Publikp6 ‘c™211’ državljana Re-°trokovP„ °Ven'je’ če je ob staršev . rojstvu eden od državljan Republike
Žavlja„S 0Veniji do 1948. leta nismo vodili posebne evidence o dr-V državr U’ Potem pa so občane pozvali, naj osebno uredijo vpis sklenjij 'ml8'1'0 knjigo kraja stalnega prebivališča. To evidenco so Pletli a » 'eta, od takrat je otrokom, rojenim v Sloveniji po tično k ’■ državljanstvo Republike Slovenije vpisano v rojstno ma-sPoseb J-1®0' državljanstvo Republike Slovenije lahko dokažemo cne kn:^lm P°trdilom o državljanstvu ali izpiskom iz rojstne mati-J Se (tisti, ki so rojeni po 1. septembru 1974).
SlOv'
^Publiki o!r°k pa Je ro->en v stVo Sloveniji, državljan-
nieo°tr°k Podobi tudi, če je rojstvu eden od Sloven:- državljan Republike ?S1 ai; • 81 pa Je> denimo, ^nstva 1 neznanega drža-°tr°k na ■a ' J® brez njega, ?*rok nriJe,r.°jen v tujini. Tak Je d° dor, i ‘ državljanstvo, če r»sti oriJ? ^nega 18. leta sta-?epublikpac?n kod državljan d0Dn|. Avenije ali če se tJ' dsian3jeneSa 18. leta staro-pPubiik- za stalno naseli v ki il .^taveniji z rodite-“ °venijg državljan Republike
z rojstvom na k WoLRepublike Slovenije ?<nbldtaok,kije rojen ali ? enijP ,območju Republike ^na ali ? sta oče in mati ne-v^Pstvn )!,znano njuno drža-^»stvo ^aJdenčku pa drža->v, °e Preneha na zahtevo d, leta Se do dopolnjenega 4 s° staršHSd otroka ugotovi, $	1 taji državljani.
je^ns^vo1^'^0 Pridobi dr-2 °seba 1° Republike Sloveni-
iz^>?ra Za t0 posebeJ
^Zpo|njevati pa mora Oa^anjJ* rb odpust let dejansko * drzavbanstva in M’, °d teea Z1VI v Sloveniji 10 > 5 'et n ^Prekinjeno zad-4' M°raPnad vložitvij° proš-^vSUn°vanLlniet' zagotovlje-
Za Dr^Je’, .trajen vir sred-C1} sloven^jp"!6’ obvladati °koida se lah^' Jezik vsaJ toli' 'lem, n„ ko sporazumeva z ita p°ve<j k;Sme j* biti izrečena
V Sloven’ji ta 1 fseljenec ali nje- . tk° Prid dL° ‘retjega kole-
ten. ."TO hrta . .	Koie-
Šjlii 'ik^ ^°bl državljanstvo izpol-
& Za drut pox8oie’ kl Slcer L Ž1V1ienja v8e,ČaS dejanske-v Sloveniji pa je
skrajšan na 1 leto. Z naturalizacijo pa lahko državljanstvo Slovenije pridobi oseba, ki je že stara 18 let, vendar ji ni treba izpolnjevati zahtevanih pogojev, če njen sprejem v državljanstvo koristi državi zaradi znanstvenih, gospodarskih, kulturnih, nacionalnih ali podobnih razlogov.
Državljanstvo Republike Slovenije se evidentira v rojstni matični knjigi. Če pa (nov) državljan ni rojen v Sloveniji, državljanstvo vpišejo pozneje, in sicer istočasno z vpisom rojstva, vse to pa v skladu z zakonom o matičnih knjigah. Državljanstvo Republike Slovenije se dokazuje s potrdilom ali drugo javno listino, ki jo izda organ, pristojen za vodenje uradne evidence.
Vsi, ki smo imeli državljanstvo Republike po dosedanjih predpisih, smo še naprej njeni državljani. Državljan druge republike, ki je imel na dan plebiscita o neodvisnosti in samostojnosti Republike Slovenije dne 23. decembra 1990 prijavljeno stalno bivališče v Republiki Sloveniji in tukaj dejansko živi, pridobi državljanstvo Republike Slovenije, če v še-
stih mesecih od uveljavitve tega zakona, to pa je do 25. decembra 1991, vloži vlogo pri za notranje zadeve pristojnem upravnem organu občine, na območju katere ima stalno prebivališče. S pridobitvijo državljanstva staršev dobi državljanstvo tudi njun otrok, star do 18 let. Vlogi za pridobitev državljanstva mora prosilec priložiti izpisek iz rojstne matične knjige in potrdilo o (trenutnem) državljanstvu, recimo o državljanstvu katere od jugoslovanskih republik. O pridobitvi državljanstva Republike Slovenije oseba pridobi z dnem vročitve odločbe. V času, ko občan, ki je v roku vložil zahtevek za pridobitev državljanstva, čaka na odločitev o pridobitvi, je izenačen v vseh pravicah in dolžnostih s slovenskimi državljani, pogoj pa je seveda, da zahtevek vloži najkasneje do 25. decembra 1991.
Državljani drugih republik, ki živijo v Sloveniji, ne bodo pa dali vloge do 25. decembra, slovenskega državljanstva ne bodo mogli pridobiti pod ugodnejšimi pogoji (ki sicer veljajo za tiste, ki bodo pohiteli), ampak bodo morali izpolniti vse pogoje, ki veljajo za pridobitev z naturalizacijo (10 let bivanje itd.) Enako (manj ugodno) velja za tiste, ki so stalno prebivališče v Sloveniji prijavili šele po 23. decembru 1990, in za tiste, ki imajo v Sloveniji le formalno prebivališče, živijo pa drugje.
Za pridobitev državljanstva Republike Slovenije je treba trenutno plačati 410 dinarjev takse.
Pripravil: Š. Sobočan
Samostojni kriminalistični inšpektor z uprave za notranje zadeve v Murski Soboti Dušan Mohorko nam je sporočil, da so 14. avgusta pred hotelom Grozd v Gornji Radgoni opazili neznance, ki so prelagali orožje iz enega v drug avto. V preverjanje informacije so se brž vključili delavci radgonske policije in kriminalistične službe iz Murske Sobote in kmalu izsledili 23-letnega S. D. in 29-letnega K. M. iz Kutine na Hrvaškem, ki sta v osebnem avtu prevažala 8 pušk, 340 različnih nabojev, 2 puškina daljnogleda in druge pripomočke, potrebne za bojevanje. Osumljenca sta se izgovarjala, da sta orožje in strelivo kupila od neznancev, vendar jih policija še ni odkrila. Ta dva, ki so ju prijeli, bodo ovadili javnemu tožilstvu zaradi storitve kaznivega dejanja nedovoljene trgovine z orožjem in strelivom. To so jima tudi že zasegli.
Trgovina z orožjem, kot kaže, odlično cvete, seveda dokler tihotapcem in prekupčevalcem ne pridejo (v Sloveniji) na sled. Ve pa se, da je orožje namenjeno predvsem na krizna območja. Sicer pa na naših obmejnih (tudi pomurskih) prehodih pogosto odkrijejo tihotapljenje orožja, o čemer smo že večkrat poročali. Cariniki Slovenije, ki med moratorijem na sklepe skupščine Republike Slovenije delajo po zveznih predpisih, opravljajo nadzor kot dotlej, dokler se »ni nič zgodilo«.	č e
DOGODEK, O KATEREM GOVORIJO
Bratomor v počitniški hišici
39-letni Emil Greflin iz Veščice pri Razkrižju osumljen uboja svojega 44-letnega brata — Grožnja uresničena ob 3.30 — Morilsko orodje: vojaški bajonet, nataknjen na metrsko palico
Ljudje iz Veščice in Banfija, kjer se je pri domačiji številka 272 2. avgusta zgodil zloči, so bili te dni, ko smo se hoteli z njimi pogovarjati, nekam skrivnostni; imeli smo občutek, da vedo »vse«, a da jim ni do pripovedovanja. Tako smo večino informacij dobili pri ožaloščeni materi Mariji Greflin, ki seje po moževi smrti znova poročila in se iz Banja preselila na dom drugega moža v Veščico. Odtlej je v Ban-fiju, ki sicer spada pod Hrvaško, živel 39-letni sin Emil sam. Povsem sam pa le ni bil, saj sta mati in očim prihajala vsak dan. Hodila sta delat v hlev in v vinograd, prinašala sta hrano. Tudi sin, 44-letni Janez, je prišel vselej, ko se je za krajši ali daljši čas vrnil iz Nemčije, saj je na gruntu zgradil lepo počitniško hišico, obdeloval pa je tudi vinograd. Sin Emil pa ni bil sam tudi zato, ker se mu občasno delale družbo ženske, nazadnje neka Ormožan-ka, ki mu je kuhala vso,zimo in del pomladi, potem pa se je je naveličal in jo spodil. Menda tudi zato, ker je bila starejša od njega. Emil, ki je umoril brata, pa sam tudi ni bil zato, ker mu je družbo delal alkohol, mnogo alkohola, zato se je pred petimi leti, ko je še delal v Nemčiji, razšel z ženo, doma izpod Pohorja, pozabil pa je tudi na dva otroka. Zaradi alkohola in psihične labilnosti se je zdravil v psihiatrični bolnišnici v Ormožu.
Zakaj je Emil Greflin ubil svojega brata Janeza? Je to storil v trenutku nerazsodnosti ali pa je namero koval dlje časa? Na podlagi tega, kar so nam povedali nezgovorni Veščičani, nekateri iz Banfija, in njuna v črnino zavita in jokajoča mati, sklepamo, da se je na uboj pripravljal. Le čemu bi mu bila (prej narejena) kovinska cev, na katero se je dal priviti vojaški bajonet? Le čemu bi bratu razkazoval sliko s pogreba očeta in mu grozil, češ da taka usoda v nekaj urah čaka tudi njega? Celo nekemu otroku je dejal, da bo »kumeka« spravil na oni svet. Grozil je lastni materi, včasih tudi njenemu zdajšnjemu možu oziroma svojemu očimu Alojzu Krznarju, čeprav je ta človek prava ‘dobričina, saj je delal na Emilovem gruntu, v njegovem vinogradu. Še več: celo škropivo je plačal iz lastnega žepa, tako da je »gospod« vino, kolikor ga m spil, le prodal.
»V četrtek, 1. avgusta, smo se sešli pri Janezovi počitniški hišici: moj sedanji mož Alojz, sin Janez z ženo Milico, njuni sestri m
nekaj otrok. Sedeli smo na verandi, jedli, pili in se pomenkovali. Tja je bil povabljen tudi Emil, a ni hotel priti, zato sem mu priboljšek odnesla v njegovo hišo. Dobrodošel gost je bil tudi zato, ker je sinu oziroma bratu ta dan pomagal pri urejanju počitniške hišice, za kar je od njega prejel 100 mark. Ni se nam ho-tel/mogel pridružiti zato, ker, kot je dejal, nima časa. Pnbjjzno ob 22. uri so s piknika odšli se zadnji gostje, midva z možem ze
ob 20. uri.«
Marija si je z robcem Prekr“a obraz in znova zajokala. Kako tudi ne, ko pa je v enem dnevu izgubila dva sinova: Janeza je brat pokončal, Emila pa je po i-cija prijela in ga priprla. Cez čas, ko si je nekoliko opomogla, je
nadaljevala:
TRGOVINA Z OROŽJEM NARAŠČA
Na mejnem prehodu v Gornji Radgoni je spet gneča. Pa nič zato: taka fotografija je bolj normalna kot iz časov, ko so se vgnezdili tanki.
Foto: Š. S.
