LETO XLV, ŠT. 22 Ptuj, 4. junija 1992 CENA 40 TOLARJEV Letalska sezona v polnem teku Gotovo se rano zjutraj kdaj ozrete v nebo in morda ste presenečeni zagledali nad seboj balon. !\a letališču y Moškanjcih je namreč poteka! ravno te dni balonarski tečaj, na katerem šola svetovno znani balonar Avi Šorn iz Ljubljane prvih pet ptujskih balonarjev. V nedeljo zjutraj sta iz balona prvič v zgodovini ptujskega aerokluba izskočila padalca. Sicer pa je na letališču sedaj vsak dan živahno, saj je letalska sezona v polnem teku. Najboljši jadralni piloti so bili na državnem prvenstvu v Les- cah, na katerem sta se Kolarič in Žmauc odlično uvrstila. Tekmo- vanje se je končalo po zaključku naše redakcije, tako da bomo o njem poročali v prihodnji števil- ki. V Moškanjcih se pripravlja podmladek - letos je kar deset mladih kandidatov za jadralne pilote, šest že izšolanih začetni- kov ima pogoje za polaganje iz- pitov za jadralno dovoljenje, kot kaže, pa bo Aeroklub postal le- tos bogatejši tudi za enega učite- Ija. Zelo aktivni so padalci, ki bo- do po večletnem premoru na dr- žavnem prvenstvu ponovno na- stopili z mladinsko ekipo. Imajo kar sedem kandidatov za dovo- ljenja in sedem začetnikov, ki bodo prvič skočili čez nekaj dni. Padalci so minule dni slavili več jubilejnih skokov. Tako je Aleš Debeljak skočil tisoči skok, Igor rakuša štristotega in Franc Osterc dvestotega. Za posebej re- dek dogodek je poskrbel tudi Milan Kramberger, ki je pričel ponovno skakati po 20 letih in je prejšnjo nedeljo skočil že stotič. Bliža se tudi praznik letalstva — to je odslej pri nas 6. junij. Na republiški ravni ga bodo prosla- vili z zborom in razstavo vseh le- tal v Sloveniji 7. junija v Lescah na Gorenjskem. Celotno priredi- tev z mitingom vred bodo slo- venski letalci ponovili na ptuj- skem letališču v Moškanjcih 21. junija. M. Zupanič Trikrat tedensko trenirajo padalci pod strokovnim vodstvom učiteljev Mira Vindiša in Stanka Cuša. Ustanavljajo mlekarsko zadrugo v Ptuju bo do konca junija nastala prva specializirana, mlekarska zadru- ga. Pobuda je prišla od Kmečke zve- ze, za ustanovitev pa so se odločili rejci in ustanovili iniciativni odbor, vodi ga JOŽE LAH, kmetovalec in uspešen proizvajalec mleka. Kmetje — prodajalci mleka so sedaj razdelje- ni med tri zadruge: ptujsko, lovren- ško in ormoško. Po ustanovitvi mle- karske zadruge naj bi se torej skupno včlanili v enotno zadrugo, ki bo imela sedež pri Mlekarni v Ptuju. Po Zako- nu o zadrugah bo imela novoustano- vljena zadruga v Mlekarni 45-odsto- tni lastninski delež, sama ne bo imela zaposlenih delavcev, upravne in dru- ge posle bo zanjo opravljala Mlekar- na. Ponudniki ustanovitve' mlekarske zadruge poudarjajo, da je sedaj čas, da preidejo na neposredno sodelova- nje, dogovarjanje in sogospodarjenje z mlekarno. Njihov cilj je uspešna mlekarna in seveda uspešni proizva- jalci mleka, to pa bo mogoče brez po- srednikov lažje doseči. Pravijo, da bo- do s takim neposrednim odnosom zmanjšali stroške, kmet naj bi torej za mleko dobil kak tolar več. Poleg tega se za sodelovanje z Mlekarno zanima- jo tuji partnerji, pogoj pa je znan last- nik in to naj bi postali tudi kmetje prek svoje zadruge. V kratkem bodo na terenu pravila, ki jih pripravlja iniciativni odbor in ki bodo določala pravila igre pri usta- navljanju in včlanjevanju v Zadrugo. Članski delež bo znašal tolarsko pro- tivrednost petdeset nemških mark, plačljiv pa bo v treh obrokih. V Za- drugi bodo enak" mali, srednji in veli- ki proizvajalci in prodajalci mleka. Prihaja torej čas za premislek in odlo- čitev. J. Bračič Panevropsko gibanje tudi v ptujski pokrajini Švabovo sredi Haloz je bilo v petek, 29. maja, prizorišče srečanja predstavnikov panevropskega gibanja iz sosednje Avstrije in Slovenije. Predsednik ptujske vlade Branko Brumen je predsedniku slovenske podružnice panevropskega gibanja in predsedniku slovenske skupščine dr. Francetu Bučarju v imenu iniciativnega odbora izročil pisno pobudo za ustanovitev podružnice panevropske skupnosti v ptujski pokrajini. Predstavniki avstrij- ske podružnice pa so haloškim osmošolcem in športnim društvom zatem izročili 700 trenerk in športnih copat. Dr. France Bučar si je pred priho- dom na Svabovo ogledal novi mejni prehod s Hrvaško v Zavrču, kjer je bil prijetno presenečen. Za prijetno pre- senečenje pa so že na Borlu poskrbeli tudi haloški domačini, saj so svoje goste po stari haloški šegi za dobro- došlico pogostili s kruhom, zaseko in haloškim vinom. Ptujski župan Vojteh Rajher je ob besedah tople dobrodošlice na ^va- bovem izrazil željo, da bi ideja pan- evropskega gibanja, ki so jo gostje prinesli s seboj, padla na plodna tla. Dr. France Bučar pa je med drugim dejal, da gre tudi za simbolno deja- nje. Po njegovih besedah je nova Ev- ropa zasnovana tudi za simbolno de- janje. Po njegovih besedah je nova Evropa zasnovana tudi na principu solidarnosti ter medsebojnega sodelo- vanja in razumevanja med ljudmi. Prav solidarnost pa je danes močno na preizkušnji. Uradna Evropa na- mreč po besedah dr. Bučarja ne razu- me besed, ki jih govori, kakor tudi ne smisla tistega, kar na veliko oznanja. »Vse te velike ideale nove Evrope je treba čimprej realizirati. Tega pa ne bomo zmožni storiti le z raznimi mednarodnimi pakti, ampak le korak za korakom, neposredno, pri tleh, kjer se začenja in tudi uresničuje vsa- ka medsebojna povezanost. In prav v tem je ta simbolični pomen. Želimo si novo Evropo, ki bo zasnovana na no- vih duhovnih vrednotah. Te pa so: medsebojna povezanost, solidarnost in ljubezen med ljudmi,« je ob koncu poudaril dr. France Bučar. Potem ko je predsednik ptujskega izvršnega sveta Branko Brumen izro- čil dr. Bučarju pisno pobudo za usta- novitev podružnice panevropske skupnosti v ptujski pokrajini, se je za humanitarno pomoč avstrijske po- družnice panevropskega gibanja v imenu Haložanov zahvalil predsed- nik Haloške zveze Bogomir Jurtela. Panevropsko gibanje tako prodira tudi na območje ptujske pokrajine. Glede na to da je gibanje predvsem nepridobitniško, nestrankarsko in nevladno ter da je glavni namen pred- vsem povezovanje med evropskimi narodi, velja dogodku zagotovo pripi- sati posebno pozornost, j^i Ozmec Dr. Bučarju so izročili pisno pobudo za ustanovitev podružnice v ptujski pokrajini. (Foto: M. Ozmec.) ^udi K) je Evropa: Na koncu ()hi\ čajne pogostitve s kosilom ob pet- kovem obisku visokih gostov pan- evropskega gibanja na Švabovem Je marsikomu vzel sapo. Predstav- nica avstrijske podružnice se je vsem toplo zahvalila in vljudno pri- pomnila. da ho vsak svoj znesek poravnal ob odhodu pri preši. To so I iz svojega žepa seveda) storili prav vsi gostje in člani panevropskega ^^^anja. tudi predsednik Bučar. i V vili na Vičavi 11 je odslej klub LDS, prvi v Sloveniji. (Foto: M. Oz- mec.) V prenovljeni vili na Vičavi 11, tik ob nekdanji ptujski vojašnici, so v soboto, 30. maja, pet pred dvanajsto svečano odprli prvi klub Li- beralnodemokratske stranke v Sloveniji. Podpredsednica republiške stranke LDS Vika Potočnik je v pozdravnem nagovoru izrazila željo, da bi hiša, ki je odslej sedež ptujske podružnice, postala stičišče novih idej o mirovni, ekološki in vsestranski osveščenosti napredno misle- čih ljudi. Predsednik ptujske podružnice LDS Gabrijel Berlič pa je med drugim povedal, da bodo v klubu poleg članov dobrodošli tudi simpatizerji stranke. Poleg strankinih poslovnih prostorov s sejno sobo, ki so v nad- stroju, je v pritličju urejen klubski prostor internega tipa, ki bo služil za razne izobraževalne oblike ter priložnostna srečanja, kulturne ve- čere in okrogle mize; v njem je ob mizah 50 sedežev. . OM Danes plače, jutri obstoj.. . v Agisu, edinem še »ži\ečem« ptujskem podjetju kotinsko-pred. lo- jalne deja\nosti v Ptuju, se \se bolj zatika. Zaradi nekajdne\ne zamude pri izplačilu osebnih dohodkov za april so delavci družbe T.AP v ponede- ljek stavkali. Popoldne so jim plačo izplačali, prav tako » drugih proiz- vodnih družbah, razen v tahografih, kjer so plačo imeli že v petek. V informativnem biltenu, ki ga v Agisu izdajajo tedensko oziro- ma po potrebi, je direktor Jože Botolin zapisal, da bo plača predvideno v petek, saj so priča- kovali, da bo tudi tokrat težko zagotoviti potrebni denar za pla- če. Tokrat se je zapletlo bolj, kot so pričakovali. Maja sta se obseg proizvodnje in prodaje v Slove- niji močno zmanjšala, zato jim veliki kupci niso mogli