»Zdi se mi, da je Emil pripravljal umor. Tudi meni in mojemu možu Alojzu je večkrat grozil. Večkrat je dejal, da bo tudi hišo pognal v zrak. V četrtek, 1. avgusta, je bratu Janezu prerezal na avtu gume, sunil pa mu je tudi ključe od počitniške hišice. Ne morem razumeti, zakaj sta se Janez in snaha Milica kljub vsem grožnjam odločila prenočiti v počitniški hišici. Tudi ne vem, ali je bil napadalec samo Emil ali pa morda tudi Janez, saj smo naslednji dan našli razbita okenska stekla tako na počitniški hišici kot na stari domačiji. Povem pa lahko le to, kar sem slišala od snahe, ki je noč menda preždela:
Motorist izsiljeval prednost
V eni od prejšnjih številk smo posredovali širšo informacijo o pogostosti prometnih nesreč, ki jih povzročijo vozniki koles z motorji. Omenili smo tudi posledice: število mrtvih in poškodbe. Taka nesreča se je 14. avgusta zgodila tudi v Matjaševcih. Okrog 19.15 se je 18-letni R. H. iz Matjaševec peljal s kolesom z motorjem po dovozni cesti. Pripeljal je do lokalne ceste in izsiljeval prednost, zato je trčil z osebnim avtom, ki ga je vozil 39-letni B. S. iz Kuzme 21. Motorist se je hudo poškodoval.
Opeka ga je ubila
V ponedeljek, 12. avgusta, se je zgodila v Ruperčah pri Mariboru huda delovna nesreča, v kateri se je smrtno ponesrečil 59-letni Štefan Ratnik iz Sodišinec. Ugotovili so, da je pri podiranju vmesne stene blizu dimnika padel z dimnika del opeke, zdrsnil po strehi in hudo poškodovat nesrečnega delavca, ki nj imel varnostne čelade. Med prevozom v bolnica je umrl. Primer še raziskujejo.
Posledica pretepa - smrt!
V četrtek, 8. avgusta, je bilo na domačiji številka 81 na Rožičkem Vrhu zelo vroče, saj sta se prijela 28-letni K. A. z Rožičkega Vrha 69 in K. J., star 49 let, doma na Rožičkem Vrhu 81. V pretepu jo je skupil K. J., saj mu je napadalec z rokami in mogami prizadejal hude notranje poškodbe. Prepeljali so ga seveda v bolnico, kjer je K. J. v sredo, 14. avgusta, umrl. Povzročitelja bodo prijavili temeljnemu javnemu tožilstvu.
Emil tireflin iz Benfija 272 je kadil pipo. Toda ne pipo miru, saj je segel po vojaškem bajonetu in ubil lastnega brata.
okrog 3.30 se je pred vrati počitniške hišice (znova?) pojavil Emil in Janeza vabil ven, češ da bosta obračunala.
Ta je vstal, odprl vrata, brž nato pa mu je brat Emil zasadil v trebuh vojaški bajonet. Menda se je napadeni še poslednjič obrnil k ženi in dejal: »Poglej, kaj mi je naredil«, potem pa se je zgrudil. Morilec se je umaknil, da bi iz zasede pokončal še Janezovo ženo, a ta je stekla po pomoč po drugi poti, kot je sklepal, da bo šla. Uspelo ji je priti do domačije, kjer imajo telefon; prišli so policija, kriminalisti, zdravnik, a Janezu niso mogli pomagati, ker je že bil mrtev. Pa morilec? Govoril je, da ga ni on pokončal, ampak Janezova žena, slednjič — čez dva dni — pa je ne le priznal, ampak pokazal mesto, kjer je skril morilsko orodje: zarinil ga je na tram sosedove vinske kleti, ki je oddaljena kakih 100 metrov«.
Mati Marija Greflin hudo obsoja svojega sina, ki je umoril brata. Ne more razumeti, kako je mogoče, da sta en sin in hčerka dobra, skrbna, drugi sin pa je postal zločinec. Še več: boji se, da bo pokončal tudi njo in še koga, če se bo kmalu vrnil iz zapora. Emil je tudi zvit: že je najel odvetnika, ki bo sodišču prav gotovo navedel olajševalne okoliščine, zato utegne biti sodba sodišča »razumevajoča«. Bodi tako ali drugače: ljudje, čeprav nezgovorni, so zločin obsodili in so zgroženi. Hiša, kjer je živel Emil, je zdaj povsem prazna, taka je tudi Janezova počitniška hišica, saj je njegova žena Milica izjavila, da se na banfijevsko pobočje ne vrne nikoli več. Pač pa se je vrnila na delo v Nemčijo, kajti poskrbeti bo treba za dve hčeri in tudi hiša v Beltincih še ni povsem gotova. Načrti Janeza in Milice, češ da se bosta kmalu za vselej vrnila izNemčije, so se razblinili. Kriva je morilčeva roka. Toliko hujše, ker je bila bratova!
Stefan Sobočan
Italijan obstrelil občana
Z lovno sezono so se začele tudi nevarnosti. Izkušnje kažejo, da so neprevidni zlasti italijanski lovci. V ponedeljek, 12. avgusta, je A. F. iz Brescie v Italiji lovil na območju gojitvenega lovišča Fazan v bližini Lipe. Streljal je tudi na nizko letečo jato golobov in s šibrami v hrbet zadel 41-letno M. K in njenega 15-letnega sina B. K. iz Turnišča, ki sta delala na njivi. K sreči so poškodbe lažje.
Nesreča zaradi vinjenosti
V četrtek, 15. avgusta, seje na območju Pomurja zgodilo veliko prometnih nesreč, vendar brez hujših posledic. Huje se je končalo trčenje v Dobrovniku, saj je 67-letni L. K. iz Dobrovnika 178 hudo poškodovan, gmotna škoda pa je 110 000 dinarjev. Omenjenega dne je, potem ko je pripeljal iz vinogradniške smeri, izsilil prednost na regionalni cesti, zaradi česar je prišlo do trčenja z osebnim avtom, s katerim se je v tistem hipu pripeljal 37-letni J. M. iz Mačkovca pri Čakovcu. Voznik kolesa z motorjem je zadel ob vetrobransko steklo in naposled obležal na cesti. Če bi imel čelado, bi bile posledice lažje ali jih sploh ne bi bilo.
mHRKETiriG in servis varilne opreme Lendava, d.o.p.
Industrijska cesta 4a
YU-69220 Lendava, Slovenija	Naša blagovn, znamka
Telefon: h.C. (069) 75-271	.	■
Prodaja (069) 75-120,75-106	<
Servis (069) 75-640,75-646	H Ul
Telex: 38 638 YU Varle	'V
Telefax: (069) 75-277	v
Se samo nekaj dni ugodna prodaja na radgonskem sejmu VARILNI APARATI
Sejemski popust
40%
RAZSTAVNI PROSTOR GORENJE
AVGUSTA 1991
Stran 19
□Itd TEHNIČNE DEJAVNOSTI
P W	PREDELAVA VALJANIH TRAKOV
Vas vabi
na svoj razstavni prostor na sejmu kmetijstva v Gornji Radgoni od 17. do 25. avgusta
NUDIMO VAM:
• HLEVSKO OPREMO
—	pehalne transporterje gnoja (sistemi I, J, F, H, L, T)
—	kompresorska batna pehala
—	opremo za prosto rejo
—	stojišča s pohodnimi rešetkami
— individualne bokse
— molzišča
—	opremo za preveze
—	opremo za prašičjerejo in kunčerejo
—	opremo po naročilu
—	servis
e DISKE ZA POLJEDELSKE STROJE
e ODVODNIKE ZA METEORNE VODE
e KOVINSKE PODBOJE
e ŽEBLJE
e OBRTNA KLEPARSKA IN MIZARSKA DELA
Za obisk se priporoča Železarna Jesenice
V NESREČI NE BOSTE OSTALI SAM
V času mednarodnega Kmetijsko živilskega sejma v Gornji Radgoni od 17. do 25. avgusta 1991 vam Zavarovalnica Triglav, območna enota Murska Sobota omogoča sklenitev novih zavarovanj z naslednjimi ugodnostmi:
10 % popusta za avtomobilsko kasko zavarovanje 25%za požarno zavarovanje
20 % za stanovanjsko zavarovanje za življenjsko zavarovanje z devizno klavzulo vam prvo mesečno premijo podari Zavarovalnica Triglav
V hali F radgonskega sejmišča, kjer boste lahko sklenili tudi vse ostale oblike zavarovanj, Vas pričakujemo z zavarovalniškimi nasveti.
{ss zavarovalnica triglav
Območna enota Murska Sobota
KER ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNO^
Naravna in zdrava prehrana iz plodov zemlje in sonca
hibi - DRosnn rrzuror, zn katero ZLRHKR RRJDETE OPRRUIČILO!
Slana pražena pistacija RIBI: slastna jedrca v lupini - plod drevesa, ki domuje v Sredozemlju, Kaliforniji in na Bližnjem uzhodu... Eksotična dobrota s posebnim okusom in aromo, ki jo morate poskusiti!
RIBI - za grizljanje ob kozarcu soka ali vrčku piva, ko ste sami ali v družbi, v fraka ali kopalkah, ob katerikoli uri dneva.
Obiščite nas na razstavnem prostoru radgonskega sejma v hali A.
V zvezi s pridelovanjem in odkupom oljnic in nakupom olja nas pokličite po telefonu: (062) 811-111
RIBI iz Tovarne olja Slovenska Bistrita
Stran 20
VESTNIK, 22.
Radijski in televizijski spored od 23. do 29. avgusta
PETEK
SOBOTA
NEDELJA
PONEDELJEK TOREK
SREDA
ČETRTEK
MURSKI val
MURSKI VAL MURSKI VAL
MURSKI VAL
MURSKI VAL
MURSKI VAL
MURSKI VAL
(Pni?? Prebujajte se z nami! ie nr»a°Se^nisk‘ konec tedna »aSh}”"’ pričakaJmo 8a že tro!) m no ce-V0 J1e' Dobro ju' Mn-i,' ,$eJemska oddaja — mišča v r neposredno s sej-Spored ^""..^'dgoni. 13-30 Dost„?,.v madzarščinL 15.30 letno ln, odmevL 16.00 Po-RS Popoldne, 19.00 Spored
5.00 Prebujajte se z nami! (Pet ur glasbe, kramljanje, napovedi časa in vremena, vaša čestitka na telefona 069/21 232 in 21 579), 10.00 Sejemska oddaja. 13.30 Spored v madžarščini, 15.30 Dogodki in odmevi, 16,00 Poletno popoldne, 19.00 Spored RS
9.00 Nedeljska kuhinja (9.10 Misel in čas, 9.30 Srečanje na Murskem valu, 10.30 Glavni kuhar), 12.00 Spored v madžarščini, 13.00 Panonski odmevi, 13.30 Minute za kmetovalce, 14.00 Poročila, 14.10 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi
TV SLOVENIJA 1
TV SLOVENIJA 1
5.00 Prebujajte se z nami! (Sejma ni več, počitnic pa je le še nekaj dni, zato jih užijte z veliko žlico, torej že od petih zjutraj. MV želi DJ!), 10.00 Spored RS
16.00 Poletno popoldne (16.15 Šport, 17.00 Poročila, 18.00 To sem jaz), 19.00 Spored RS
ce. 9 V n?? ideJ za naravoslovca nad kS” dvor’ slova' nanizani, M5 Sova’ Ponovitev 18 05 r>k' 8'P0 Tv dnevnik, vami „?ga godba- 18.45 Ne-•915 o lv> kanad. nanizanka. «ik 19 55an?' J9'30 Tv dnev' Pestivaii Zrcal° tedna- 20.15 20'45 Parakk3’ aYstraL ser>ja' ja. 21 m ,, .a’ mzozem. seri-22.00 Tv ,Vrtinec> angl. nad. Pr' Huxtame™ik' 22.20 Sova: Zanka Xtabl°vih, amer, naniz.; franc 2^ niml Dražljivo, Bruni „ ° čni Program.