pravoča- sno zagotoviti dovolj denarja za plače in plačilo družbenih obvez- nosti. Zato so aprilsko plačo iz- plačali v eni tretjini v obliki Mi- povih bonov, dve tretjini pa v go- tovini. Stavka zaradi plače ni bi- la potrebna, saj bi jo, kot smo sli- šali na ponedeljkovem pogovoru direktorja Botolina s predstavni- ki Svobodnih in Neodvisnih sin- dikatov, tako ali tako izplačali v ponedeljek ali najpozneje v to- rek, razen v krovnem podjetju, kjer bo plača najpozneje do pet- ka. Nekajdnevna zamuda pri plači naj bi bila v tem trenutku naj- manjši problem. Precej večji je močno upadanje prodaje iz takš- nih ali drugačnih vzrokov. Ne gre samo za Srbijo, kamor so v zadnjem obdobju prodali manj kot deset odstotkov proizvodnje. Zatika se tudi zaradi tega, ker so ostali brez nekaterih nujno po- trebnih materialov za izvozno proizvodnjo, ki so jih kupovali v Srbiji. Majski rezultati bodo po predvidevanjih katastrofalni, kar se bo brez dvoma pokazalo tudi na izvozni proizvodnji. V takšnih razmerah, ki vladajo v vsem slo- venskem gospodarstvu, posebej še v kovinskopredelovalni indu- striji, v podjetju izgubljajo ves optimizem in upanje, da bodo preživeli. V družbah so za letos sprejeli precej ambiciozne načr- te, ki pa po vsej verjetnosti ne bodo uresničeni, saj nihče ni ra- čunal, da se bodo razmere na slovenskem trgu tako drastično poslabšale. Delavci so razmere prenašali potrpežljivo, odločitev za pone- deljkovo stavko v TAP-u je goto- vo posledica socialne stiske. De- lavci Agisa slabo zaslužijo. Mar- ca je znašala povprečna plača 23 tisoč tolarjev, po aprilskem izpla- čilu 27 tisoč. Da je potrebno pre- živeti, je postala oguljena fraza, ki ji nihče več ne zaupa. Razme- re v Agisu so toliko bolj kritične, ker nihče več nikomur ne zaupa. Nezaupanje in nerazumevanje težave še bolj poglabljata. Podje- tje je izgubilo velik del trga, a ga čez noč ni mogoče nadomestiti. Z izgubo tržišča se srečujejo tudi drugje. Zato vidijo del rešitve v povečanju izvoza, kratkoročno pa v začasni razbremenitvi go- spodarstva in intervencijah, ki jih vlada že dolgo obljublja. Ce se bo proizvodnja v Slove- niji že zmanjševala, bo to imelo hude posledice za Agis, težave pri zbiranju denarja pa se bodo le še povečevale. O bodočnosti se bodo morali odločiti delavci sami: ali bodo pripravljeni potr- peti ali pa se bodo odločili za prekinitev dela — do konca, do stečaja. Na ponedeljkovem pogovoru s sindikalnimi delavci je bilo iz- postavljenih še nekaj drugih zah- tev, ne samo o plači. Delavci že- lijo čimprejšnje izplačilo regresa, zadolžnice za razliko med 80- do lOO-odstotnimi osebnimi dohod- ki, finančo inšpekcijo poslovanja in drugo. Glede na to da direktor podjetja ne pristaja na omenjene zadolžnice, je pričakovati, da se bodo pritiski nanj še stopnjevali. Ponudil je svoj odstop, predsed- nik upravnega odbora pa je že odstopil. Regres naj bi delavci dobili po kolektivni pogodbi, preostali del naj bi jim izplačali brž, ko bo dovolj denarja. Preži- vetje v takšnih razmerah postaja vse bolj vprašljivo. Ni še tako dolgo, ko smo se s podobnim stanjem srečali v podjetjih Olga Meglič in Elektrokovinar. 1300 zaposlenih v Agisu pa ne glede na vse težave le pričakuje ugod- nejšo rešitev. V nekaterih repu- bliških ministrstvih imajo pod- poro, potrebne pa so sistemske rešitve. Te pričakuje celotno go- spodarstvo, ne samo Agis. ]yjQ 2 — DOMA IN PO SVETU 4. junij 1992 - Trgovina in servis Tomos na enem mestu. (Foto: OM.) Trgovina in servis Novoselec v Stojncih Anton Novoselec ii Stojncev 145 je y soboto odprl trgovino s Tomo- sovim programom in tako razširi! servisno dejavnost, s katero je začel pred sedemnajstimi leti. Razširitev mu je predlagala firma Tomos, za katero že skoraj dve desetletji opravlja servisno dejavnost. V trgovini so na voljo rezervni deli za motorna kolesa, izvenkrmni motori, motorne žage, sčasoma pa bo priče' prodajati tudi motorje MZ in JAWA. Kup- ci lahko vse izdelke iz Tomosovega programa kupujejo po tovarniških cenah. Obrtnik Novoselec je eden izmed tistih podjetnih ljudi, ki vse bolj spoznavajo prednosti prodaje in servisa na enem mestu. Takšen način dela je v tujini nekaj običajnega. V trgovini mu bo pomagala hči, ki je končala medicinsko šolo, a je brez zaposlitve. Želje? »Dela imam dovolj. Lahko pa bi bilo še boljše, če bi bile razmere za delo v trgovini drugačne«. V novi trgovini bodo delali vsak dan od 8, do 17. ure in ob sobotah od 8. do 12. ure. MG (Foto: OM.) Obresti zaračunavali zakonito Ptujski obrtniki so na aprilski skupščini in na drugih sestankih ogorčeno ugotavljali, da jim je ptujska izpostava Republiške uprave za javne prihodke v okviru republiškega ministrstva za finance zaračunava- la previsoke zamudne obresti oziroma da je bil izračun nezakonit. V ne- katerih občinah, kot na primer v ormoški in drugje, pa naj bi jih sploh ne zaračunavali. Vodja izpostave Stanislav Za- vec odgovarja, da so delali zako- nito in da so dosledno upoštevali določila odlokov za izračun obresti, od 28. marca letos pa za obračun obresti velja zakon. V prejšnjem letu se je sistem obra- čuna menjal štirikrat, kar je de- lavcem uprave samo otežavalo delo. Izpostava je 12. decembra lani obvestila obrtnike o stanju na knjigovodskih karticah in o spremembi obrestne mere. V tem letu je prišlo do prve spremembe 11. januarja in je veljala od prve- ga januarja. Obrtniki so prejeli obvestila 18. marca. Izpostava jim je sporočila, kakšno je bilo njihovo stanje na karticah do 28. februarja. 28. marca pa je bil sprejet zakon, ki predpisuje obresti na osnovi R + 30. Po no- vem, konformnem načinu izraču- navanja obresti se te pripisujejo glavnici, zato je obrestna mera nižja. Ali ptujska izpostava izstopa po višini zaračunanih obresti? »Ne. Podatki kažejo, da obra- čunane obresti v celotni realiza- ciji ptujske izpostave pomenijo 11 odstotkov, v Slovenski Bistrici prav tako 11, v Lenartu 20, v Or- možu 24, republiško povprečje pa je 7 odstotkov od celotne rea- lizacije. Po obračunanih obresti smo na 8. mestu med 65 občina- mi v Sloveniji oziroma 68 izpo- stavami, po obsegu poslovanja na 14., po realizaciji plana na 45. Prejeli smo 171 vlog za odlog plačila, več kot 140 pa smo jih pozitivno rešili. Za čas odloga plačila zamudnih obresti ni bilo, četudi obrtniki trdijo drugače.« Ali je ekonomsko stanje ptuj- skih obrtnikov v resnici tako kriti- čno, da ne zmorejo plačevati druž- benih obveznosti? »Objektivno je res, da so bile v prejšnjem letu velike težave v plačilnem prometu. Ni pa ra- zumljivo, da se med velikimi dolžniki pojavljajo obrtniki, ki poslujejo z gotovino.« Kje so vzroki za tako velike obresti? »Veliko obresti je nastalo za- radi nespoštovanja predpisov, njihovega nepoznavanja in nedo- slednega vodenja knjigovodskih evidenc. Imeli pa smo tudi pri- mere, ko so obrtniki sicer plače- vali obveznosti, niso pa navedli, kaj plačujejo. V takih primerih izpostava izgubi veliko dragoce- nega časa, kar se kaže pri zamu- dah v rednem delu. Opozoriti ve- . Ija tudi na primere, ko smo neka- terim obrtnikom -- reči moram, da jih ni bilo tako malo — trikrat izračunali celotno obveznost z obrestmi vred, pa kljub temu svojih obveznosti niso poravnali. V izpostavi tudi ugotavljamo, da nekateri knjigovodje slabo poznajo predpise in nedosledno vodijo knjigovodstvo, prav tako obrtnikov ne obveščajo o višini obveznosti. Obrtniki pa potem vso krivdo zvalijo na izpostavo. Zato se sedaj pogovarjamo s ptujsko Obrtno zbornico, da bi organizirali dodatne seminarje za knjigovodje, ki to delo opra- vljajo poklicno. To naj bi bil naš prispevek k večji kakovosti dela bodočih davčnih svetovalcev, ki bodo po novih predpisih za mo- rebitne nepravilnosti tudi materi- alno odgovarjali.« Kaj lahko poveste glede obtožb obrtnikov, da jim informacij ne pošiljate pravočasno? »Glede dajanja informacij moram povedati, da nam tega ne nalaga nobena zakonodaja. Ne glede na to smo ptujske obrtnike obveščali o vseh večjih spremem- bah. Roki za plačilo obveznosti so natančno določeni z zakoni in bi jih moral vsak, ki se ukvarja z obrtno dejavnostjo, poznati. V zadnjih dveh letih smo skupaj z Obrtno zbornico organizirali ce- lovite seminarje, odziv je bil za- dovoljiv. Nekaj člankov o novo- stih v obrtni dejavnosti in vse, kar sodi zraven, je bilo objavlje- nih tudi v Tedniku, tako da če je kdo želel, je strokovne informa- cije lahko dobil. Zakaj jih ni uporabil, pa je že drugo vpraša- nje. Sicer pa se bo izpostava tudi v bodoče trudila, da bi obrtnike obveščala o stanju na njihovih karticah, pa čeprav nam zakoni tega dela ne nalagajo.« Kakšen je postopek pri odlogu plačil? »Osnova za odlog plačila je 104. člen Zakona o dohodnini, ki pravi, da se lahko zavezancem za šest mesecev odloži plačilo ene- ga ali več obrokov akontacije davka od dohodka iz dejavnosti v primerih, da so realizirani pri- hodki bistveno nižji od fakturira- nih. Vlogo za odlog mora zaveza- nec vložiti v roku za plačilo obroka akontacije oziroma obro- ka davka. Obveznosti iz naslova delovnega razmerja in zapadlih obveznosti ne morejo odložiti. Vlogo mora zavezanec vložiti na vložišču na predpisanem obrazcu, sklep o odlogu pa sprej- me komisija. Prizadevamo si, da bi zadeve rešili čimprej, ni pa vse odvisno od nas. Vsak obrtnik, ki vloži vlogo, lahko pričakuje, da ga bo v kratkem obiskal inšpek- tor. Če ga ta ne more najti, se bo postopek zavlekel.« Kako vi osebno gledate na vse te probleme? »Menim, da bi obrtniki morali večjo pozornost posvetiti natan- čnosti pri navedbi namenov pla- čil, poznavanju predpisov in za- konodaje, saj se predpisi pogo- sto spreminjajo. Posebno vpraša- nje je nerešen plačilni promet. Pričakovati je, da se bo inšpek- cijski nadzor še zaostril, obrtniki se bodo morali navaditi, da jih bomo za prekršne kaznovali. Ugotavljamo tudi, da obrtniki v številnih primerih ne izdajajo ra- čunov in da je dejanski promet bistveno višji od evidentiranega. Občani s tem, ko ne zahtevajo ra- čunov, izkazujejo lažno solidar- nost z obrtniki. Vsi bi si morali prizadevati, da bi bila davčna bremena enakomerno porazde- ljena. MG Optik Leo Pire uredil ordinacijo Po dobrem letu trdega in zahtevnega dela je v nekdanji kleti pod Pirčevo op- tiko na Slovenksem trgu 2 v Ptuju na- stala sodobna okuUstična ordinacija, ki bo odprta vsak ponedeljek po 15. uri. V njej bo na željo številnih strank delal okulist specialist. V trinajstih letih si je Leo Pire v Ekspres optiki pridobil številne stran- ke. Začel je v Pletarski ulici 4, pred nekaj leti pa se je preselil na Sloven- ski trg. V optiki Pire izdelajo očala v eni uri, trudijo se, da bi stranke čim- bolj zadovoljili. V zalogi imajo okvir- je svetovnih firm in tudi sicer si priza- devajo, da bi bili čim bliže novostim v očalarski proizvodnji. Očala danes ni- so več le modna muha, temveč nuja, zato je kakovost odlučujoč dejavnik. MG V Tahografih širijo sodelovanje s Kienziom Tahograf je za gospodarska vozila in avtobuse enako kot črna skrinjica za letala. Gre za instrument, ki mora ustrezati predpisom ECE. V kratkem bo te predpise prevzela tudi Slovenija. Direktor družbe z omejeno odgovornostjo Tahografi v okviru Agisa Zoran Danilovič je povedal, da bodo morali kot proizvojalci dosledno upoštevati predpise, ki jih Evropska go- spodarska skupnost uporablja v cestnem prometu. Sedaj proizvajajo tahografe in pripadajočo registrirno opremo za slovenske ter kupce v državah nekdanje Jugoslavije. Gre za proizvajalce gospodarskih vozil in avtobusov, njihove proizvode pa prodajajo tudi trgovske hiše, ki se ukvarjajo s prodajo rezervnih delov. Družba Tahografi je edini proizva- jalec teh instrumentov na območju bivše Jugoslavije. Posle sklepajo ne glede na politične in druge težave. S Srbijo poslujejo po sistemu blago za blago, s Hrvatsko s pomočjo nerezi- denčnega računa. Delež prodaje na bivše trge Jugoslavije je še vedno 50-odstoten. Lani so v okviru konver- tibilnega izvoza izvažali v firmo Ta- tra. Za podoben izvoz se dogovarjajo tudi letos. Prek Tarna pa izvažajo tudi v dežele daljnega in bližnjega vzhoda. S firmo Kienzle, ki je vodilna proiz- vajalka registrirnih naprav za gospo- darska vozila, tovornjake in druga vo- zila v Evropi, imajo sklenjeno licen- čno in kooperacijsko pogodbo. V okviru licence proizvajajo tahografe, v okviru kooperacije pa nekatere pol- proizvode in diagramske vložke za potrebe nemškega in drugih evrop- skih trgov. Kaj načrtujejo za letos? »Kljub vsem predvidenim in ne- predvidenim motnjam na domačem m tujih trgih ocenjujemo, da bomo uresničili dokaj optimistični načrt za 1992. leto. Načrtujemo, da bomo iz- pad na domačem in drugih trgih na- domestili s povečano kooperacijsko proizvodnjo za licenčnega partnerja, za kar se pogovarjamo že od sredine prejšnjega leta. S predstavniki firme Kienzle se bomo sestali v kratkem in se poskušali dogovoriti o sklenitvi do- datne pogodbe za povečani obseg iz- menjave za tiste izdelke, ki jih obvla- dujemo. Pri tem gre za montažo neka- terih tipov tahografov, ki jih potrebu- je tudi naš trg in trenutno niso v na- šem proizvodnem programu. S pove- čnim obsegom kooperacije bomo tudi odprli možnosti za direktni uvoz naj- sodobnejših tipov tahografov. Proiz- vodnja zadnjih generacij tahografov, ki jih proizvajajo firma Kienzle in drugi proizvajalci v Evropi, zahteva tehnološko prenovo v naši družbi. Le- tos naj bi za investicije porabili okrog dva milijona nemških mark. Pri tem računamo na vlaganje partnerja. Pri- pravljamo se tudi na ustanovitev ge- neralnega servisa za celotno paleto proizvodov Kienzle za Slovenijo. V obdobju stagnacije razvoja in gospo- darske recesije se v razvojnem smislu naslanjamo na obstoječe licenčno in kooperacijsko sodelovanje. Ne glede na to potrebujemo visoko kvalificira- ne delavce, strokovnjake tehnične stroke, pa jih praktično ni. Ugotavlja- mo, da so tehnični poklici postali ne- moderni. Prizadevamo si, da bi kadre z višje- in visokošolsko izobrazbo do- bili na osnovi načrtnega usposablja- nja. Spodbujamo študij ob delu in druge oblike izobraževanja. Delo v zdajšnjih gospodarskih raz- merah je vse prej kot lahko. Vodstvo se izčrpava z zagotavljanjem tekoče likvidnosti, z vsakomesečnim zbira- njem denarja za osebne dohodke, medtem pa vprašanja razvojne strate- gije ostajajo na stranskem tiru. Delav- ci težave prenašajo strpno in z razu- mevanjem. Trenutno jih je zaposlenih okrog 150, nekateri pa so občasno na čakanju.« MG Direktor Zoran Danilovič Iz proizvodnje. (Foto: OM.) Učiteljeva prodajalna Papirček Prej učitelj, sedaj prodajalec Ivan Tement z ženo Tinko pred »šolsko po- lico« v prf^ajalni Papirček. V Vidmu pri Ptuju, nasproti osnovne šole, je od sobote odpr- ta prodajalna Papirček. Že ime pove, da bodo vanjo najpogoste- je zahajali učenci iz sosednje stavbe. Na policah nove proda- jalne so zvezki in druge šolske potrebščine, galanterija, trafično blago, a tudi sladkarije in še kaj drugega za manjše šolarčke. Pro- dajalna Papirček je torej v prvi vrsti namenjena otrokom, seveda pa bodo kaj zanimivega zase na- šli tudi odrasli. Da bo v prodajalni res vse, kar potrebujejo otroci v šoli, je še ena garancija: odprl jo je namreč upokojeni učitelj Ivan Tement, pri delu pa mu bo pomagala že- na Tinka, ki je svoja delovna leta prav tako pustila v sosednji os- novni šoli. Prodajalna bo odprta vsak dan od 9. do 13. in od 14.30 do 17. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Mladi in starejši kupci — do- brodošli \ Moderni- zacija poslovanja Kakšen bo jutri v trgovini Mer- catorja Izbire Panonije, je v veliki meri odvisno tudi od denacionali- zacije. Okrog 5.000 kvadratnih metrov površin, ki bodo vrnjene nekdanjim lastnikom, ni malo, to pa pomen! 'ec G^^ien; Apa- " ■' Zgorel' P - ' TEDNIK - 4. junij 1992 ŠPORT - 7 Slabše nadaljevanje Anite Ličina Pred 14 dnevi smo z najlepši- mi željami pospremili na evrop- sko mladinsko prvenstvo na Če- ško Anito Ličina. Kot smo že po- ročali, je v konkurenci 30 igralk iz 17 evropskih držav odlično startala, saj je iz srečanj osvojila tri točke. V 5. in 6. kolu je mora- la priznati premoč nasprotnic: najprej predstavnice Grčije An- nc Botsari, ki je imela najvišji ra- ting na prvenstvu, nato pa še igralke iz Izraela Irene Zak. V 7. kolu je ponovno zmagala proti domačinki Martini Holonbkovi in vse je že kazalo, da bo nada- ljevala z dobro igro. Žal je prišla črna serija porazov. V 8. kolu jo je premagala Romunka Corina Peptan, v 9. Arnine Andregsyan iz Armenij^ in v 10. še domačin- ka Silvie Saljova. Po oceni tre- nerja MM Danila Polajžerja je v dveh od navedenih treh partij bi- la Anita v veliki prednosti, pa jo je zapravila z eno samo potezo. V zadnjem kolu je sicer prema- gala Cristine Ory iz Švice, to pa ni moglo bistveno popraviti nje- ne uvrstitve. S 5 točkami je delila 20. do 23. mesto, z izrednim re- zultatom 9,5 točk pa je zmagala Nina Khurtsidze. Anita je svoj nastop ocenila ta- kole: »Konkurenca je bila izred- no močna in vsaka najmanjša napaka je že pomenila skoraj za- nesljiv poraz. Sama vem, da sem hotela preveč, saj sem vsako par- tijo igrala na zmago. V tej veliki želji po čimboljši uvrstitvi sem dejansko »izgorela«. Sedaj imam teden dni časa za krajši psihološki, pa tudi fizični poči- tek pred odhodom na olimpiado. Prepričana sem, da to ne bo vpli- valo na mojo nadaljnjo igro, saj je ta bila tudi tokrat solidna, bom pa psihološko manj obre- menjena.