16nn gram 16^p^'^ki programi. Aten. 19 r^PJavanJu’ prenos iz 19.30 Ti j Ansambel Marela/ KoncertIdnevnik ZDF. 20.00 finska A^omega orkestra iz atletiki' 20,45 Otvoritev SP v 23.00 Yutel°Snetek 'Z Tokia.
w 1
9.00 Radovedni Taček. 9.10 Klub Klobuk. 9.40 Alf. 10.05 Zgodbe iz školjke. 11.10 Večerni gost: dr. Anton Trstenjak. 15.30 Vitezi okrogle mize, amer, film. 17.20 Sova, ponovitev. 18.00 Tv dnevnik. 18.05 Kevinov svet, irski film. 18.35 Miza, angl, oddaja. 19.05 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 19.55 Utrip. 20.15 Žrebanje 3x3. 20.30 Melodije morja in sonca. 21.45 Na zdravje!, amer, naniz. 22.10 Tv dnevnik. 22.30 Sova: Vojna in spomin, amer, nad.; Emma-nuelle I, franc, film.
Drugi program
8.55 SP v atletiki, prenos iz Tokia. 14.30 SP v veslanju, prenos iz Dunaja. 16.55 EP v plavanju, prenos iz Aten. 19.00 Murphy Brown, amer, naniz. 19.30 Tv dnevnik. 20.15 Filmske uspešnice: Mestece v Teksasu, ameriški film. 21.50 Posnetek SP v atletiki. 23.50 Yutel.
9.30 Živ žav. 10.20 Nevarni zaliv, kanad. naniz. 10.50 V znamenju zvezd: Kozorog. 11.20 Ansambel Prerod. 14.40 Sova, ponovitev. 17.00 Tv dnevnik. 17.05 Mlada Bess, ameriški film. 18.55 Risanka. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Mali oglasi, tv nanizanka. 20.45 Zdravo. 22.05 Tv dnevnik. 22.25 Sova: Polna hiša, amer, naniz.; Favorite Son, amer. nad.
Drugi program
7.55 SP v atletiki, prenos iz Tokia. 13:45 Formula I za VN Belgije, prenos. 16.00 Posnetek SP v veslanju. 16.55 EP v plavanju, prenos iz Aten. 18.25 EP v vaterpolu, posnetek. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Svet narave. 20.50 Sijajni fantje s kamerami, češkoslov. film. 22.15 Posnetek Formule I. 22.55 Posnetek SP v atletiki. 0.55 Yutel.
TV SLOVENIJA 1
5.00 Prebujajte se z nami! (In ko se boste prebudili, boste gotovo začutili, da nekdo misli na vas. Če ne drugi, pa moderatorka na Murskem valu. Prijeten dan voščimo!), 10.00 Spored RS
16.00 Poletno popoldne (16.15 Mali oglasi — 069/21 232, 21 579, 17.00 Poročila, 17.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi), 19.00 Spored RS
5.00 Prebujajte se z nami! (Ponujamo vam klasično radijsko prebujanje, pozneji pa še kakšno zasoljeno temo, v kateri lahko sodelujete tudi sami!), ’ 10.00 Spored RS
16.00 Poletno popoldne (reportaža, poročila, Poslušamo vas), 19.00 Spored RS
TV SLOVENIJA 1
5.00 Prebujajte se z nami! (Tega jutra boste posebej veseli predvsem kmetje, seveda pa tudi vsi, ki želite pravočasno vstati. Vstanite, v novo dobo ujeti!), 10.00 Spored RS
16.00 Poletno popoldne (na morju ni nič več lepo, zato pa je lahko toliko bolj kje drugje. Na primer doma ob radijskem sprejemniku!), 19.00 Spored RS
HTV 1
mativni V koledar' 8.50 Infor-kovni ,pr°gram. 12.15 Naši li-brez metniki- 12.45 Dom 13.15 “ddaJa za mlade, dar. < S' f'lm' l4'50 Tv kole’ Sani. i's?,n ‘“formativni pro-anel »n • Hišni ljubljenci, v°hun anif’ 16'2$ Neverjetni Mvni 8 ‘ naniz- 17.15 Infor-mentar program' '7-55 Doku-"lale ra7i'?r°8ram' 18 45 Ah- te Manira ,> amer. naniz, 19.10 20.05 p. 9.30 Tv dnevnik. Nesveti , ,bna oddaja- 21.05 22.45 Tv a n’ ameriški film. b*z	.15 Ekran
°kvira. 0.45 Tv izbor.
HTV 1
8.20 Tv koledar. 8.30 Informativni program. 9.45 Vesela sobota. 10.45 Informativni program. 11.45 Vrtoglavica, oddaja o filmu. 12.45 Hobotnica, ital, naniz. 14.20 Ciklus filmov N.
Babiča. 14.35 Risanka.
Informativni program.
Plaža želja, ameriški film. Informativni program.
15.00
15.30
17.15
17.45
9.30 Poročila. 9.45 Nedeljsko dopoldne za otroke. 12.00 Kmetijska oddaja. 13.00 Poročila. 13.05 Kapetan James Cook. 14.00 Nedeljsko popoldne. 17.00 Igrani film. 18.45 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Dramski program. 21.05 Do-kum.oddaja. 22.00 Tv dnevnik. 22.20 Športni pregled. 22.50 Glasbena oddaja. 23.50 Poročila.
do ljube™- v $ rki- 9.05 Pravica vice. j n n?1: ?-30 Morske lasta-film Dni1' 10,30 Trener le-^Portaž?:°5«New York' 12'15 v MikuAvstrije. 13.00 Čas film idrna'i' s konca sve->5.00 pro 43 Akcija Beli kit. 15.50 <;„L8 es' 15-25 Ostržek. '6'10Oča kT' 16,00 Risarlka. klini Ča? MurPhy> serija. 17.00 Po želiah V .Sl,kL 17-10 Spored 18.05 M: j 8,00 Cas v sliki. »erija. 19 in'z? Dom za ž>vai>. 8Port. 20 is. v sliki. 20.00 t Znalka A,T,a;ina obramba, 5’rji. 21 20 n ? yg|edni ku-21-3o p„... Pogledi od strani. 22'50 P -1105’ kriminalka. >dni fe1 2335 Ne' ^kver J5'1’ film. 0.25 Mac ’Ser,Ja- 1.15 Čas v sliki.
Narodna glasba. 18.15 Tv razstava: Hanibal Salvaro. 18.25 Mesečev zaliv, angl. nad. 18.55 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Posebna oddaja. 21.05 Igrani film. 22.40 Prisrčno vaši: Jagoda Buič. 23.25 Tv dnevnik. 23.55 Športna poročila. 0.00 Fluid, magazin pop kulture. 0.45 Tv izbor.
TV AVSTRIJA 1
TV AVSTRIJA 1
11.00 Lovi me, jaz bom morilec, komedija. 11.55 Risanka. 12.30 Hello, Austria. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi. 13.35 Moja sestra in jaz, film. 15.00 Netopirji v lovu na žabe. 15.30 V sovini senci, serija. 16.00 Otroški spored po željah. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Oče Murphy, serija. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Šport. 18.30 Dom za živali. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Skedenj muzikantov, večer ljudske glasbe. 21.50 Edgar, varuh morale, serija. 22.50 Nobene milosti, film. 0.35 Čas v sliki. 0.40 Soba groze, grozljivka. 2.15 Čas v sliki. 2.20 Ex li-bris.
11.00 Upor revežev na Manili, dokumentacija. 11.45 Znanje. 12.00 'Lednik. 12.30 Orientacija. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Pravica do ljubezni. 13.35 Vsi moji zvezdniki, film. 15.30 Risanka. 15.30 Lutke. 16.15 Kraljestvo miru. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Klub seniorjev. 17.50 Velika deseterica. 18.10 Dom za živali, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Eberhardt Wiich-ter. 21.15 Cirkus — moje življenje. 22.05 Dve enodejanki. 23.35 Mozartov koledar. 23.40 Mozart: Skladbe v naglici. 0.35 Čas v sliki.
AVSTRIJA 2
18.00 Pravica do ljubezni. 18.30 Podoba Avstrije. 19.00 Avstrija danes. 19.30 Cas v sliki. 19.48 Zakladnica Avstrije. 20.15 Smrt na Nilu, film. 22.35 Čas v sliki. 22.40 Šport. 22.45 Ljubezenska sreča v St. Tropezu, komedija. 0.15 Mac Gyver, serija. 1.05 Čas v sliki.
VaJf^ofrO' Madžarska, a^ki m 4TY' 83° RehubUi-S^evni stL^zln’ 8-45 Pomoč v a seriia 9-00 Dallas, ame->. 9SV5' del: Lov na go-k etikaS°Krnnanje l0la' 13'30 ? 50 MaoP'00 Walt Disney. aza Cigane. 17.20 |Rnna^a' 17-50 Svet de‘ Sukrist?® Okno- 19.00 Vpra-hk' 20.00 tT' 19.30 TV dnev-P’pon 2n ?¥ort- 20.15 Dal-2. deseti k1,0 Panorama. 22.15 0 >j fill '4? PasJe 2. i >eSaA23-45 Telešport.
odA6n^ne 2' (Dru'
TV madžarska
6.50 Vaška TV. 7.35-11.00 Za otroke. 11.00 TV magister. 13.00 Panorama. 14.00 Ameba. 14.30 Sosedje, pon. 113. dela. 15.05 Izraelski festival. 15.40 Tele video ’91. 15.50 Telešport. 17.45 Dimenzija. 18.15 Za otroke. 18.45 Ženski magazin. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Telešport. 20.15 Mračni Torino, italijanski film. 21.55 Kamera variete. 23.00 EDDA. 23.45 Telešport. 0.45 Rožnata serija, 5. del erotičnega filma. 1.10 Dnevnik. (Drugi program od 7.00)
6.50 Magazin za menežerje. 7.35 Tom in Jerry. 7.55 Biblijsko sporočilo. 8.00 Kava s smetano. 8.30 Nedeljski turmiv 11.00 Za boljši jezik. 11.10 Atletika. 14.00 Muzikalni kino. 14.30 Magazin Alpe-Jadran. 15.00 Videoklipi. 15.30 Bar-kochba, 16.10 Atletika. 16.40 Program evangeličanske cerkve. 17.00 Walt Disney. 18.45 Naša dediščina. 19.00 Teden. 20.15 Srečanje pri OK Corallu, ameriški film. 22.20 Kramljanje. 22.45 Smrt Marine Cvetaje-ve. (Drugi program od 7.00)
°VEN

'ojcEk
^Ak
■ Ona: Znenada se bo pojavila neka povsem tretja oseba, ki se / bo začela vmešavati v tvoje zasebne zadeve. Postavi se ji po ro-, bu, saj ti lahko v nasprotnem primeru popolnoma podre sicer “godno in obetajoče razmerje.
On: Poslovna uspešnost ti bo začela počasi presedati in kaj kmalu se boš zalotil, da ti pogled zahaja k prijetni sodelavki. Povabi jo na prijetno večerjo, saj ne moreš ničesar izgubiti, pridobiš pa lahko ogromno.
Ona: Neprijetne zadeve ne boš mogla odlagati v nedogled, žato se raje čimprej spoprimi z njo. Ko pa bo nevihta mimo, pa-?> da ne boš ponovila napake, ki te je spravila v takšen položaj. In nikar se ne zanašaj na pomoč drugih!
On: Namesto da brskaš po preteklosti, se raje ozri naprej in v e' b°š’ da imaš prav lepe možnosti pri osebi, na katero si že skoraj pozabil. Tudi poslovne stvari se ti zanesljivo obračajo na
Ona: Če se boš vsaj malo potrudila in začela živeti drugače °t običajno, boš kar hitro spoznala, da je lahko življenje tudi advse prijetna zadeva. Nekomu pa bo všeč predvsem tvoja skromnost.
, On: Le kako si zamišljaš svojo prihodnost, ne da bi vsaj pokusil odpreti svoje srce in prijateljici pokazal svoja čustva, je e res, da je poslovna uspešnost prijetna stvar, vendar se boš te-ga kaj hitro naveličal.
Ona: Pustolovščina, ki te tako mika, je precej manj zanimiva, ot pa si pomislila na prvi pogled. Seveda pa je vse odvisno Predvsem od tega, ali ti je v ljubezni važnejša stabilnost ali pa lrenutna zabava. '
On: Povsem nepričakovano boš srečal osebo, ki te bo pono-bo spomnila na dobre stare čase. Toda nikar se preveč ne raz-dezi, saj utegne to zelo škoditi trenutni poslovna^ituaciji, ki ni tebe prav nič prizanesljiva.