« Silva Razlag Zmagal Rado Brglez Kaže, daje simultanka mojstrice Anite Ličine s poslovneži Ptuja še povečala zanimanje za šahovsko igro. To seje le dan po simultanki pokazalo na rednem hitropoteznem turnirju Šahovskega društva Ptuj za maj, kjer se je zbralo 22 igralcev (toliko jih je navadno le na novo- letnem nagradnem turnirju). Prvič v letošnjem letu je nastopil FM Ra- do Brglez in zmagal. V 21 srečanjih je zbral 19 točk, s tem da je 17 krat zmagal in 4 krat remiziral, kar je izjemen rezultat. Odlično je igral tudi Milan Šeruga in s 16,5 točkami osvojil 2. mesto, 3. do 4. mesto sta si razdelila Milan Kneževič in Ivo Mihevc (15), 5. do 6. Viktor Pernat in Janko Bohak (14), 7. do 8. Zlatko Ro- škar in Alojz Reberc (13,5), 9. Jože Cič (13), 10. Igor Iljaž (12,5), II. Matjaž Planjšek (12) itd. Na petih turnirjih za leto 1992 se je tako zvrstilo že 33 šahistov ali povprečno 13 na turnir. V skupnem seštevku je vodstvo prevzel Milan Seruga z 51,5 točkami, drugi je Jože Čič (46), 3. Igor Iljaž (41), 4. Milan Kneževič (39), 5. Robi Roškar (36,5); Robi je tudi najbolje uvrščeni mladinec. Naslednji turnir bo v petek, 5. junija, ob 19. uri, to je na dan, ko odhaja ženski del ŠD Ptuj skupaj s predsednikom Milanom Kneževi- čem na šahovsko olimpiado na Filipine. Silva Razlag GIMNASTIKA Množica tekmovanj Tretja tekma tako imenovane »Štajerske lige« deklic prve selek- cije je bila minuli četrtek v Ptuju. Ekipno je osvojilo TVD Partizan Studenci L 1. mesto, druge so bile deklice iz Ruš, na tretje mesto pa so se uvrstile Ptujčanke. Najuspešnejša Ptujčanka je bila Ajda Bru- men na 9. mestu. Kar 500 udeležencev v 75 ekipah osnovnih šol in društev je tek- movalo v soboto, 23. maja, v Ljubljani na odprtem prvenstvu Sloveni- je v gimnastiki po množičnem programu. Ptujski starejši pionirji so osvojili med društvi ekipno 1. mesto, 2. mesto mlajši pionirji in 3. mlajše pionirke. Najboljši posamezniki so bili Barbara Gačnik (3. me- sto) pri starejših pionirkah, Darjan Golob (3. mesto) pri mlajših pio- nirjih, pri starejših pa Primož Šparl (1.) ter Uroš Grame (2. mesto). V Kopru so se v nedeljo pomerile mlajše pionirke 2. selekcije na dr- žavnem prvenstvu. Lep uspeh sta dosegli Ptujčanki Alenka Bukovič (10. mesto) in Manja Urbančič (14. mesto). Lestan Uspehi gorišniškega šaha najuspešnejših šahovskih tekmovalnih sezon. Goriš- niške šahistke in šah isti so pod vodstvom uspešnega mentorja Ivana Vor- šiča tudi letos, čeprav jih ovira manj treningov (gostujejo namreč v OŠ ^larkovci zaradi obnove goriške šole), posegli po mnogih prvih mestih v občini, bili večkratni regijski prvaki, pa tudi na prvem državnem prven- stvu so dosegli izvrstne rezultate. V Kranju je bilo 23. maja ekip- no državno prvenstvo za mlajše deklice in dečke. Deška ekipa v sestavi Jurij Cvitanič, Dejan Ivančič, Srečko Kralj in Matej Ličina je zasedla sedmo mesto z osmimi meč točkami med 18 eki- pami. Zmagala je ekipa Starega trga ob Kolpi. Deklice, ki so igrale v postavi Anja Zamuda, Sabina Zamuda, Lea Golob, Nevenka Petek in Darja Kotnik, so zasedle osmo mesto s šestimi meč točkami med 13 ekipami. Zmaga je odšla zno- va v Stari trg ob Kolpi. Zlasti sta se pri obeh ekipah izkazali prvi deski, saj je Anja Zamuda dosegla maksimalnih sedem točk, Jurij Cvitanič pa 6,5. Sredi aprila je potekalo v Lju- bljani državno prvenstvo za sta- rejše deklice. Ekipa v postavi Helena Rižnar, Anja Zamuda, Bojana Šuman, Alenka Kotnik in Blanka Munda je osvojila odlično drugo mesto, takoj za ekipo Starega trga ob Kolpi, ki v državnem merilu drži primat v vseh pionirskih ekipah. Deseti maj pa je nil prav pose- ben dan, saj je v Sevnici Gorišni- ca prvič dobila državnega prvaka med mlajšimi dečki, l o je na su- veren način postal učenec 5. ra- zreda Jurij Cvitanič, sicer tudi član ŠK Ptuj, ki je iz devetih kol zbral 8 točk. Sam je upal celo uvrstitev med prve tri, z igro pa je potem kot edini drugokategor- nik zmagal pred Matejem Šebe- nikom (7,5), tretji je bil Božo Borčnik (7) in četrti Matej Zafoš- nik iz Kidričevega. Letos seje za naslov prvaka potegovalo re- kordnih 68 mlajših dečkov. Letošnje osvojitve prvega, dru- gega, tretjega, petega, sedmega, osmega in trinajstega mesta v dr- žavnem merilu so porok, da bo mentor Ivan Voršič nadaljeval svoje plodno vzgajanje novih ge- neracij šahistov, za kar so mu vsi, ki so posegli tako visoko, ne- izmerno hvaležni. A. C. Letošnji občinski, regijski in državni prvak med mlajšimi dečki Jurij Cvitanič. Silvo Vogrinec (levo) izvaja mavvashi kubi geri. (Foto: l.angerholc.) KARATE Silvo Vogrinec položil tretji dan Trener KK Poetovio Ptuj Silvo Vogrinec je 27. maja v Ljubljani na- seminarju japonskega inštruktorja Koijija Sakure (7. dan), podpredsed- nika ISKF (International Shotokan Karate federation), položil 3. dan, enega najvišjih mojstrskih nazivov v Karate zvezi Slovenije. V karateju se nazivi za tehnični ni- vo znanja podeljuje do 5. dana, višje pa po zaslugah pri razvoju te borilne veščine. Napredovanje in rangiranje v tradicionalnem karateju je za razli- ko od komercialnih stilov izredno strogo in počasno, s čimer se zagota- vljata kvaliteta in strokov.lost. Liljana Vogrinec Izpit za karate nazive 14. in 21. maja je v OŠ dr. Ljudevita Pivka potekalo doslej najštevilnejše iz- )itno polaganje za karate nazive v KK POETOVIO. Pred strokovno komisijo cluba, ki so jo sestavljali trenerji Silvo Vogrinec (3. DAN), Andrej Cafuta (1. KYU) in Aljoša Horvan (1. KVU), je 35 članov in članic prikazalo svoje borilne spretnosti. Od tega jih je 11 položilo zadnji beli pas (6. KVU), 7 jih je osvojilo rumeni pas (5. KYU), 8 si jih je pridobilo oranžnega (4. KYU), eden zelenega (3. KVU), 5 članov (Gorazd Grula, Sebastijan Strmšek, Janez Cvetko, Branko Rodošek in Borut Tement) si je izborilo plavi pas (2. KVU), rjavi pas (1. KVU) pa je osvojila Sonja Žumer in s tem postala mojstrska kandidatka. To je v 16 le- tih ptujskega karateja edina ženska, ki se ponaša s tako visokim karate nazi- vom. Liljana Vogrinec Uspešna sezona NTK Petovia v namiznoteniškem klubu Petovia si v tej uspešni sezoni z zadovolj- stvom manejo roke. Fantje so v I. slovenski namiznoteniški Ugi osvojili odlično drugo mesto, dekleta pa so v super Ugi bila četrta in so le za las zgrešila nastope v evropskem pokalu. Krona vsega sta dva reprezentanta in uvrstitev njihovega trenerja v trenerski tim za državno reprezentanco pionirjev in mladincev. Vsi trije so imeli debi na pripravah reprezentan- ce v Novi Gorici. Da je bil poziv vsem trem čla- nov NTK Petovie upravičen, je pokazalo prvo mednarodno pr- venstvo države Slovenije za pio- nirje, pionirke, mladince in mla- dinke. Ognjeni igralni krst so imeli v Ljubljani 16. in 17. maja. Reprezentanta sta Petra Mlakar pri mladinkah in Urb Strašek pri pionirjih. Klubski trener je Ivan Pšajd. Petra je v mladinski reprezen- tanci Slovenije ekipno osvojila srebro, v posamezni konkurenci pa je za vstop med osmerico iz- fubila s prvo nosilko, Cehinjo oljačkovo. In kaj meni Petra? »Srečna in zadovoljna sem, da sem postala reprezentantka Slovenije. Igrala sem uspešno, vendar moram še bolje, da bom ostala v reprezen- tanci tudi naslednje leto. V klubu delamo dobro in ob Sonji Marin- kovič še lahko napredujem. Še bolj bom trenirala in še bolje igrala.« Urb pa je dejal: »Že lani sem bil v širšem izboru za reprezen- tanco bivše Jugoslavije, tembolj sem zdaj vesel in srečen, da sem reprezentant svoje Slovenije. Sem še zelo mlad in želja, da po- stanem reprezentant, se mi je uresničila.« Urb je v ekipnem delu odlično igral proti reprezentanci Avstrije, saj je premagal oba nasprotnika, v posameznem delu pa se je pre- bil med osem najboljših pionir- jev; izgubil je le z reprezentan- tom Nemčije Assenheimerjem. In kaj pravi njun trener in tre- ner pionirske in mladinske repre- zentance Slovenije Ivan Pšajd: »Ponosen sem na svoja dva tek- movalca, vendar tudi sam menim kot onadva, da je potrebno še več delati ter biti še bolj zavzet in odgovoren. Poleg tega da sem dvakrat sodeloval kot pomočnik trenerjev v jugoslovanski repre- zentanci, sem sedaj prav vesel, da delam v slovenski. Zahvalju- jem se tudi predsedniku Tinetu Mlakarju in trenerskemu sode- lavcu Ziki Marinkoviču, prav ta- ko pa vsem staršem, ki imajo otroke v klubu, saj brez sodelo- vanja vseh ne bi bili možni tak- šni rezultati.« NKT Petovia je skromen, vztrajen kolektiv. Ob boljših po- gojih za delo in ob kvalitetnem igranju jim uspehi tudi v bodoče ne bodo izostali. L. C. (Od leve): Petra Mlakar, Ludvik Pšajd in Urh Strašek. LOVSKA DRUŽINA VELIKA NEDEUA Strelski tekmovanji Lovska družina Velika Nedelja je uspešno organizirala tradicionalno meddružinsko tekmovanje v strelja- nju na glinaste golobe, tokrat na meddržavni ravni. Sodelovalo je osem ekip lovskih družin iz Slovenije in pet iz sosednje Hrvaške. Tekmovanje je potekalo 16. in 17. maja na avtomatskem streliš- ču pri lovskem domu v Veliki Nedelji. Prireditev so tudi tokrat organizirali in uspešno izpeljali prizadevni člani družine, ljubite- lji športnega strelstva v disciplini TRAP. Tekmovali so v ekipni konkurenci ter posamičnih disci- plinah (v športnem in lovskem slogu). V vseh treh kategorijah je nastopilo skupno 156 lovcev. V ekipnem tekmovanju so med trinajstimi družinami zma- gali lovci iz LD Čakovec, drugo mesto LD Libeliče pri Dravogra- du in tretje LD Miklavž pri Or- možu. Med posamezniki" je bil najboljši Emil Osebek (LD To- maž), drugo mesto je zasedel Pšeničnik (LD Libeliče) in tretje Martin Skledar (LD Kidričevo). Prve tri ekipe in prvi trije posa- mezniki so dobili pokale, ki jih je prispevala firma. Cvetko, d.o.o., iz Trgovišča. V tekmovanju za posebno na- grado v športnem slogu je med 60 tekmovalci dosegel prvo me- sto Ivan Korošec (LD Sp. Ptuj- sko polje), drugo mesto je zase- del Marjan Pšeničnik in tretje Boris Pušnik (oba LD Libeliče). V lovskem slogu je med 41 tek- movalci zasedel prvo mesto Mar- ko Miljevič, drugo Dušan Rožič (LD Čakovec) in tretje Miran Le- ben (LD Velika Nedelja). Vsi na- stopajoči v športnem slogu do vključno 40. mesta in v lovskem slogu do vključno 30. mesta so dobili praktične nagrade, ki so jih prispevale delovne organiza- cije, zasebne firme in posamezni obrtniki. Že v soboto, 16. maja, je bilo tekmovanje članov lovskih dru- žin iz občine Ormož za pokal krajevne skupnosti Velika Nede- lja. Zmagovalec je bil član Lov- ske družine Ormož Franc Pra- protnik, drugo mesto je zasedel Dušan Cvetko in tretje Avgust Kandrič (oba LD Velika Nede- lja). Zmagovalec je prejel pre- hodni pokal KS, vsi trije prvou- vrščeni pa spominske medalje, ki jih je podarila firma Cvetko, d.o.o., iz Trgovišča. Anton Kace Prizor s tekmovanja. (Foto: Š. Hozvan.) Odbojka Ozonu je uspelo Odbojkarice Ozona so prepričljivo zmagale v II. slovenski odbojkarski ligi-vzhod s štirimi točkami pred- nosti, in to brez poraza, čeprav niso igrale ^e« čas v pOpolni postavi. Moštvo je bilo brez slabe igralke, doseglo je dvajset zaporednih zmag, razlika v setih je kar 60:11. To ni senzacija, a tudi ne pričakovan rezultat. Igralke so startale z ambicijo, da se uvrstijo pri vr- hu in drugo leto so želele postati prvakinje lige. Pa se je vse zgodilo tako hitro. Z osvojitvijo jesenske- ga naslova so ambicije postale večje, v klubu so vi- deli, da imajo priložnost — in so jo izkoristili. S prihodom Edija Dolinska za trenerja prve eki- pe se je ta v celoti prerodila. V klubu je samo eno tekmovalno sezono, pa je opravil veliko delo. Edi Dolin.šek bo še nadalje vodil prvo ekipo. Z njim so igralke in vodstvo kluba izredno zadovoljni. Do- linšek je odličen teoretik in praktik, dolgo let je bil prvi trener OK Paloma iz Maribora, ki je pod nje- govim vodstvom v bivši Jugoslaviji večkrat osvojil naslov državnih in pokalnih zmagovalcev. Pa ni le izvrsten strokovnjak, je tudi mož, ki ga igralke in uprava spoštujejo ter mu zaupajo. Dolinšek je tudi selektor ženske državne reprezentance Slovenije. Moštvo Ozona razen omenjenega strokovnjaka v svojih vrstah nima nobene zveneče igralke zunaj ptujske občine, ima pa državno kadetsko repre- zentantko Slovenije Marjano Gojkošek, ki se je naučila odbojko prav pri Ozonu. Novo sezono bo ekipa začela le z malenkostnimi spremembami na igralnih mestih. Z uvrstitvijo v višji rang tekmovanja se bodo za- gotovo povečali stroški: startnina, sodniški in pre- vozni stroški .. . Uprava kluba si prizadeva najti sponzorje, saj menijo, da bo šport postal del druž- be, ki bo v sožitju z mladimi podjetniki gibalo no- vih razmer v mladi državi. V upravi kluba razmišljajo, da uspeh ne sme ni- kdar postati edini motiv za to, da nekdo postane navijač Ozona. Zato po zmagi vil. slovenski od- bojkarski ligi-vzhod, na katero so upravičeno po- nosni, ne mislijo toliko na to, kako in kje lahko ima dobiček klub, temveč kaj lahko še napravijo za svoje mesto, kako bodo predstavljali ptujsko odbojko v višjem rangu tekmovanja, kaj lahko sto- rijo za svoje navijače in za vso skupnost. 8 — OD TU IN TAM 4. junij 1992 - TEDNIK MIRA FRANGEŽ O UKU MEDICINSKE SESTRE »Za to delo moraš imeti ljudi rad...« 12. maj, mednarodni dan medicinsltih sester, je že nekoliko odma- knjen. Kljub temu sem se odločila, da se o delu medicinske sestre, ki za bolnika naredi veliko, pogovorim z višjo medicinsko sestro v ormoškem zdravstvenem domu Miro Frangež. Plmenito poslanstvo medicin- ske sestre opravlja že 23 let. Po obveznem pripravništvu je deset let delala v patronaži, približno 12 let pa je glavna medicinska sestra. Ormoški zdravstveni dom je danes, pove Mira, kadrovsko dobro zaseden z medicinskimi sestrami. Še posebej so se dekle- ta, tako jih ljubeznivo imenuje Mira, izkazale v lanski vojni, ko so ob obveznem celodnevnem dežurstvu skrbele še za ostarele, ki so času ostali sami doma. Simbol medicinske sestre je ženska z lučjo, ki predstavlja za- četnico moderne sestrske službe Florence Naghingale, žensko ši- rokega splošnega in strokovnega znanja, znano po vztrajnosti pri delu, z značilno delovno discipli- no, humanim, nenaveličanim ču- stvenim in poštenim odnosom do bolnikov in varovancev. Omenim naziv »medicinska sestra«, ki so ga hoteli pred ča- som ukiniti. »Ljudje že samemu imenu >medicinska sestra< zau- pajo, saj so predvsem težji bolni- ki in zdravniki, pa tudi med bol- niki in domačimi. Sestre, ki dela- jo v zdravstvenih domovih, pa morajo znati hitro ukrepati, saj je pogosto potrebno bolniku hi- tro poamgati,« pravi Mira. V sodobni medicini veliko de- lajo pri ohranjanju zdravja, pre- ventivno, pri vzgoji osnovnošol- cev, delavcev v delovnih organi- zacijah ... Nosilke zdravstve- novzgojnega dela v ormoški ob- čini so medicinske sestre, in na kar je Mira še posebej ponosna, v vsej svoji praksi ni doživela, da bi katera od medicinskih sester katerokoli obliko dela odklonila. Tudi patronažna služba je del preventivne dejavnosti, ko medi- cinska sestra obiskuje svoje varo- vance, ki so priklenjeni na poste- ljo. Ob takem delu se spozna s celotno družino, spozna njihove dobre in slabe plati, sodeluje s socialno službo, če je to potreb- no, z zdravnikom. Je vez med va- rovancem in vsemi nadaljnjimi institucijami, ki so potrebne za njegovo ozdravitev. Stroški, ki jih ima zdravstvo pri bolnišničnem zdravljenju, so visoki, in ker si predvsem starejši bolniki želijo v svoje okolje, pa- tronažna sestra prevzame skrb nad njihovim domačim zdravlje- njem. Tudi pri prevozu poškodo- vancev v bolnišnico strokovna pomoč in spremstvo medicinske sestre mnogokrat pomagata pri hitrejši ozdravitvi bolnika in zmanjšanju stroškov zdravljenja. »Večkrat je potrebno ukrepati hitro, strokovno in na videz ne- prizadeto. Ko je delo opravljeno, pridejo na dan čustva, ki jih pred bolnikom medicinska sestra obi- čajno ne kaže. Tudi razjočejo se, kar je povsem normalno, člove- ško. Ob težjih primerih veliko- krat doživijo strese. Mnoge me- dicinske sestre odhajajo v pokoj prej, kot jim narekujejo delovna in starostna leta,« doda Mira. Ce hočeš opravljati to delo, moraš imeti ljudi rad. Ni zadosti, če se pri petnajstih odločiš za po- klic medicinske sestre, ker ti je všeč uniforma ali pa zaradi ro- mantike, ki jo opisujejo razni »doktor« romani. Kljub plemenitemu poslanstvu živijo medicinske sestre pogosto v zdravnikovi senci. Nekatere to moti, drugih