9.00 Igrajmo se gledališče. 9.35 Glasovi pomladi, ples. 9.45 Mali koncert ljudskih glasbil. 15.05 Zdravo. 16.30 Sova, ponovitev. 18.00 Tv dnevnik 1. 18.05 Utrip, Zrcalo. 18.45 Radovedni Taček. 19.05 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Trinaj-stica, drama. 21.35 Tu naj ostane pragozd, dokum. oddaja. 22.10 Tv dnevnik. 22.30 Sova: Simpsonovi, amer, risanka; Favorite Son, amer. nad.
Drugi program
8.25 SP v atletiki, prenos. 18.30 Satelitski programi. 19.30 Tv dnevnik Koper. 20.00 Studio Ljubljana. 21.00 Po sledeh napredka. 21.30 Rezervirano za kancono: San Remo. 22.15 Posnetek SP v atletiki. 0.15 Yutel.
TV SLOVENIJA 1
9.00 Zgodbe iz školjke. 16.30 Sova, ponovitev. 18.00 Tv dnevnik. 18.05 Gledališka predstava za mlade. 19.05 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 V senci smrti, amer, nadaljevanka. 21.00 Evropski turistični kažipot. 21.30 A. Lajovic: Šest pesmi. 21.50 Tv dnevnik. 22.10 Sova: Pujsovi dosjeji, angl, naniz.; Favorite Son, amer, nad.; Resna glasba. Drugi program
8.55 SP v atletiki, prenos. 18.00 Satelitski programi. 19.00 Naši pevski zbori. 19.30 Tv dnevnik Sarajevo. 20.00 Studio Koper. 21.00 Žrebanje lota.
9.00 Živ žav. 9.50 V senci smrti, amer. nad. 16.30 Sova. 18.00 Tv dnevnik. 18.05 Klub Klobuk. 18.30 Najdaljši dan, danski film. 19.10 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Film tedna: Frances, ameriški film. 22.20 Tv dnevnik. 22.40 Sova: Alf, amer, naniz.; Favorite Son, amer, nad.; Jazz, blues ...
Drugi program
18.00 Satelitski programi. 19.00 Alpe Jadran. 19.30 Tv dnevnik ORF. 20.00 Postavitev opere. 21.30 Športni film. 22.00 Yutel.
21.05
Prva
ljubezen,
HTV 1
• HTV 1
9.30 Poročila. 9.45 Izobraževalni program. 10.45 Poletni program. 14.45 Poročila. 15.00 Serijski filmi. 17.40 Otroški program. 18.15 Hrvaška danes.
19.15 Risanka.
19.30 Tv dnev-
nik. 20.00 Češka drama. 21.10
Zunanja politika. 21.40 Tv dnevnik. 22.00 Kinoteka Holy-wooda. 23.30 Poročila.
TV AVSTRIJA 1
10.00 Tednik. 10.30 Mož proti možu, western. 12.00. Nočni studio: Gospodarska kriza v neuvrščenih deželah. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Fracass, drzni kavalir, film. 14.45 Zaboj z glasbo. 15.00 Sračji dol, lutke. 15.25 Risanka. 15.50 George Was-hington. 16.00 Risanka. 16.10 Oče Murphy, serija. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 Dom za živali, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Šport v ponedeljek. 21.08 Mojstrsko kuhanje. 21.15 Pogledi od strani. 21.25 Hunter, serija. 22.15 Ženska zadeva, film. O.Od Lova Songs, balet. 0.20 Mac Gyver, serija.
AVSTRIJA 2
19.00 Lokalne novice. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Kulturni dnevnik. 20.15 Podeželski zdravnik, serija. 21.08 Mojstrsko kuhanje. 21.15 Policisti, državni morilci v Gvatemali. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Memp-his — prestolnica starega Egipta. 23.20 Misleci časa: Arthur Schopenhauer. 0.05 Hello Austria, oddaja v angleščini.
5.45 Dobro jutro, Madžarska, vmes Vaška TV. 8.30 Angleščina. 9.00 Sci-fi magazin. 14.00 Atletika. 15.00 Prenos zasedanja Parlamenta. 17.20 Naš ekran, v srbohrvaščini. 17.50 Katoliška kronika. 18.05 Svet denarja. 18.15 Otroški kotiček. 19.15 Videoklipi. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Telešport. 20.15 To + ono, zabavni magazin. 21.20 Južna zvezda, avstralska reportaža. 22.05 Rock. 22.30 Svet videa. 23.20 Dnevnik BBC. (Drugi program od 6.00)
TV SLOVENIJA 1
angl.-franc, film. 22.35 Posnetek SP v atletiki. 0.35 Yutel.
9.00 Spored za otroke. 9.30 Alpe Jadran. 10.00 V Cityju, angl. nad. 17.00 Sova. 18.00 Tv dnevnik. 18.05 Po sledeh napredka. 18.35 Alf. 19.05 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Mož, ki je stanoval v Ritzu, amer, nadaljevanka. 20.55 Samo bedaki in konji, angl, naniz. 21.50 Tv dnevnik. 22.05 Sova: Favorite Son, amer, nad.; Polnočni klici, amer, naniz.
Drugi program
8.55 SP v atletiki, prenos. 18.30 Satelitski programi. 19.30 Tv dnevnik RAL 20.00 Studio Ljubljana. 21.00 Svetilo, angl, dokum. oddaja. 21.30 Mali koncert. 21.40 Posnetek SP v atletiki. 23.40 Yutel.
HTV 1
9.30 Poročila. 9.45 Izobraževalna oddaja. 10.05 Otroški program. 10.45 Poletni program. 14.45 Poročila. 15.00 Serijski filmi. 17.40 Otroški pro-
9.30 Poročila. 9.45 Izobraževalna oddaja. 10.45 Poletni program. 14.45 Poročila. 15.00 Serijski film. 17.40 Otroški pro-
HTV 1
gram.
18.15 Hrvaška danes.
18.45 Preteklost v sedanjosti. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Serijski film. 21.00 Žrebanje lota. 21.05 V velikem planu. 22.05 Tv dnevnik. 22.25 Kino klub Evropa. 23.55 Poročila.
TV AVSTRIJA 1
13.00 Čas v sliki. 13.10 Boj v vili Fioriti, film. 15.00 Zabava mora biti. 15.25 Risanka. 15.50
Slavni možje:
James Watt.
16.00 Risanka. 16.10 Oče Murp-hy, serija. 17.00 Mini Čas v sli-
ki. 17.10 Spored po željah. ■-----Čas v sliki. 18.05 Mi.
18.00
18.30
19.30
20.15
21.07
Dom za živali, serija. Čas v sliki. 20.00 Šport. Prihodnost zračnih ladij. Pogledi od strani. 21.15
Neptunova odiseja, film. 22.50 Samo moji ženi na ljubo, komedija. 0.20 Mac Gyver, serija. 1.05 Čas v sliki.
AVSTRIJA 2
18.00 Pravica do ljubezni. 18.30 Pozdravljena, Avstrija! 19.00 Lokalne novice. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Kulturni dnevnik. 21.00 Naredite sami! 21.07 Reportaže iz tujine. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Klub 2, nato poročila.
TV MADŽARSKA
5.45 Dobro jutro, Madžarska, vmes Vaška TV. 8.30 Bebi in drugi, angleška serija. 8.55 Angleščina. 15.00 Atletika. 16.25 Naša obrazovka, narodnostni magazin v slovaščini. 16.55 Suženjstvo, brazilska serija. 17.30 Prestrukturiranje. 18.05 Svet denarja. 18.15 Otroški kotiček. 19.15 Videoklipi... 19.30 TV dnevnik. 20.00 Telešport. 20.15 Potovalni kviz. 20.50 Klan, francoska serija. 21.50 Pred deseto. 22.15 Izguba Budima. 22.55 Klub svetovnih popotnikov. 23.35 Dnevnik BBC. (Drugi program od 6.00)
ZVEZ D E VAM IVI EŽIKAJ O
DEVICA
TEHTNICA
Škorpijon
Ona: Spotaknila se boš ob lastno zanko, ki si jo tako vneto pripravljala nekomu drugemu. Drugič bodi raje malo bolj odkritosrčna in poštena, pa se ti to ne bo zgodilo. Popazi raje na svojega partnerja!
On: Poslovno življenje se ti bo začelo prepletati s tvojimi ljubezenskimi priložnostmi. Pod pogojem, da vse ikzpelješ tako, kot si si zamislil, se ti obeta fantastičen uspeh. A ne pozabi na prijatelje, ki so ti pri tem pomagali.
Ona: Dobila boš dobronameren nasvet, a ga boš po stari navadi domišljivo zavrnila. Toda bil bi že čas, da bi se streznila in dojela, da tako pač ne bo več šlo. In nikar se ne zanašaj na tisto, česar sploh ni.
On: Vprašanje je, ah bo tvoj poslovni partner privolil v razmerje, ki nima s poslovnostjo prav nobene zveze. Kaj hitro se ti lahko’zgodi, da se boš na koncu prav ti zapletel v mreže, ki si jih nastavil nekomu povsem drugemu.
Ona: Ker st si vse premalo prizadevala, si izgubila nekaj tistega, kar ti je veliko pomenilo. Toda nikar se ne delaj užaljeno, temveč se raje posveti prihodnosti, ki ti lahko prinese še kaj lepšega.
On: Ne pričakuj preveč, saj se ti lahko zgodi, da boš na koncu krajši konec potegnil ti. Poslovni načrti se ti sicer ne bodo uresničili do potankosti, a boš vseeno pošteno okrepil svojo finančno situacijo.
Ona: Dosegla boš tisto, kar si prizadevaš že dalj časa, a kaj hitro boš spoznala, da si se ponovno zmotila. Bilo bi veliko bolje, če bi del te energije posvetila tudi svojemu poslovnemu življenju, ki je trenutno pravi obup.
On: Nikar se ne prilagajaj trenutnemu trendu, še posebej, če si prepričan v pravilnost svojega početja. Ljubezenska romanca v tvoji bližini te bo sicer prizadela, toda kaj hitro si boš našel ustrezno tolažbo ...
gram.
18.15 Hrvaška danes.
18.45 Usode. 19.15 Risanka.
19.30 Tv dnevnik. 20.00 Filmski večer. 22.05 Tv dnevnik 2. 22.25 Znanstveni forum: Flamengov trikotnik. 23.25 Poročila.
TV AVSTRIJA 1
9.00 Cas v sliki. 9.05 Pravica do ljubezni. 9.30 Krakov. 10.00 Mi. 10.30 Neptunova odiseja, film. 12.10 Reportaže iz tujine. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Benji v nevarnosti, film. 14.30 Batman, serija. 14.55 Risanka. 15.00 Sračji dol. 15.25 Ostržek. 15.50 Dobro poglej. 15.55 Znani ljudje: Wilbur in Orville Wright. 16.05 Risanka. 16.10 Oče Murp-hy, serija. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Me žene. 18.30 Dom za živali, serija. 19.22.Znanje. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Neskončna ljubezen, film. 22.00 Pogledi od strani. 22.10 Dallas, serija. 22.55 Bogati in slavni, film. 0.45 Mac Gyver, serija. 1.30 Čas v sliki.
AVSTRIJA 2
15.25 Monokel se smeje, film. 17.00 Varnostna strategija. 17.30 Dežela in ljudje. 18.00 Pravica do ljubezni. 18.30 Živalski kviz. 19.00 Lokalne novice. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Kulturni dnevnik. 20.15 Argumenti. 21.30 Črno na belem. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Večerni šport, nato Čas v sliki.