ne, vse je odvisno od značaja človeka. Kaj pa plača? Mira se samo nekoliko bolj kislo nasmehne. O tem ne govori: dovolj pove dej- stvo, da so mnoge naše medicin- ske sestre v bolnišnicah onstran državnih meja. Mogoče bo ne- koč tudi naša družba znala pra- vilno ceniti in vrednotiti njihovo delo in strokovnost. Kdo ve ... Tekst in foto: Vida Topolovec Mira Frangež Študentska oddaja na Radiu Ptuj Najbrž ste že opazili, da se na Radiu Ptuj bolj pogosto pojavljajo tudi ptujski študenti. Vsak zadnji petek v mesecu imajo rezervirano svojo uro — ob 17h se oglasijo z avizom Ne čakaj na maj, nato pa po- slušalci ptujskega radia do 19. ure poslušajo program, ki ga pripra- vljajo sami. Vodi jih Barbara Bezjak, študentka slovenskega jezika na Pedagoški fakulteti v Mariboru. V tretji oddaji, ki je bila na sporedu v soboto, je povezovala pro- gram in se z gosti pogovarjala Nataša Koderman, v pogovoru s Klav- dijo Poherc ste slišali o šoli za kozmetičarke in delu v kozmetičnem salonu. Jure Bojnec, študent Ekonomske fakultete v Ljubljani, je pri- povedoval o svojih izkušnjah na potovanju po Evropi, Stanka Vauda, študentka Tekstilrfe fakultete v Ljubljani, pa o šolanju na Oddelku za oblikovanje oblačil in tekstilij. McZ Priprave na študentsko oddajo v prostorih Radia Ptuj. PEKRE - LETO DNI POZNEJE Dan, ko je bila na preizkušnji naša prihodnost Ko so 23. maja 1991 zapeljali oklepniki pred 710. učni center » Pekrah pri Mariboru, kjer se je usposa- bljalo 120 slovenskih fantov, nas je postalo strah. Strah za našo mlado, komaj rojeno demokracijo in kmalu se nam je zazdelo, da bo z načrti o samostojni Sloveniji, o kateri so sanjale generacije, nenadoma konec. Natanko leto dni pozneje so se v Pekrah, ki niso več 710. učni center slovenske vojske, ta se je preselil v Slovensko Bistrico, sre- čali vsi »sodelujoči« — seveda na slovenski strani: fantje prve poskusne generacije, ves častni- ški in inštruktorski kader, obrambni minister Janez Janša, general Janez Slapar in polkov- nik Vladimir Miloševič. Prišli so tudi številni novinarji, ki so pred letom dni svoje profesionalno znanje povezali z veliko mero patriotizma ter hitro in sprotno poročali o vsem, kar se je doga- jalo. S tem so vojake in oficirje JA naredili plašne in negotove, kajti eno je delati na tiho, brez občinstva, drugo pa pred očmi javnosti, ki ne misli tako kot voj- ska. Svečanost je bila priložnost za prijateljski pomenek in stroko- vno analizo vsega, kar se je do- gajalo pred letom dni. Janez Jan- ša je ob tej priložnosti poudaril, v kako veliki zmoti je takrat žive- la JA, ko je menila, da bodo Ma- riborčani pozdravili njeno odlo- čno ukrepanje. Ko niso prišli niti do centra in ne do seznama voja- kov, je Beogradu, ki je akcijo ne- posredno vodil, pričel položaj uhajati iz rok. Ko so na koncu seštevali >rezultate<, so bili v mi- nusu, medtem ko je slovenska TO kljub napakam, ki jih je v tem merjenju moči zagrešila, po- tegnila dragocene nauke in pri- dobila izkušnje, ki so jih s pri- dom uporabili mesec dni pozne- je. »Ob tem dogodku se je poka- zalo, da bo odlsej JA šla prek vsega pri doseganju svojih politi- čnih ciljev, saj so z bojnim vozi- lom brezobzirno povozili neobo- roženega civilista, zato smo se še bolj resno pripravili na pričako- vani napad. Pokazale so se tudi naše šibke točke od nezado- stne opremljenosti do nezado- stne opreznosti. In tudi to smo po najboljših močeh po preo- stanku časa do osamosvojitve popravili. Kot že tolikokrat prej v zgodovini tudi tokrat ni odlo- čalo samo orožje; če bi, potem danes ne bi mogli ničesar prosla- vljati. Odločila je trdna volja, ki je prevladala nad strahom, in za- vest, da branite nekaj, kar je naše in česar nam ne sme nihče več vzeti. Če bi takrat tukaj klonili, potem tudi državno vodstvo v Ljubljani ne bi moglo veliko storiti. Armada bi izsilila prvi ko- rak popuščanja, in to na usodni točki. Slovenski parlament je ra- vno v tistem času obravnaval os- nutke temeljnih osamosvojitve- nih zakonov. Nekatere stranke so bile še vedno odkrito proti prevzemu dejanske oblasti brez soglasja Beograda. Če bi klonili tukaj, bi se dileme povečale, z njimi pa tudi bojazen. Pred le- tom dni je Slovenija ravno v Pe- krah in Mariboru dala vedeti ostanku takratne Jugoslavije, da misli resno. Pomembno preiz- kušnjo smo prestali s pozitivno oceno,« je med drugim na sve- čansoti povedal Janez Janša. »Razmere so bile resnično drugačne, kot je bila takrat jav- nost obveščena. Vsega nismo smeli povedati javnosti. Dobro uro pred mojo ugrabitvijo sem bil obveščen, kaj nameravajo storiti. Pogajalci so zahtevali, da izpred zgradbe mariborske skup- ščine odstranimo policijo in eno- ta teritorialne obrambe, ki je bila takrat tam, ni mogla preprečiti moje ugrabitve,« smo zvedeli od Vladimirja Miloševiča. Kako se je pred ugrabitvijo, za katero je vedel vnaprej, počutil? »Mogoče je ne bo, mogoče so o tem samo govorili in tega ne bo- do izvedli, sem si mislil. Ko pa je do ugrabitve prišlo, mi ni bilo vseeno, saj človeku orožje neho- te vzbuja strah. Pozneje se je ne- kako vse uredilo, saj kasnejši po- stopki le niso bili tako militantni. Takrat tudi ni bilo objavljeno, da je bilo sojenje; Tega javnosti i- smo hoteli takrat sporočiti, poz- neje pa ni nihče vprašal za to. Sedaj, ko se je leto obrnilo, se je zanimanje za Pekre ponovno po- večalo in smo povedali skoraj vse. Reči moram, da je bil pol- kovnik Ferlinc, predsednik voja- škega :,idišča, izjemno pošten. Že v začetku mi je povedal, da ni pripravljen sodelovati pri takem delu in da bosta njegovo sodišče in on morala izdati oprostilno sodbo. To me je nekoliko pomi- rilo. Vmes me je prišel večkrat opozarjat, da je Beo.i^rad zahte- val, da me obsodijo, drugače me morejo prepeljati v Zagreb, kjer mi bo sodilo drugo sodišče. Ne vem, kako bo opredelila zgodovina, a v Mariboru meni- mo, da začetek vojne v Sloveniji ni bil ravno 26. in 27. junij, am- pak je bil začetek vojne 23. in 24. maj. To, kar je armada napravi- la, ima vse značilnosti agresije, tu je bila tudi prva žrtev. To je bil začetek vojne v republiki Slo- veniji,« je sklenil Vladimir Milo- ševič. V letu dni se je veliko zgodilo, dogodki so si sledili z neverjetno naglico, da smo jim kar stežka sledili. Po vojni, odhodu armade iz Slovenije, po prvih mednarod- nih priznanjih smo skoraj točno ob obletnici ugodnih pekrskih dogodkov dobili zadnje potreb- no mednarodno priznanje: spre- jeti smo bili v OZN. Vida Topolovec Janez Janša: »To so bili dnevi, ko se je odločala naša prihodnost.« V Pekrah so se zbrali akterji dogodkov pred letom dni... Vladimir Miloševič: »To je bil za- četek agresije na Slovenijo.« Usoda tistih z druge strani ograje kasarne je različna. Eden izmed njih, polkovnik Alojz Lipnik, slovenski drža- vljan (nanj smo bili posebej je- zni. ko je na televiziji trosil ar- madne laži), ki je po besedah obrambnega ministra Janeza Janša v času pekrskih dogod- kov ekstremno zaostril razme- re, se je vrnil v Maribor in go- vori celo o svoji veliki pozitivni vlogi med agresijo na Sloveni- jo. Ob takih izjavah se ljudem dviguje tlak. Za Ratka Katalino, zloglas- nega šefa mariborskega KO- SA, se ne ve natančno, ali še živi, ima pa umazane roke ne samo z vojno v Sloveniji, tem- več tudi na Hrvaškem in v Bo- sni. Generalmajor Mičo Delič je bil po odhodu iz Maribora pre- meščen v novosadski korpus. Izpolnila se mu je želja po stre- ljanju — vodil je namreč voja- ške operacije pred Vukovar- jem, danes pa poveljuje korpu- su v Novem Sadu. Hrgovi ustanovili družinsko podjetje Za družino Hrga iz Gabrnika je bil v soboto praznik. V okviru pod- jetja Hrga, d.o.o., so odprli trgovino s stavbnim lesom, gradbenim in kmetijskim materialom. V neposredni bližini doma so zgradili čisto nov objekt v skupni površini 280 m'. Lastnik in ustanovitelj podjetja Ignac Hrga bo v trgovini delal skupaj z ženo Marijo. Povedal je, da bo v njej vse, kar potrebujemo za dom in polje. V bodoče pa želijo urediti tudi di- skontno prodajo pijač in plina. Ignac Hrga je obrtnik že dvaj- set let, je eden najmlajših sodar- jev v ptujski občini. Vinogradni- ki ga zelo dobro poznajo. S so- darstvom se je začel ukvarjati po naključju. Trgovina je že tretja dejavnost, ki jo razvijajo, saj je pri hiši tudi žaga. »Novi časi, novi izzivi, nove možnosti so moto našega načrta, ki je skromen in realen. Želimo ustvariti družinsko podjetje, ki Nova trgovina v Gabrniku. (Foto: JOS.) Ptičje veselje PTUJ, ZAGREBŠKA CESTA - V četrtek, 28. maja, približno ob 12. uri je z želeniške postaje odpeljal tovor- njak ljubljanske registracije, poln ko- ruze. Pod železniškim nadvozom se mu je odprla zunanja stranica, in ko je šofer to opazil, je na cesti ležala že polovica od 15 ton koruze, kolikor je je bilo naložene. Tovarna močnih kr- mil, kamor je bila koruza namenjana, je razsuta zrna zavrnila, saj niso več ustrezala njihovim potrebam. Večji del koruze pa je itak ležal v travi in jarku in je ni bilo mogoče pobrati. Nič hudega, so rekli ptički, in veselo zobali. McZ bo preživljalo našo družino in še koga drugega,« je na otvoritvi povedal Ignac Hrga. Novo trgo- vino je odklenil predsednik ptuj- skega izvršnega sveta Branko Brumen in jo tako simbolično odprl. Povedal je, da je izredno vesel, da se zasebna pobuda ved- no bolj razvija, da ljudje odpira- jo obrtne delavnice, majhna in srednja podjetja. Za podjetje Hr- ga pa je še posebej razveseljivo, da ob tradicionalnih obrteh — v sodarstvu in žagarstvu — zače- njajo razvijati še oskrbno. V novi trgovini bodo delali vsak dan od 8. do 16. ure, ob so- botah od 8. do 12. ure oziroma po želji strank, saj bodo kupcem na voljo 24 ur. MG tednik - i""U NAŠI KRAJI IN LJUDJE — 9 Ranča z velikimi načrti Brodarsko društvo Ranča Ftuj je bilo ustanovljeno pred 22 leti. Okrog 70 članov aktivno dela v treh sek- cijah: jadranje na deski, jadranje in motonavtika. Do sedaj so nastopali kot klub v jadranju na deski — klasa pil. Pred devetimi leti so v Budini (Ulica K jezeru) postavili kočo, ki je odprta tudi za ribiče, ne samo za lju- bitelje vodnih športov. Od jezera smo v turističnem pogledu Ptujčani veliko pričako- vali. Predsednik Ranče Miro Cerjak pravi takole: »Smo pred- vsem športna organizacija. V tem času smo pridobili homologacijo za postavitev regatnega polja za jadranje na deski. Sedaj je v po- stopku homologacija pri Interna- tional Yacht Racing Union v Londonu za postavitev regatnega polja za jadrnice. S tem si bomo pridobili pravico organizirati mednarodna tekmovanja v jadra- nju z jadrnico do klase 470. Letos smo na jezeru gostili brodarsko društvo Sidro iz Mari- bora, ki je organiziralo regato v klasi evropa. To je bilo državno prvenstvo. Tekmovanje smo vzorno organizirali, mnenja dele- gatov slovenske jadralne zveze so zelo spodbudna. Prihodnje le- to naj bi organizirali najmanj dve regati — v klasi optimist in evropa, pričakujemo pa tudi, da bomo imeli vsaj dve svoji jadrni- ci na regati. V postopku reševa- nja je tudi druga homologacija, in sicer pri Mednarodni moto- navtični zvezi v Monacu za dve stezi za motonavtične dirke.<< Vožnja po jezeru je dovoljena vsako soboto in nedeljo ter ob praznikih od prvega maja do konca septembra. Vsak četrtek ob 18. uri pa včlanjujejo vse, ki jih zanima delo v klubu in se navdušujejo za vodne športe. Le- tos bodo organizirali tudi začetni tečaj jadranja z jadrnico. Razpis bodo objavili konec šolskega le- ta. Pričakujejo, da se bodo mladi odzvali. Člani bodo imeli pri za- četnem tečaju jadranja 20-odsto- tni popust, brezplačno pa si bo- do lahko tudi sposodili jadrnico ob koncu tedna. Vsako soboto in nedeljo se člani lahko vozijo po jezeru z ranco Biserka, ki so jo dobili od Kmetijskega kombina- ta in so jo morali temeljito obno- viti. Denar si društvo služi s člana- rino in spusti ob sobotah in ne- deljah, od Športne zveze ne do- bijo ničesar. Tedensko gostijo pet do šest čolnov iz Avstrije. Člani Brodarskega društva Ranča se trudijo po najboljših močeh. Skrbijo, da je okolje v Budini urejeno, žal pa jih pri tem nekateri ovirajo, saj jim pulijo nasajeno drevje ter jim tudi dru- gače nagajajo. Jezero, ki je na za- četku toliko obetalo, je prepušče- no iniciativnosti brodarskega društva. Turistični načrti ga puš- čajo ob strani. Če bi se zg edova- li po sosedih Avstrijcih, ki so znal- vsako gramoznico spreme- niti v turistični objekt, bi se nam to bogato obrestovalo. Tako pa je življenje na jezeru in ob reki zgolj životarjenje. MG Na ranči v Budini. (Foto: OM.) Takole je bilo na Jezeru v času republiške regate. (Foto: P. Gaspari.) Agencija za alternativni turizem »Ce bomo hoteli dobiti s turiz- mom kaj denarja, bo potrebno » Poljčanah postoriti še veliko,« je ob odprtju turistične agencije pri poljčanski Preskrbi pred dvema tednoma povedal predsednik sveta krajevne skupnosti Franci Valant. »Naš cilj je ponujati tisto, česar drugje nimajo. Že v juniju ali juliju bomo organizirali počitnice na kole- sih po slovenskih pokrajinah. Poglo- bili smo se v delo konkurence in ugo- tovili, na kaj vse so pozabili,« je v po- govoru z novinarji povedala Simona Križane, ekonomistka turistične sme- ri, ki so ji pri Preskrbi zaupali vode- nje turistične agencije. Pri delu ji bo pomagal turistični tehnik Iztok Gor- ski. Z dodatno dejavnostjo si pri Pre- skrbi, podjetju s 187 zaposlenimi, kjer se ukvarjajo s trgovsko dejavnostjo, »odpirajo okno v svet«. »Tozdovski grehi preteklosti so Preskrbo oskubili za celotno malo- prodajno mrežo. Tako smo pred sla- bimi tremi leti začeli znova samo s skladišči, brez mehanizacije in ustrez- nega informacijskega sistema, brez la- stne maloprodaje in strokovnega ka- dra. Danes imamo z najsodobnejšim informacijskim sistemom podprto po- slovanje veleprodaje, trgovine v Polj- čanah, Krapini in Brežicah ter meša- no podjetje v sosednji Hrvaški. Tre- nutno smo pred preoblikovanjem v delniško družbo in ustanavljanjem se- strske firme Prevozi. Imamo dober strokovni team, veliko mladih in am- bicioznih ljudi, zato smo se odločili za dodatno dejavnost turizem. Na- ša razvojna pot temelji na tistih po- dročjih turizma, kjer obstajajo sive li- se. Veliko jih je na področju alterna- tivnega turizma,« je v kratkih bese- dah predstavila trgovsko podjetje Preskrba in novo turistično agencijo direktorica, dipl. oec. Marija Rojs. V novi turistični agenciji ponujajo počitnice, rezervacije, zdraviliški turi- zem, rekreativno-aktivni oddih, pote- panja, zavarovanja, najem vozil. V Poljčane in bližnjo okolico želijo pri- peljati tudi tuje turiste in jim pokazati kraje med Bočem in Pohorjem in s tem prispevati k promociji Slovenije v svetu. Vida Topolovec Turistična agencija v Poljčanah. Prva pražarna prave kave v ptujski občini smo dobili pr- vo pražarno in polnilnico prave kave. Na Zgornji Hajdini 11 jo je odprlo zasebno podjetje Mitra M D, ki ga vodi Danilo Murko iz Apač. Prvovrstno surovo kavo iz Bra- zilije pražijo po posebnem po- stopku v lastni pražarni in Jo p^rodajajo pod imenom TROPI- CANA po zelo ugodni ceni (380 SLT] v kilogramski in polki- logramski hermetično zaprti em- balaži. -OM 61 IS '3661 .fiun.f > mid NI ^O^MHO NU80 >fJNXS3A JNOVUri ^^ NV>I1S •ui?qo i^ilupasos J3j fnij 3ui?qo nfjouj -qO UiaSJlŠ A ?SljBJS 3fut?r|At?fzi p.z i^lJSOUAU)|t? ijignjp " iii BLu'npu3J^3J afuRljAt^jdud 'OVid SN p.z 3jiDt?)|6| auzoui JOqZI t?U OfRSRUt^U 3S I)^ '(|3njlJSUI ij!UAO>(OJJS ui A0ui?Sj0 qi>jsi|qnd3J ijsdiiAU^t? 3fuRf|ui3jds 'OV>l SN B?Sllt?gt?|pO 3rpt7)fO| UIOJOqZI lUlUZOUJ z 1Z3AZ A aoui^Sjo qiiiAt^jdn qi)|sui?qo AO)|doisod alu -l?f|iu3jds UI '3UI?Sdn)|s'A0d9|S)| 3fURft?AZI :os 3fisiiu6)| 3Soit?|v[ T •AO>(pndpo qiuAij)(t?oipt5J afupajs ui o>(ziu 3fiDBNO| ujojoq -zi uiiuzoiu z IZSAZ a usbuAijS|R ifuKfiiuajds rz Rfisiuio^j lAOURjsn 3S tn^i 3ui?qo luijsdn)]^ u^j 'l ' ' ' AO>|pedpo ijjUAD^eojpej dfupojs ui o^fzm BSSjieSefpo »rpe^oj luojoa/f ujju/oui z i/dA/ a l}SOUAI)^B druefiujsjds BZ dhŠjUJO^f {AljAOURJSn o cl3TMŠ R|3!3jds j:66I RfKU' 9Z 3up 'RJoqz RS3u?iji|odou3qznj(j u| jjsbudn>|s qiUA3fRj)i Rioqz 'Rjap RŽauaznjpz'Rjoq7 ilas iiidn^js Ru fnjj 3ui?qo Rui?sdn>|<^ al (ib/sT !§ ui zoiujo uijqo qiuis3A lupRjfi) fni(iuA0|Š0d ru3|? J3J iZS/Z '8Z./S '15 T^ld zoujjo u!?qo >|!ujs3a lupRjn) fny 3Ui?qo RjhjRJS RU9|? 7.8 j i3R|pod r^I fnicl 3NI.:)HO VNI.:)S.in>IS •S6 •J s '>I3HrV>I M3I!OA fnjj 3ui?qo aupsdn^is >|IUp3Sp3J(I 3661-S/92 :iunjR(i P-6L/Z-Pi •fny ui ZOIUJO 'J!?qo n^jiutsaA uiaupRJfi A IARfqO od URp lUlSO IJRfiaA 3U?RZ d3|>|S RX uai? -9 •(68//. I ui L^/VZ '/.8/91 IS 'fny u| ZOLUJO ui?qo >(iuis3a jupRJfi) Kfnid Ris -3LU Rf?OUiqO R^afzo fRJJOUZ 3AJjp3jn 3U]3lU0jd 3UJ3UISOU3 lAllARJSOdZA UI 3-)S3d RZ UI§JAOd qiuj3iuojd qiuq3Sod iAji?0|0p o d3|)|s ijRlpA Rq3U3jd d3|5(S R) IJRfpA 3U?RZ 0>| 'UI3Up J U3I? lAJlARfpAn lAOSafu od A3D3S3U1 qilS3S n)|OJ A lA -t?JSOdzA 03l[n OAO>(SUJO|S s UJ3?S1ZIJ)| UI ODlUIjU -Rjq OUJS31AJ pauj aoijn 3a3?iso|>|ii/\I n^aspo ru 3S Rd9i))s RŽai nu3|? I od ASijpajn ruj3ujoJ(] U3|? f •RDijn R^SARJ(;j -RAOJR3 1J3UJS A ODl|n OA3fjR>lUr ;) s R?SIZU)1 op RDjin R)|SARJ(1 UI RAOJR^ RDI|n RA0>1SU10|^' RAOUJ3S3J,J U31US A ODlin 0A3?1S01)(1^V Z R?SIZ1J)| po RD!