9.30 Poročila. 9.45 Izobraževalna oddaja. 10.05 Otroški program. 10.45 Poletni program. 14.45 Poročila. 15.00 Serijski filmi. 17.40 Otroški program. 18.15 Hrvaška danes. 18.45 Dokumentarna oddaja. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Spekter, politični magazin. 21.05 Serijski film. 21.50 Tv dnevnik. 22.10 Glasbena scena. 23.10 Poročila. •
TV AVSTRIJA 1
10.00 Me žene. 10.30 Argumenti. 11.45 Črno na belem. 12.20 Klub seniorjev. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Črni šerif, western. 14.40 Bobrov nasip. 15.00 Sračji dol. 15.25 Ostržek. 15.50 Risanka. 16.10 Oče Murphy, serija. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 Dom za živali, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Zveneča Avstrija. 21.20 Pogledi od strani. 21.30 Gangsterjeva lutka, film. 23.05 Intriganti, film. 0.45 Čas v
silki.
AVSTRIJA 2
17.15 Pe-
sem južne Španije. 18.00 Pravica do ljubezni. 18.30 Povej resnico, zabavna igra. 19.00 Lokalne novice. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Kulturni dnevnik. 20.15 Reportaže iz Avstrije. 21.00 Trailer. 21.30 Pozor, kultura. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Spomini. 23.30 Kabaret iz Frankfurta. 0.30 Čas v sliki.
TV MADŽARSKA
' MADŽARSKA
5.45 Dobro jutro, Madžarska, vmes Vaška TV. 8.30 Klan, ponovitev. 9.25 Za upokojence. 16.25 Unser Bildschirm, narodnostni magazin. 16.55 Suženjstvo, brazilska serija. 17.30 Koledar 1991. 18.05 Svet denarja. 18.15 Otroški kotiček. 19.15 Vi-deoklipi. 20.15 Želvja zgodba, angleški film. 21.50 Hale in Pace, zabavni film. 22.05 Slovo od Univerzitetnega odra, 1. del. 22.45 Kultur-Bachman, umetnostna serija. 23.30 Dnevnik ZDF. (Drugi program od 6.00)
5.45 Dobro jutro, Madžarska, vmes Vaška TV. 8.30 Lajna, zabavna glasba. 9.00 Joga, dr. An-tal Weninger. 15.00 Atletika. 16.25 Ecranul nostru, narodnostni magazin. 16.55 Suženjstvo, brazilska serija. 17.30 Ekološke novice. 18.05 Svet denarja. 18.15 Otroški kotiček. 19.15 Vi-deoklipi. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Telešport. 20.15 Zdravstveno predavanje. 20.50 Hale in Pace, zabavni film. 21.05 Doktor Faustus, 1. del. 22.05 Evropski popotnik. 22.50 Magazin za menežerje. 23.40 Dnevnik BBC. (Drugi program od 6.00)
STRELEC
KOZOROG
VODNAR
Ona: Nenadoma se ti bo zazdelo, da te vse skupaj dolgočasi. Le kje so tisti časi, ko se je okoli tebe dogajalo tisoče zanimivih reči? Mogoče pa je že skrajni čas, da storiš nekaj tudi zase in za svojo srečo.
On: Sedaj pa vidiš, kam te je pripeljalo tvoje neodgovorno ravnanje. Nekdo, ki si ga pustil na cedilu, samo čaka na ugoden trenutek. Raje stori prvi korak ti in se mu vsaj pošteno opraviči.
Ona: Nepričakovano bo prišlo do nekega srečanja, ki pa ti bo v prihodnosti postalo kar navada. Partner se bo temu od začetka sicer upiral, vendar pa se bo na koncu vendrle uspel sprijazniti z novo situacijo.
On: Nekdo ti bo ponudil zanimiv predlog, ki ga boš z veseljem sprejel. Seveda pa je predlog eno, realizacija le tega pa nekaj povsem drugega. Sprejmi pomoč, saj ti bo dodaten denar lahko samo koristil.
Ona: Neverjetno hitro ti bo uspelo, da se boš ponovno pobrala in pokazala v svoji polni moči. In to ti bo prineslo prav presenetljive rezultate, saj bodo ostali povsem zmedeni. Torej pohiti, tako v ljubezni, kot tudi drugje.
On: Igra, ki jo igraš, je vse prenevarna, da bi se vse končalo kolikor toliko dobro zate. Prijateljica te bo povabila na pijačo, kar pa bo le pretveza za nekaj povsem drugega. Na tebi pa ostane, ali ti bo tisto drugo všeč.
Ona: Odpovedati se boš morala določeni razvadi, a drugače pač ne bo lo več naprej. Partner bo tega zelo vesel in to ti bo tudi pokazal. Poslovne načrte pa rajši pusti še nekaj časa na miru, da dokončno dozorijo.
On: Po >težkem< vikendu se boš zbudil s še >težjo< glavo, zato se ti lahko kaj hitro zgodi, da ti bo šlo vse kar najbolj narobe. Raje se malo potuhni ih počakaj na ugodnejši trenutek, predvsem pa na treznejšega.
■ AVGUSTA 1991
Stran 21
prodam
***	■ ■ ■ n
MOTORNA
VOZILA
KOMBI ZASTAVO prodam. Ižakovci 127, ® 41-620. M-1359
MOPED APN 6, star 4 leta, odlično ohranjen, prodam. Enkratno Pačilo 800 DEM, možnost 5 obrokov po 200 DEM. ® 42-016, Zvonko Rebrica. Gančani 143/a. M-1360
MOTORNO KOLO APN 6, prodam za 3.000 ATS. Jože Pertoci, Krog, Ob Ložiču 18.® 26-150. M-1372 ZASTAVO 750 LE, po delih ah v celoti, prodam, letnik 1984, Slavko Opaka, Ravenska 76, Beltinci. M-1386
ZASTAVO GTL, letnik 1986 prodam. Janez Lang, Pertoča 42 M-1387 RENAULT 4 GTL, letnik 1987, prodam. Bokan, G. Slaveči 98. M-1389 LADO 1500, registrirano do decembra, v celoti ali po delih prodam, Vi-donci 12. M-1394
LADO SAMARO, staro dve leti, z dodatno opremo, dobro ohranjeno, prodam. Leopold Vrtič, D. Slaveči 31 a, pošta Grad. M-1386
GOLF dizel S, letnik 1985, prodam ali menjam za OPEL KADETI’ dte-sel, star do 5 let. Dokležovje 29 a. M-1397
MAZDO 323 F, staro 10 mesecev m rabljen BTV prodam. Gradišče 37 a. M-1401	. .
AVTO POLONEZ, letnik 82, registriran do 2/92, prodam. ® 49-039. M-
GOLF JX diesel, letnik 1985, december, prodam. Vidonci 11'6, & 51-072. M-1407
GOLF dizel, letnik 1983, dodamo opremljen, ugodno prodam. A 47-054. M-1413
DACHIO 1310 TX, karambohrano, staro 2,5 leta, prodam za 10.000 ATS. Rogašovci 44. M-MM
MOPED AVTOMATIK. star eno leto, in nov raztegljiv kavč prodam. Vogričevci 8 a, Ljutomer. IN-3215 ZASTAVO 101, starejši letnik, registrirano, prodam. * 82-736. M-3216 GOLF dizel, star dve leti, v odličnem stanju, prodam. ® 87-095. IN-3221 REZERVNE DELE ZA ZASTAVO 101 (komplet) prodam. Bojan Krajnc, Kokoriči 13, Križevci pri Ljutomeru. IN-3218
OPEL KADETT 13 S, letnik oktober 1989, ugodno prodam. ® 61-862, po 20. uri zvečer. GR-1
ZASTAVO 128. letnik. 1989, prevoze-nih 15.000 km, prodam. Mirko Klobasa, Mele 5. GR-4	.
GOLF JX, dizel, letnik 1987, julij, 48.000 km, in betonske sohe za vinograd prodam. Sp. Ščavnica 16. GR-5 126 P. oktober 1986, in novo kolo BP CYLLE prodam. ® 069 60-502. GR-9
VESPO PX 200 E, opremljeno, prevoženih 4.000 km. prodam. Unsk Dobrovnik 204 b, ® 79-014. M-MM ASCONO C, letnik 1982, karamboh-rano, prodam. ® 57-048. M-1416 VESPO PX 200 E, prevoženih 5.000 km, bele barve, prodam. Vlado Berden, Rožna 8, Krog. M-1417 AVTOMATIK TOMOS prodam. Murska 40, Krog, ® 26-122. M-1422 AVTO GOLF 1130, bencin, letnik 81. in JUGO 55, letnik 88, registrirano do 17. 11. 92 prodam. ® 75-522, dopoldan, popoldan 75-156 ali 75-110.
LE-4215	,
ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 1986, prodam. Zlatko Gasparič, Lukavci 44. 1N-3222
GOLF dizel, letnik 1986, ugodno prodam. Informacije zvečer A 76-295. M-MM
LADO SAMARO 1300, 3 vrata letnik 89, prodam. Gregorčičeva 7 a, Beltinci, ® 42-463, popoldan. M-1429
R 19 GTI CHAMADE, letnik 91» pre-voženih 6.000 km. Cena 20.000 DEM,-prodam. Počuča, ® 042 833-550. M-1432
GOSPODINJE!
Če vam zamrzovalna skrinja toči vodo ali ledeni, pokličite
IZOLACIJSKI SERVIS
F. Hajdinjak,
(Sornji Slaveči 6. Kuzma/ (069) 55-071
Popravilo z garancijo na vašem domu.
JUGO 45, letnik I990, september, ugodno prodam. Mikola, Černelavci, Črtomirjeva 4, popoldan. M-OP
AM1 8. obnovljen, motor brezhiben, v celoti ali za rezervne dele prodam. Stanko Kocuvan, ® 68-033, dopoldan. M-I425
RENAULT 19, letnik 1989, prodam.
Veščica 6 b ali Veščica 9. M-1426
FIAT UNO 45 S, letnik 1985, odlično ohranjen, prodam. ® 069 81-951. M-1442
FORD ESCORT 1,1, letnik 1981, prodam. Dolga ulica 55, Moravske Toplice, ® 48-666. M-1445
TOVORNO VOZILO ZASTAVA
35.8, staro 3 leta, prodam. ® 82-676. IN-3224
TOMOS CTX 80, letnik 1989, malo vozen, ugodno, prodam. ® 81-977. IN-223
KMETOVALCI!
Menjam gume na ličkalnikih za koruzo (lupači), valje snamite in jih dostavite na naslov: STANKO
PRAPOTNIK, HUM 32, 62270 Ormož, tel. 062 701 593.
KMETIJSKA
MEHANIZACIJA
TRAKTOR T 40 AS in ZASTAVO 101 GT, letnik 1985, in več krav kontrola A, po izbiri, prodam. Pondelek, Adrijanci 59. M-1355
TRAKTOR FERGUSON 35 in eno-redni pobiralnik koruze SIP prodam. Krajna 20, ® 46-477. M-1384 KOSILNICO BRK 1650 ali ROTACIJSKO KOSO ugodno prodam. Ogled v soboto ali nedeljo od 17. ure. Franc Makovec, Sotina 21. M-1395 CISTERNO 2200 1, obračalnik in pu-halnik.za seno prodam. Šalamenci 90. M-1400
TRAKTOR ZETOR 2511 in KRAVO, brejo 5 mesecev, prodam. Jože Horvat, Gančani 16. M-1403 ŠKROPILNICO METALNA RAU, 3301, plug, tribrazdni, LEMIND, prodam. ® 48-054. M-1410
TRAKTOR ZETOR 7045 z originalno kabino, s pogonom na vsa kolesa, odlično ohranjen in brezhiben, prodam. ® 062/731-216. M-1412
TRAKTOR STAYER, tip 1200, 120 KM, prodam. Jože Fras, Sp. Voličina 119, ® 062/724-556. M-MM SILAŽNI KOMBAJN SIP ŠEMPETER, malo rabljen, ter molzni stroj VITREKS, malo rabljen, prodam. Gradišče 31, pošta Tišina. M-1411 BAGER LIPFER A 921, na kolesih, prodam. ® 56-026. M-1433 IZKOPALNIK KROMPIRJA, dvo-redni, Bačka Palanka, star 3 leta, kosilnico BERTOLINI, MOTOR DIZEL, in škropilnico, traktorsko, 200 1, KŽK, prodam. Jože Tibaut. Hotiza 141. M-1434
TRAKTORSKI ŽITNI KOMBAJN kupim. ® (062) 305-774.
STORITVE
NESNICE, mlade jarčice, pasnie hisex, rjave, prodajamo po akcijski ceni. Naročila sprejema gostilna Železen, Bez-novci, tel. 49-025. Pohitite z naročili, ker bomo v kratkem s prodajo za letos končali.
NESNICE, mlade jarčice, pasme hisex, rjave, stare 3 mesece, iz kooperacijske reje, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po akcijski ceni. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi eno zastonj.
Naročila sprejema in daje vse informacije gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel. 24-393. Pri Gradu pa sprejema naročila Dragica Bakan, tel, 53-086. Pohitite z naročili, ker bomo v kratkem s prodajo za letos končali.
NESNICE, mlade jarčice, pasme hisex, stare 3 mesece, iz kooperacijske reje, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po akcijski ceni. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi eno zastonj.
Naročila sprejema in daje vse informacije gostilna Anice Benčec, Bakovci, Prečna 6 a, tel. 43-070.
Pohitite z naročili, ker bomo v kratkem s prodajo za letos končali.
Razno
LES ŽAGAN (iglavci) prodam. ® 81-361. IN-3212
HARMONIKO, 80-basno, malo rabljeno, prodam. ® 75-113, int. 25, od 7. do 15. ure. LE-4208
PRALNI STROJ GORENJE, nov, in peč MANGA, rabljeno, na trdo gorivo, prodam. Kranjčeva 38, Lendava. LE-4206
RAZTEGLJIVI KAVČ, spalnico, 2 fotelja, ugodno prodam. Jančar, Panonska 34, G. Radgona, blok, popoldan. M-OP
OMARO IN POSTELJO iz masivnega lesa in regal s knjižno omaro za dnevno sobo ugodno, prodam. Kocljeva 6, M. Sobota, stanovanje 6. M-OP
C1RKULARKO, 5 koles VW za voz z gumijastimi kolesi, lesen plug in brane ter otroško dirkalno kolo, prodam. Emiša, Domanjševci 128, ® 23 847. M-I44I
Žensko nad 50 let staro s pokojnino, nekadilko in nealkoholičarko za skupno življenje išče vdovec. Naslov v upravi lista. M-1427
SODE 280, 150, in 70 litrov, delno rabljene, prešo 80 litrov, prodam. Sitar, Ljutomer, Stari trg 13, ®069 81 067. M-1430
STREŠNO OPEKO FOLC, rabljeno, prodam. ® 26 125. M-1435 lOm’ trdih drv, prodam. Nemčavci 23/a. M-1439
ETAŽNO CENTRALNO PEČ, pro dam. Kranjčeva 38, Lendava. LE-4216
POČITNIŠKO HIŠICO na Vaneči in francosko posteljo, prodam. Informacije po ® 23 514 po 16. uri. M-1353 VINOGRAD mlad v Filovcih, prodam. ® 069 45 230. M-1354
PEČ za centralno kurjavo staro dve leti, poceni prodam. Katica Faršang, Prekmurske čete 141, Črenšovci. M-1358
ŠPORTNO MOŠKO KOLO na 10 prestav in manjše športno kolo na 5 prestav, ugodno prodam. Vprašajte v M. Soboti, Šoping, stanovanj št. 25. M-1362
MOŠKO DIRKALNO KOLO s 10 prestavami, prodam. Brezovci 70/a. M-1363,
GARAŽO zidano na ulici. Štefana Kovača in 22 arov mešanega gozda k.o. Cankova, prodam. ® 24 277. M-1364
STREŠNO OPEKO BOBROVEC, rabljeno, prodam. ® 069 65 285 po 16. uri. M-1366
POROČNO OBLEKO št. 36-38, ugodno prodam. ® 42 778. M-1370 SPALNICO, prodam. ® 42 311. M-1370
GARAŽNA VRATA lesena, prodam. Cena po dogovoru. Jože Marič, Soboška 5, Bakovci, ® 43 120. M-1371 PLETILNI STROJ enoredni in šivalni stroj, prodam. Informacije po 15 uri, ® 76 385. M-1378 TERMOAKOMULACIJSKO PEČ, mešalec za beton, otroško posteljo, kletke za piščance z napajalnikom, prodam. ® 22 508. M-1379
LOVSKO PUŠKO PETELINKO, kaliber 12 x 12 tov. št. 229331, regist. št. 131, prodam. Škrilec, Krnci 1. M-1385
V najem dam 40 m! prostora za mirno obrt v centru Bakovec. ® 43 212, dopoldan. M-1388
VOZIČEK ZA DVOJČKA, posteljici in 80 1 bojler star 3 mesece, prodam. Palatin, M. Sobota, Lendavska 19/b, (stanovanje VII/55). M-1392 SEDEŽNO GARNITURO in barvni televizijski sprejemnik Gorenje, prodam. ® 069 22 082. M-1406
BARVNI TV GORENJE, letnik 10/89, videorekorder SANYO digital VHR-D500, avtoradio MTC, digital z petstopenjskim ekvilajzerjem, CD priklop, avtoreverz in ogromno dodatnih funkcij, 4 nove 3-colne platišča z radkapami, original HONDA, vse skupaj, ugodno prodam. ® 36 158 po 20. uri. M-1408
800 1 vina — rizling, in AUDI 80 starejši, dobro ohranjen, cena po dogovoru, prodam. Trstenjakova 30, M. Sobota. M-1415
POZOR! prodam vrtne mize in stole, zelo ugodno za gostince. Gostišče Ši-njor v Martjancih. ® 48 319. M-1423 ŠIVALNI STROJ BAGAT, moško . športno kolo s 10 prestavami, motor z rezervarjem za vodovod, prodamo. Huber, Brezovci 65/a. M-1424 KLARINET SKORAJ NOV »AMA-TI«- s kovčkom, prodam. ® 069 61 070. GR-2
SOLARNI BOJLER 500 1 in traktor FERGUSON 35 KS v dobrem stanju, prodam. Cena po dogovoru. ® 81 886. IN-3217
RAZNO
Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala in INDEKSA izdano leta 1984 na SCTPU M. Sobota, Stanko Holsedl, Sv. Jurij 17. M-1361 Preklicujem veljavnost DIPLOME izdano leta 1983 na SCTPU smer-avto-mehanik, M. Sobota, Stanko Viher, Zg. Kamenščak 27/a. M-1373 Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 448845 izdano H KS Panonka M. Sobota, Zoltan Cipot, Bogojina 166. M-1377
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 25920-0 izdano H K'H KS Panonka M. Sobota, Marjan Ožvald, Markovci 41. M-1381
Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala izdano leta 1989/90 OŠ Črenšovci. Kristjan Sarjaš, Črenšovci 79/a. M-1383
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 11997-4 izdano HKS Panonka M. Sobota. Evgen Lucu, Adrijanci 24. M-1390
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 22365-1, izdano HKS Panonka M. Sobota, Koloman Kerčmar, Predanovci 55. M-1393
Za hišna dela na mali kmetiji vzamemo mlajšo upokojenko. Naslov v upravi lista. M-1418
Preklicujem veljavnost DIPLOME št. 15/90, Srednje Kmetijske šole Rakičan. Marija Krampač, G. Bistrica 168. LE-4210
Podpisani Mir Drago, stanujoči Ro-žički vrh 10 se opravičujem Velak Marjanu, stanujoč Rožički vrh 13, da sem podvomil v njegovo poštenje. GR-7
POHIŠTVO ZA SPALNICO, staro, ročno izdelano, zelo dobro ohranjeno, ugodno prodam. S* 23-584.
storitve
BOLNIKI!
Magnetoterapijo proti bolečinsko elektrostimulacije, razgibanja, razne masaže, inhalacije, nudim tudi na domu. ® 22-508. M-1379
SERVIS ZAMRZOVALNIKOV IN HLADILNIKOV izolacije, menjava kompresorjev, polnjenje plina. ® 062 38-885. M-1421
Sobe
SOBO neopremljeno s kopalnico iščem po možnosti s posebnim vhodom v M. Soboti. ® 48-041. M-1411 SOBO v M. Soboti išče 50 let star moški. ® 24-315. M-1420
V Ljubljani oddam dvema študentkama eno-sobno opremljeno stanovanje s centralnim ogrevanjem in telefonom. Cena 400 DEM v din. protiv. ® 061 451-392. M-14327
KRAVO dobro s teletom, prodam. Dol. Bistrica 11. M-1356
MLADO KRAVO s teletom, prodam. Strehovci 67, pošta Dobrovnik. M-1357
KRAVO po izbiri, prodam. Pečarovci 10. M-1365
MALE PUJSKE prodam. Markišavci 21. M-1375
KRAVO staro 6 let, brejo, prodam. Jože Kranjec, Lukačevci 8. M-1376 TELICO 6 mesecev staro, brejo, prodam. Odranci, Ravenska 46. M-1398 KRAVO brejo, staro 7 let, prodam zaradi preusmeritve kmetije. Štefan Škraban, Moravske Toplice, Dolga ulica 77, ® 48 233. M-1399
TELICO, kontrola A, 9 mesecev brejo, prodam. Petanjci 73. M-1402 TELICO brejo 9 mesecev, kontrola A, prodam. Vutek, Brezovci 43. M-1409
MUCKE PERZIJSKE, prodam brez rodovnika. Ema Gerenčer, Dobrovnik 64, ® 069 79 085. M-1411 NEMŠKE OVČARJE z rodovnikom, odličnih staršev, prodam. Kroška 79, Murska Sobota. M-1414
TELICO visoko brejo, prodam. Ša-farsko 7, Ljutomer. M-3213
KOBILO plemensko, prodam. Franc Kosi, Zgornji Kamenščak 16, Ljutomer. M-3214
KRAVO mlado, 8 mesecev brejo, prodam. Gaberje 4, ® 76 469. LE-4204 KRAVO mlado, brejo, prodam. Rad-možanci 98. LE-4209
DVE TELICI breji 9 mesecev in KRAVE po izbiri, A kontrola prodam. Šalamenci 42, ® 45 219. M-1438
OVCI DVE SAMICI, prodam. Ribiška 3, Odranci, ® 70 042. M-1443
POSEST
HIŠO z gospodarskim poslopjem na 16-arski parceli na Cankovi 32, prodam. Informacije ® 24 277. M-1374 GRADBENO PARCELO v Pertoči, prodam. Anton Donoša, Pertoča 73. M-1382
GOZD mešani 20 arov na Razkrižju, prodam. Marija Žibrat, Razkrižje 33. IN-3219
HIŠO starejšo družinsko vseljivo, primerno tudi za obrt v centru Lendave, prodamo. ® 36 087 zvečer. LE-4205 PARCELO ZA POČITNIŠKO HIŠICO in vinograd na lepi legi, prodam. Pečarovci 86. M-1431
POLOVICO STAREJŠE HIŠE v Nemčavcih z 2,5-arsko parcelo, prodam. Puhan, Beznovci 1. Mr 1444 1 ha VINOGRADA na sončni strani Slovenskih goric v Stavešinskem vrhu 51 ter novo hišo z gospodarskim poslopjem ter vinskimi kletmi ter vso kletarsko in vinogradniško opremo in belo vino po 35 din, prodam. Ogled možen vsak dan ® 069 734 130 ali 103, cena 280.000 DEM. M-,1446
Kupim
TRAKTOR STAYR tip 180 ŽABA v nevoznem stanju, okvara motorja, kupim. Anton Kolarič, Zasadi 23, Križevci pri Ljutomeru. M-1349
FIAT UNO, kupim Cecilija Lukov-njak, Kocljeva 5, G. Radgona. GR-3 MLADEGA ŠKOTSKEGA OVČARJA brez rodovnika, kupim. ® 24 942.
M-OP
VLEČNO KLJUKO ZA LADO ku-pim. ® 57-068. M-MM
VESTNIK
VESTNIK — Izdaja Podjetje za informiranje Murska Sobota
Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Renata Ba-kan-Ficko, Bernarda Balažič-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan, Endre Gonter (tehnični urednik), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica).
Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29. Telefoni: novinarji in odg. urednik 21 383, 21 064 in 25 019, glavna urednica in direktorica 22 403, računovodstvo in tajništvo 21 383 in 21 064, GPS (trženje) 22 403, telefaks 22 419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Naročnina za 3. tromesečje 1991 je 300,00 dinarjev, za podjetja 600,00 dinarjev, za naročnike v. tujini 70 DEM letno.
Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri A-banki Ljubljan: 50100-620-00112-5049512. Tisk GZP Mariborski tisk, Maribor. Vestnik je oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
VESTNIK NAGRAJUJE!
VSAK TEDEN V AVGUSTU
Kolo za izžrebanega naročnika Vestnika!
Sklad stavbnih zemljišč občine Murska Sobota na podlagi 51. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur-SRS, št. 18/84) in 7. člena Odloka o oddajanju stavbnih zemljišč v občini Murska Sobota (Ur. objave, št. 9/87)
JAVNI RAZPIS
za oddajo zemljišč občanom za gradnjo stanovanjskih hiš v k Beltinci:
I. Individualno stanovanjsk		o hišo je možno graditi na:	
parceli z oznako	1	s površino	969 m'
parceli z oznako	5	s površino	756 m'
parceli z oznako	13	s površino	920 m2
parceli z oznako	14	s površino	918 m2
parceli z oznako	17	s površino	909 m'
parceli z oznako	18	s površino	965 m'
parceli z oznako	20	s površino	905 m’
parceli z oznako	21	s površino	919 m2 995 m2
parceli z oznako	22	s površino	
parceli z oznako	23	s površino	691 m’
II. Stanovanjsko hišo v sklopu dvojčka je možno graditi n :			
parceli z oznako	8	s površino	727 m
parceli z oznako	9	s površino	754 m'
parceli z oznako	11	s površino	701 m'
parceli z oznako	12	s površino	719 m’
parceli z oznako	15	s površino	724 m'
parceli z oznako	16	s površino	723 m2
a) Parcele so	opremljene z vodovodom,		kanaliz<
elektriko, javno razsvetljavo, telefonom (do stebrička)in tan0. tnim cestiščem. Na parcelah je možna gradnja pritlične			
vanjske hiše s kletjo oz. podstrešnimi sobami, medetazne			
sokopritlične hiše.	ej[k
b) Cena m2 stavbnega zemljišča je 100,00 din, pr'5^ jin stroškom za pripravo in opremo m2 zemljišča pa je 665, (za parcele z oznako od 1—22), pri čemer niso zajeti spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in izdela kacijsko-tehnične dokumentacije.	,, a Paf'
Prispevek k stroškom priprave in opreme zemljišča celo z oznako 23 je 564.417,90 din za celotno mer so že vzeti stroški spremembe namembnosti kmetij zemljišča.	. v jO
1.	Ceno zemljišča mora izbrani ponudnik plača 0, dneh od sklenitve pogodbe, prispevek pa lahko pla^a v v kih do konca leta 1991, ob upoštevanju indeksa porasta gradbeništvu.	.
2.	Izbrani ponudnik plača tudi 2 % prometni dave..ave v
3.	Interesenti pošljejo pisne ponudbe oziroma P^^nr-zaprti ovojnici na naslov: Sklad stavbnih zemljišč občine ska Sobota z oznako »za razpis« v 15 dneh od objave teg , piša. V prijavi morajo biti navedeni podatki, ki so P0^ jn s*' izvedbo točkovanja po 10. členu zgoraj citiranega odloK ,
cer:
— stanovanjske razmere,
— število in starost družinskih članov,
— dohodek na družinskega člana,
— zdravstveno stanje družinskih članov,
— kraj zaposlitve in delovne razmere,	■„
— višina privarčevanih sredstev in doba varčevanj ^zpi-
— morebitne neuspele udeležbe pri že izvedenem
su.	ctavhn^
4.	Izbrani ponudnik mora skleniti s Skladom s sjCet zemljišč pogodbo o oddaji zemljišča v 30 dneh od izbo se šteje, da je od ponudbe odstopil.	0> pin'
5.	Izbrani ponudnik, ki mu je bilo zemljišče odda^e v 5 ra na njem zgraditi stanovanjsko hišo do lil. gradbene letih od sklenitve pogodbe.	pate6'
6.	Vsak ponudnik lahko uspe s ponudbo le za en
1°.	. , z3 p(e'
Vse informacije v zvezi s tem razpisom daje retea ja moženjskopravne zadeve pri Sekretariatu za varstvo o urejanje prostora občine Murska Sobota.
Stroške objave plača Sklad stavbnih zemljišč občin ska Sobota.
vsak VESTMI
Rad imam pico! Poskusim jo lahko v lokalu ali pa odnesem domov v lepi škatli. Picerija Osmica Hotiza, telefon: 36-008
Mali oglas v Vestniku uspešna prodaja
Gostilna
LOVSKI DOM CANKOVA
obvešča svoje goste, da bo zaradi obnove lokal zaprt od 26. avgusta do vključno 8. septembra.
BELTINCI,
Ravenska 27, tel. 069/42-15 • svilene	/
• uvožena
• l/ septembru se spet priporočajo za obisk.
Stran 22
VESTNIK, 22.
ZAHVALA
V 79. letu starosti je 16. avgusta prenehalo biti dobro srce dragi ženi, sestri in teti
Le ena se tebi je želja spolnila, da v zemlji domači ti truplo leži.
Mariji Ecker
roj. Pintarič iz Martjanec
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem dobrim sorodnikom, sosedom, ki so nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč, p tolažili, darovali vence in šopke, nam pa izrekli sožalje. rav lepa hvala g. seniorju Novaku za ganljivo slovo, pevcem v za odpete žalostinke in pogrebcem za pomoč.
Vsem, ki so drago pokojnico pospremili do groba, iskrena hvala.
Globoko žalujoči: VSI NJENI, KI SMO JO IMELI RADI
V nebesih sem doma, to oznanjujeta mi zemlja in nebo in vsaka stvar lepo.
(A. M. Slomšek)
ZAHVALA
Nekaj dni pred svojim 80. rojstnim dnevom nas je tiho in nenadoma zapustil dragi mož, oče, dedek, brat, svak in stric
Štefan Makari
iz Tomšičeve 18 v Murski Soboti
Ob nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem ter vsem, ki so dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje, nam pa izrekli ustna in pisna sožalja. Hvala g. seniorju Novaku za pogrebni obred in pevcem za občuteno zapete žalostinke. Hvala tudi nekdanjim sodelavcem iz SGP Pomurja za venec.
Murska Sobota, 5. 8. 1991
Globoko žalujoči: žena Helena in vsi, ki so ga imeli radi
S svojim vedrim nasmehom vsakega osrečiti si znala, pred usodo neizprosno nemočna si ostala.
V SPOMIN
Boleč je spomin na 30. avgust, ko bo minilo leto bolečin in žalosti, odkar ni več med nami drage žene, mame, tašče, stare mame in sorodnice
Olge Vukan
roj. Novak
iz Murske Sobote
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in ji poklonite trenutek svojih misli.
Žalujoči: VSI NJENI
Minili žalostni sta leti dve, zapustila dom in svoje drage si. na tvojem grobu roža le cveti, ki grenka solza jo rosi.
V SPOMIN
Boleč in žalosten je spomin na 20. Avgust 1989, ko nas je zapustila draga žena, mama in stara mama
Ana Varga
iz Strehovec
cjh u Je Praznina v našem domu, bolečina v naših sr-• Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu, prinašate cvetje in prižigate sveče.
VSI, KI SMO JO IMELI RADI
Zapustil dom in svoje drage si, na tvojem grobu roža le cveti in grenka solza jo rosi.
ZAHVALA
V 45. letu starosti nas je nepričakovano zapustil dragi sin, brat in stric
V noči turobni, o mati uzrla pred sabo si konec poti. Vsa zmučena, sama si stala pred vrati, (A. Gradnik)
ZAHVALA
V 68. letu starosti nas je za vedno zapustila draga žena, mama, stara mama, tašča in sestra
Etelka Harkai roj. Grof iz Puconec
Ob nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste drago pokojnico v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, darovali vence in cvetje ali nakazali denar v dobrodelne namene.
Zahvaljujemo se g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem, godbi, govornici KS Puconci za ganljive besede slovesa, kolektivu SDEŠ M. Sobota in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani ter pisno in ustno izrazili sožalje.
Puconci, 13. 8. 1991
VSI NJENI
ZAHVALA
28. 7. 1991 nas je v starosti 63 let nenadoma in za vedno zapustila naša draga žena, mama in babica
Ana Režonja
iz Velike Polane 184
V imenu žalujoče družine Režonja se prisrčno zahvaljujemo g. župniku za pogrebni obred in sveto mašo ter pevcem za odpete žalostinke, pa tudi vsem sorodnikom, botrini, sosedom in vsem, ki ste darovali vence in cvetje ter ob zadnjem slovesu od naše drage pokojnice sočustvovali z nami.
Žalujoči: mož Štefan ter sinovi Štefan, Ignac, Jožef in Stanko z družinami
Oh. kako boli srce, ko ljubega moža in očeta več ni. Ostali so le sledovi tvojih pridnih rok, kar bo cenil pozni rod.
ZAHVALA
Po kratki bolezni nas je v 67. letu starosti zapustil mož, oče, stari oče, brat
Geza Hari
0^	iz Križevec v Prekmurju
sosed0eC1 'z8ubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, li Vene01-’ znancem in prijateljem ter vsem, ki so darovana n; ln. šopke in ga v tako velikem številu pospremili Halažip°V1 zadnJi P°ti- Zahvalo izrekamo g. duhovniku stinke U Za leP Pogrebni obred, pevcem za odpete žalo-’ Sovorniku za poslovilne besede ob odprtem gro-
Id . bu ter za izrečena sožalja.
a tudi sodelavcem Kompasa iz G. Petrovec. Vsem še enkrat iskrena hvala!
- Križevci v Prekmurju, 13. 8. 1991
^c*: mama, brat Karel z družino in brat Ludvik z družino
Življenje tvoje bilo je težko, za vse si skrbel, le zase časa nisi imel, a v naših srcih boš večno živel. Hvala ti za vse!
Tih0 .	ZAHVALA
'n ^no kot je živel, je v 85. letu odšel od nas naš dragi oče in stari oče Rudolf Rajnar
Z j, । ...	iz Rakičana
^Orn0'00 v srcih se iskreno zahvaljujemo sorod-v ts?sed°m, znancem in prijateljem, ki so n.ezk’h trenutkih pomagali, sočustvovali z sv’etparn izrekli sožalje, darovali vence, cvetje in ^aše ter vsem, ki ste ga v tako velikem Pospremili k njegovemu zadnjemu k ^no	počitku.
°Pred v Se zahvaljujemo g. župniku za pogrebni k^tiku5^11 Pevcem za odpete žalostinke in pred-Zah . r Za Poslov>lne besede ob odprtem gro-i bju jVa*juJerno se tudi vsemu zdravstvenemu 11 sode]nternega oddelka bolnišnice v Rakičanu vcem gradbenega podjetja Pomgrad M.
Sobota.
Sem $e onkrnt — iskrena hvala!
°Cl: VSI NJEGOVI, KI SMO GA IMELI RADI
V SPOMIN
20. avgusta sta minuli dve leti globoke žalosti, odkar nas je zapustila naša nepozabna in dobra žena, mama, tašča in stara mama
Žalost v naših srcih in spomini neizbrisni spremljajo nas, ko se vračamo k tebi, ki v preranem grobu spiš.
Jolanka Herceg
roj. Kodila iz Prosenjakovce
Ko mnogokrat stojimo ob tvojem grobu, nemo poslušamo šepet vetra, tvojega glasu ni, ni tvoje nežnosti. Kako bi si želeli, da bi bila še med nami Kruta resnica je neizprosna, vendar sledov tvojih pridnih rok izbrisati ne more, ne more odnesti spominov nate, ki nas bodrijo enako, kot si mnogokrat storila ti. Bilo bi nam laže, ko bi s teboj lahko delili tegobe današnjih dni. Praznino za tabo čutimo le mi. Hvala vsem, ki se ustavljate ob njenem grobu in se spominjate drage pokojnice, na njen grob prinašate cvetje in prižigate sveče. Bolečina da se skriti, pa tudi solz ni težko zatajiti, le nje nam ne more nihče vrniti.
Žaluioči- mož Jožef, sin Zoltan z ženo Vero in vnuk Zlatko, hčerka Elvira /možem Ladislavom, vnukinji Petra in Urška z možem Velnerjem, hčerka Margita z možem Ludvikom ter vnuk Ladislav.
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem, šopek rož mi prinesite in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
V 72. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama, babica in prababica
Rozina Zorko
roj. Kralj
iz Borec 6, Križevci pri Ljutomeru
Z bolečino v srcih se zahvaljujemo sorodnikom sosedom znancem in vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali’ darovali vence, šopke m za sv. mase, izrekli sožalje in io v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti
Zahvalili bi se radi še g. župnikoma za pogrebni obred nev cem za odpete žalostinke ter vaškemu govorniku ’
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: VSI, KI SO JO IMELI RADI
Janez Mikola upokojeni kovač iz Bodonec 109
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku za ganljive besede ter kolektivu Pomurja M. Sobota, občine M. Sobota,.gasil-cem, borcem, upokojencem in vsem drugim, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali vence, šopke ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Bodonci, 8. 8. 1991
Žalujoči: žena Helena, sin Jože, hčerka Majda in brat z družinami ter vsi, ki so ga imeli radi
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, šopek rož mi prinesite in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
V 70. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, ata in stari ata
Ernest Kular
iz Kuzme 1
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam ob teh težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje in za sv. maše ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se gospodu župniku za opravljen pogrebni obred, cerkvenemu pevskemu zboru, godbi iz Bakovec in govorniku KS.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: žena Marija, sin Ernest z ženo Julko, sin Jože z ženo Verico, hčerka Anica z možem Francem, vnuki Melita, Ernest in Daniel ter drugo sorodstvo
1991
Stran 23
________________ v besedi in sliki
NA ROMARSKEM SHODU V TURNIŠČU BLIZU
15.000 LJUDI
Romarsko Turnišče je ob letošnjem prazniku Marije vnebov-zete zopet oživelo kot pred leti. Menijo, da se je na romarskem shodu ob blagoslovitvi zvona in oltarja zbralo blizu 15.000 ljudi. Že na predvečer praznika je bilo v župnijski cerkvi 10. jubilejno srečanje pomurske mladine, katere misel je bila PRIJATELJSTVO, in 10. jubilejno srečanje pomurskih zakoncev z mislijo VERA IN ZVESTOBA V ZAKONU. Obe srečanji je vodil beltinski rojak, salezijanski duhovnik in kaplan na Rakovniku Peter Štumpf. Potem je sledilo bedenje vso noč s polnočno romarsko mašo. S srebrno mašo na praznik Marije vnebovzete je v Turnišču proslavil pomemben jubilej prekmurski rojak, znan publicist in urednik Družine prof. Jože Zadravec. Zatem pa je bila tradicionalna maša v madžarskem jeziku. Osrednja slovesnost je bila pred cerkvijo z blagoslovitvijo novega zvona, ki jo je vodil mariborski pomožni škof Jo-
NAZDRAVIMO
SLOVENIJI
Si bon, je rekel Napoleon, ko je še v času Ilirskih provinc poskušal sloviti ormoški šipon.
Trud in prizadevanje ormoških vinogradnikov pa je bil poplačan tudi na letošnjem ocenjevanju vin za sejem Vino 91:
Klet Jeruzalem Ormož je prejela:
Veliko zlato medaljo za Club Slovin, Rulandec
Zlato medaljo za: Zeleni silvanec Beli pinot Šipon, suhi jagodni izbor
in osem srebrnih medalj.
Veselite se z nami!
žef Smej. Ob tej priložnosti je tudi govoril predsednik lendavske občinske skupščine Ciril Pucko. Slovesnost so nadaljevali z blagoslovitvijo oltarja v cerkvi in s sv. mašo. Ob tem velja povedati, da so v zadnjih dveh letih v tur-niški cerkvi popolnoma restavrirali vse tri oltarje — glavnega, ki je posvečen Mariji vnebovzeti, stranskega na moški strani, ki je posvečen Materi božji in stranskega na ženski strani, posvečenega sv. Donatu. Restavratorska dela so stala 40.000 DEM. Z namestitvijo novega, največjega,
PITNO VODO ŠE DOVAŽAJO
Krajani Orehovec in Ptujske ceste so lani začeli reševati problem pitne vode. V ta namen so speljali glavni vod omrežja od radgonskega vodovoda. V akcijo se je vključilo 50 gospodinjstev. Zaradi vojne so dela zastala in bodo namesto poleti vodo dobili verjetno šele jeseni. Vsak udeleženec je moral prispevati 15.000 šilingov v dinarski protivrednosti, sami pa bodo opravili okrog 4.000 delovnih ur. Sedaj rešujejo problem pitne vode z dovažanjem z gasilskimi cisternami, kar pa ni primerno. Zato krajani nestrpno pričakujejo, kdaj bo voda stekla skozi pipe.
F. Klemenčič
zvona, ki je bil izdelan v livarni Grassmajer v Innsbrucku, ki se ponaša s 400-letno tradicijo, stal pa je 30.000 DEM, so v župnijski cerkvi v Turnišču štirje zvonovi. Prvi zvon tehta 180 kg in je posvečen sv. Frančišku, drugi zvon s težino 360 kg je posvečen Dobremu pastirju, tretji zvon, ki tehta 560 kg, je posvečen srcu Jezusovemu, četri in največji zvon pa tehta 1.100 kg, posvečen pa je Mariji vnebovzeti. Vsi štirje zvonovi so priključeni na elektriko, kar je stalo 20.000 DEM. p M
10 milijonov šoli Janka Šlebingerja
»Šola, ki izobražuje in usposablja za življenje duševno motene otroke, v svojih 25-ih letih obstoja še ni bila deležna take pomoči. Vedno so jo preseljevali, vedno je kaj podedovala. Delavne razmere so neustrezne. Načrte za obnovo podstrešja smo dali občinski vladi na mizo že lani... sedaj bomo lahko te načrte tudi uresničili,« je povedala ravnateljica osnovne šole Janka Šlebingerja iz Gornje Radgone Terezija Šegula in se zahvalila odgovornim Zavarovalnice Triglav.
Največja slovenska zavarovalnica je namreč podarila gornjeradgonski občini največjo vsoto denarja, kar so je prejeli do sedaj. 10 milijonov dinarjev bo namenjenih v glavnem za obnovo šolskih prostorov pred cerkvijo sv. Petra v Gornji Radgoni. Zavarovalnica nikjer v svetu ne izplačuje zavarovalnine za škodo, ki je bila povzročena med vojno, zato so se na kolegiju Zavarovalnice Triglav na pobudo direktorja območne enote iz Murske Sobote odločili, da bodo namenili del svojih sredstev prizadetim iz občine Gornja Radgona. 2 tisoč zaposlenih je odstopilo tudi del regresa. Petkove predstavitve in izročitve denarja so se udeležili generalna direktorica Nada Klemenčič, pomočnik direktorice Milan Tomaževič (le-ta je predstavil načrte Zavarovalnice Triglav in poudaril, da bo v prihodnje življenjsko zavarovanje hipoteka ali osnova za stanovanjsko kreditiranje, prav tako pa bodo uveljavili rentno in paketno zavarovanje ter zavarovanje pravne zaščite in profesionalne odgovornosti) in Rudi Cipot. Ta je opozoril na slabo organizacijo zavarovanja zasebnih kmetijcev v gornjeradgonski občini, medtem ko je v Murski Soboti Zavarovalnica Triglav predvsem kmetijska.
Bernarda B. Peček
VESTNIK NAGRAJUJE
Sreča je obiskala
Marijo
012569 je bila številka, ki jo je izpisal računalnik za tretje®^HR[. banca Vestnikovega nagradnega kolesa in ki je prinesla srečo M
JI BERDEN iz Lendavskih Goric.	. na.
»Ko sem v našem domačem tedniku te dni brala prispevek grajenki iz Šalovec, sem pomislila, kako bi bilo, če bi tudi ®e“-vsj krat obiskala sreča. Zdaj pa ste me res presenetili,« je bila skorJ iz sebe nagrajenka, ko smo ji v ponedeljek pripeljali kolo. Bila J nogradu, in ko jo je sin poklical, da jo nekdo išče, je najprej p°
■ Kopal* la, da bo kaj v zvezi z možem, ki je v bolnišnici v Ljubljani- * zagledala kolo, se ji je odvalil kamen od srca in postala je na bre volje. Preden smo se poslovili, smo seveda še nekoliko pos® pokramljali. Povedala nam je, da se je rodila na Dolnji Bisb1vsSi. bila stara 12 let, pa se je s starši preselila v kolonijo pri y° ^avske Tam je lahko tudi veliko kolesarila; ko pa seje poročila v Le j,^. Gorice na kmetijo k Berdenovim, je bilo kolesarjenja skoraj j sj Le kadar je bila v sili, se je spustila po dokaj strmem klancu.
tega ne upa več.	nort^’
In kako je zadovoljna z Vestnikom? Najraje prebira rep ljudeh in kroniko. Zanimajo pa jo tudi dogodki doma in P veo-Vestnik je edini časopis pri hiši. Izdatek zanj ni več tako majn dar bi se mu težko odpovedala. Okrog 20 let že prihaja n u dom.	Jože O
GASILSKO DRUŠTVO MOTA
Blagoslovili
Kolesarski klub Tropovci je bil organizator tradicionalnega kolesars na treh src, ki je bil 11. po vrsti. Sodelovalo je 315 kolesarjev, ki so veliki maraton. Kolesarski klub Tropovci se opravičuje vsem udeleže tede’ , skega maratona, ki niso dobili medalje, da jih lahko dobijo pr'" P’j|i Športni zvezi v Murski Soboti, Mladinska 3, pri gospodu Zelku,» ZTKO pri gospodu Hojniku. Medalje so namreč zmanjkale zaradi udeležencev, kot je bilo pričakovati. Prosijo za razumevanje.	pj, Ju
brizgalno
Na Moti, ki spada v krajevno skupnost Cven, je bila v nedeljo velika slovesnost. Poleg domačinov se je je udeležilo še veliko gasilcev, ki so prišli kar iz 12 sosednjih društev. Gasilci z Mote so slovesno prevzeli novo motorno brizgalno znamke Ziegler 1600. Po krajšem verskem obredu je brizgalno blagoslovil ljutomerski kaplan. V kulturnem programu so sodelovali učenci z osnovne šole in pevski zbor kuda s Cvena. Pokrovitelj prireditve je bil Peter Žibret, motorna brizgalna pa je stala 310.000 dinarjev. Polovico je primaknila občinska gasilska zveza, drugo pa so zbrali gasilci in krajani Mote ter krajevna skupnost.
Š.S.
Poletna
50, tel. 21 136,
Utokovi usnjeni izdelki za ženske in moške • modni in po ugodnih cenah * obročno plačilo
Delikatesna mesnica na tržnici
S krajšo slovesnostjo in srečanjem s kupci je odprta Mesna industrija Pomurka v torek prenovljeno delikatesno mesnico na tržnici v Murski Soboti. Kupcem je na voljo kakovostna ponudba mesa in mesnin — sveže meso, pečeno meso, suhomesni izdelki, posebne vrste sendvičev in kruha ter pestra izbira sirov. Delikatesna mesnica je odprta vsak dan od 7. do 19.00, v soboto samo dopoldne, vrednost naložbe in sodobne opreme pa je 7,8 milijona dinarjev.
R.F.
MURSKA SOBOT*’ Kidričeva 33 a	f
Poletna razprod^*'
^ua—	Elegan^
CZ	čila
%, življenji
BAKOVCI, Vrtna ul. 8
Splača se obiskati našo prodajalno v Bakovcih.
ram boste lahko izbirali med pestro ponudbo poceni oblačil.