|n RAO>|SUIO|S UI SjI 1>|SU3A0|^ 'OD||n OA3rjR)|URJ S R5sizu>| po n^aspo ru RDijn raouj3S3j,j oDi|n OAOjRj s n?sizu)| iiojd uauis a oojin oa -9fjR>(UR3 s R?SIZ1J)| po R3l|n RAOUJ3S9J,J pi|n lA0UJ9S9Jd Ijojd U9UIS A ODljn OAO)|RfuSOA UI o:>(SARj(;] z R5siziJ)( po R3i|n rasCjr^ur ) :9(UP91SRU 0ll?0| -op 9S A9]ip9Jn RU19UiOjd RUJ9aiSOU9 lARlSOdZA 9S qiJ9JR^ RU aUlSJAOd 9UJ9UJOjdOUARr u>>| U9|? e •93IUZJJ RfuRAOJRjqO nSR? A 93 -lUZJJ op R3R|q RARJSOp J9J 9Jn l op po UI 9jn -g op nsR5 a uafjOAop 3Z9j i|R IVzusiuip q!l -53A R§R|q ZOApO U| ZOAOp 3f Rp 'IU3J S lni| 'qij3ujud a Rd3|)|s r3 -3j ujou3|? I s q!U3?0|0p qRuisjAod qiui3iuojd qiUq9SOd ru t3U10jd U3flOAOp 3f RUJ0lU3lZl uosod lUJOJOUl RU R|lZOA SA RZ J9UJOjd URp9AOd9jd 3f mSjl UI qRDlin qiU9p3ARU Rfsj •R31|n RA0)(1U3|3Z 00'99 ^51001 po - AJ9ZU0)( U9ZRJ 3>113pzi 3US3UJ RZ — 00'99 ^ ^ §>1001 po — oulujnjsd UI A3fjR|>jjRa 'asurj -ido)| 'ou|Aoqojp uusBiu 'ossui rz — 00'SII oulznjp of|9q3? RZ — 00'^ 11 AopRuib)! os MU -35BZ qi5jRSA — ouiujnj3d oaiz rz — 00'/.6 ■ ''P -RUIO)( po 0DIUq0jp UI 3?lSBJd RZ — 00'/.6 RpRUIO?! po RJ3|3J RZ — 00'8/.2 ^ <5 r ^ ^P -RIUO)^ po 'Op3AO§ Ul 3fjRJ|do>( RZ — :3>("f|lŠod"3UA0S0)(BZ (5 00'903 A93UB?Sld qUBJs'uRp U01UiB>l BZ (d 00'3£6 uoSba iiB iiioj z pBu uoiuiB)( bz (q OO^^S lUOJ z op UoiuiB^J BZ (B ns :A05jpBdp0 J3J UlAOjnS UI AOpOAZlOjd qi)|S|BAIZ 'IIBAIZ nmBpBl>(3'jd Ul nfURpR|>jRU ud Jfflisod "psjssjd 1UJRJ1URS-0)1SJRUU9J9A B7 1 :9uiafojsijd 9fup3isBu ofsfnjBid mj| 3p9I§3jd 3UZ3Aqb BZ J3J AOijpBdpb Ul uiAOjns 'AopoAZlOjd qi){SjBAiz 'i|raiz )|f|isod 9p -3j§9jd 9UJRJIUb's-0N^SJBUIJ9J9A '9UZ9Aqb"BZ« :iSB|3 Bp '05|R} IU9lU3jaS U3|? I 3S (Z6/i Ul \6/Lt '16/02 '06/ee '06/J 1 '06/e "IS fnu Ul ZOUJJO u!?qo ?(}ujs3a Jn) fnid I^IPMO A mU3r|6AOp Ul 3p3[33id 3UJBJIUBS — b)(ŠjBU -u3j3A 3uz3Aqo'BZ qBuiqfoisud O iqp3jpo A U3|?'| Inu !U!3qo A BfuafiOAop Ul apaiSajd auje^mBs-o^sjeuudjdA auz3Aqo BZ qeuiqlo)sijd o dqp3jpo iqui9ui3jds o ' 08031100 pfsjds ^6-S/SI 3up 'i[3S 09 RU fnid 3ui?qo 3ui?sdn){s }3as iusjazj (gi/Z T^ld ui zoHiJO ui?qo >|iujs"3X Jn) fnJd OS "l^-^s IU9USJAZI o BNOlPO BU9|3 > J9j" (^6//. '3f!U -SAofs 9^iiqna9M jsi| jn) 9r9UJ guARZjp "o)|3id njsluojd A ^ifiisod 9i39iS9jd šujrjiurs — o)(sjru -1J313A RZ uii^fbjsua lUISlA o J3J hl9UJOjd uj3fu -BJJOU A BlUSflOAOp Uj "3p9|S9jd 9UJBJ1UBS — OAJSJBUIJ3J3A BZ UiqrOjŠlJa A3Jl50|0p BZ qilU9lU Ul qifiJ3jiJ>| o J3J 'B|ipjjbd ui BiBAspuds t;u9ajs -ABjpž BZ qBUiqfojsijd o B:>lojpo Bušj? $ ui '•t7 'T '(S8//.e ■is''s>is'js!l -Jn) !IKA!? nAjsjBA iu3u -SAJSABjpZ o BUO)(B7 RU9p 'f^Z '^Rjpod Rjsj •96 , >I3HfV>I M^iroA fnjtj 9ui?qo 9ui?sdn>fs )(l"up9sp9jd 2661-S/92 :iunjRC] 1-26/01-801 :B>1I!A9)§ •fni^j Ul zolujo u'?qo n>|iujS3A iu3upRjfi A lABfqb 9S til fO^IBJ lJBfl9A 9U?ljd d31>|S RJ^ BOlI^jS BS9fUBp3S supsdn^js BJBpUBlU B)j3JZl op BfBJJ 3flŠlUJO>( Bqbp BUJBpUBJ^ . ^ BUB|? BZ — i}soudn>fS qiu -A9fBJ>| BJ0qz 33UBisod 'Sl>l3isb§ URllIAJ ei RUB|? RZ — ijsoudn^s qiUA3rRJ>( RJOqZ DSURISOd 'I3ni AR|ŠOJH\ RURi? RZ — ijsoudti^s qiu -A3fRj){ BJoqz 33UB|Sod '5i>ivi6>I "Ksno i 1 BUB|3 BZ — IJSOUdn^jS qiUA3fBJ51 BJOqZ 33UB|SOd '3f3NOX ^UBJa 01 BUBJ? BZ — lJSOUdn>jS q!UA3fBJ5J BJOqZ 33UBlSOd 'J,0'>I0>I O^AB|S "6 •BUR|3 RZ — psoudn^js q|u -A9fBJ5i BJoqz 33UR|sod '^va^lflZ uojuv "8 RUR|? RZ - ijSbudn>|S qiu -A3fBJ51 BJoqz 33UBISOd '^l^HV^l 'L BUt?t? BZ — BJOqZ B33U? -iji|odou3qznjQ 33UB|Sod '33AI>I"M ^zof 9 BUB|? RZ — Rjoqz BŽiuaijiiod -ou3qznja 39UBisod 'NIGVOVS UBfjBi^' $ BUBj? BZ — BJ0qŽ B39U?l)ll -odou9qznja R^juRisod NVIAl>im RfJRG > RUR|? RZ — Rjbqz b93U? -ijilodou9qznja 33UBisod 'o^M^Ohl U-ilJ e BUB|? BZ — BJ0qZ B3^3U3lJI|Od -0U3qznja R>|URisod '33NI>IVOVr '2 R>(iup3sp3jd BZ — ijsoudnijs qiii -A9fBJ5f BJoqz 39UBisod 'N310in8 3U01 I ■ :of -3fnU3lUI 3S A0)|pBdp0 qiUAl])(B0ipBJ 9fup9JS Ul o^iziu b^siibSbipo 3fpB^b| ujojdqzi uiiuzouj i 1Z3AZ A ijsbuAij:^B 3fijRf|iu3jds RZ ofisiuio>j \ .....-e 00'0e6 ^ , , RSB? Bg9U3riqBJ0d OJn OJ9?BZ 0>(BSA BZ — BLUZUnj bS3J(?31U^ Ul 3UBjq3jd 3U9qznjp qnBJQ0 tjl^fS -JBpodSOS A iozpBU 'A9Jip3JUd qiUABf qi3njp Ul qiUABJSZBJ 'AOUOSOP '5Sjluf9S JOŽpBu''9Ul?BlAip 9ABj9p3Jd 'qBUiJBj qi5(s'uiu}nj3d BU suiiijrijšd 3UAB|)J JOZpBU lUJBJl"URS-b>lSJBUU3J9A BZ "HA 00'0£6 ^ , , BS3U3fiqBJOd Ojn 013?BZ ojjbsa rz — Boiuqojp Ul piSBjd 'BJ9I3J — 0qBJ 0?BU10p OUJS -BI BZ OUSflisiUBU 0S3UI sf 3? 'iuz3ioq 3UZn>( nA -Bjod qO p31§3jd lUJBJ}Ut?S-0)jŠJBUU9}9A BZ lA 00'I s §>1 01 11^ AOJJll 01 po 9?(|3pzi 3U?31UJ BZ — 00'lS ' AOJUI 01 po 0^3|UI BZ — 00' I e o I po OIBJSO Ul 3qu bz — 00'9 AOpBlUOJJ 01 po BOtBf BZ — 00'lS §)|0I poosšlUBz - :j3lU0jd A CfBpZl p3jd 'IDIUZJJ BU p3|33jd BZ (q 00'I e ' ' ■ S>i'oi poo|B}so - 00'6 AOJPIOOI P0E)(31UI - 00'S2I 01 po A0>fi3pzi q!U?rBf - 00'9 AopBuio:^ 001 po afer — 00' 12 001 po SBA BfU3AblŠ — piUIipBjq A AOJIPPZI Ul BS31U — 00't'I RpRUlOJj po ipBfjsd SfAip — 00'frl BpBlUO?! po A33'fBZ qirAip — 00'202 ' v BpBUIO>[ po AOp3Ap3UJ 'A3?lSBjd qUAip — 00'89 RpBUJO)( po ipBfAip 3^bsjA — 00'9e §^001 P0A0^|3i)žiqius3iu - 00'9e 351001 po'nrny A - 3DIUAB|?( Zl 0S31U ISUJ9ZAZI 'BS31U — :BfU3? -SipBl^JS U| 3fupOAZlOjd nfBJ)| BU p3|§3jd BZ (B :ipnl| OUBjq BZ qiU3rU3lUBU 'OBZ Ul )|flO>lS 'A0>IBJ 'np -3UJ J31 AO^j3p'zi qiAOqiUI "ui B)}31U1 'dCbC J3J ipBf -Aip UI A33UnN '3u'iujnj3d 'A3fjBfl)JJBd ''A3fjB}ld -o'^! Bsbtu psjgsjd iuJBJIUBS-oj|SJBUlJ31BA RZ A 00'£/,/, ijBf od oulujnjsd BZ — 00'l6e ■ KPRIU0>| po 9?lSBJd Ul 03iuq0jp 'Bjspj BZ - 00'9917 ■ ■ ^^p -BU10>| po 9fjBJld05J Ul 0p9A03 BZ — ':031UAB15| A ouj9jdpo p3jd OflOBnjlS OAlf|lUnS IJB OU9fj9A -3jd3U Ž'nA9jq a '9'3iujodB'u OfBpZl BZ (d 00'll£ RPRU1051 po gpisRjd Ul 03iuq0jp 'bj313j bz — 00'16£ ■ ■ ^''P -BlUO)( po 3fjB}ldO)( UI OpSAOS BZ — :901UAB1)| fBUnz 1[IS A niO)(BZ ud 33lUJOdBU OfBpZI BZ (q 00'9e " ' AopBiub^i 001 po !SO)|o^ po" — 00'9£ AopBuio?! 001 po BD3S91U z op OJBJS 0UIUjnJ3d BZ — 00'202 i^pi^ui -o^ po ofido>isouiquj s 3?iSBjd bz — 00'98l Bpfiuo^i po ODiuqbjp UI t?j3p} BZ — 00'082 " o''P -BIU05( po 3fjBlldO>l UI 0p3A03 BZ — :qB3IUABl>| A (b IIBAIZ qiUAB|)( p3[§9jd IUJBJ|UBS-0>)SJRUU3J3A RŽ Al 00'0t'£ I UOSbA I|B lUOJ z P''" UOlUIR^l rz (p 00'96Z. luoj z op uoiuiR)( rz (? OO'Ot'1 ipRfAip 3>(I13A PRUI -0>1 I IIR ipBfAip 31RUJ AOpRUIOif 02 qiuT[RpBu' qu35BZ q|?|BSA bz — 00'9I8 "iJBfAip 35(I|3A pBlUO^ [ BZ I|B |pBfA|p 9jBLU AOpRUJO>| 02 Op BZ — nui -zunj lU35^SAOI A 3)(fllSOd 3UAOSO)| BZ (O 00'0SC 3^TiTsod 3UAOSON bz 00'0S£ BIJ311I3S o)|f|isoa bz (b ASlJBljJfJBd UI A3fjBJld051 3fURA3fu3U13S0 OUJSlUn RZ 'rU31U3s'j3j" AOiJpBdpO Ul UIAOjnS 'AOpOAZlOjd qi){S|RAiz 'jlRAiz ^fjisod qi'uzbAZl Uj qiuzoAn" nfuBpBj^zBJ ui nfuBpBj)(9jd 'nfuBpBj^j -BU jjd p3|§3jd jUJBJjUBS-0>fSJBUjJ3J3A BZ TI I 00't76I , , , 3Uj?q0Rl?0Ui -qO U3AZ1 or3U3Z 3S l)( 'A3rjRf|)(JBd Uj A3rjBJjdO^ >ll[ISOd p9|'§3jd~ jUJRJjUBŠ-b5(SJBUjJ3J3A' RZ H 00'12 , 3^001 po — 351pBdpO Ul 3pOAZjOJd 3>(S|BAIZ 9URA0U31UI3U SIBJSO RZ — 00'9£ ^Vooi po - a^tiapzi 3u?fRf bz - 00'/. AOpBUIOiJ 001 po — BDfBfBZ — 00'lt7 §5(001 IIEAOJJ -'I 001 po — a^ippzi 3U5BILU rz — OO't'22 001 po - aziod '35(Bj '3qjj bz - oo'9e §1001 po — dIN ^ippzj 3US31U BZ — 10 - NAŠI KRAJI iN UUDJE junij 1992 - tednik DIPLOMSKA NALOGA ŠTUDENTKE PEDAGOŠKE FAKULTETE ANDREJKE NEMEC Kdo je bila Elizabeta Kukovec Andrejka Nemec je za svojo diplomsko nalogo na Pedagoški fakul- teti v .Mariboru izbrala življenjsko pot Elizabete Kukovec, učiteljice iz Stoperc. Tudi Andrejka je iz Stoperc, končala pa je razredni pouk. Ob dnevu šole je krajanom, učencem in staršem predstavila skozi svojo di- plomsko nalogo Elizabeto Kukovec. Elizabeta Kukovec je pouče- vala že njene stare starše in star- še, saj je bila šola v Stopercah njeno prvo službeno mesto in mu je ostala zvesta kar dolgih petdeset let. Njena zasluga je, da je šola v Stopercah takšna, kot je. Rodila se je v Ptuju, končala učiteljišče v Mariboru in pričela svojo pedagoško pot v Stopercah že v stari Jugoslaviji. Leta 1938 se je morala upokojiti. Po vojni leta 1945 pa je šolo spet postavi- la na noge, dobesedno, saj je bila stavba porušena, in do leta 1952 poučevala. Takrat se je drugič upokojila in čez dve leti umrla. Kaj je Elizabeta Kukovec dala slovenskemu šolstvu? Takole pri- poveduje Andrejka Nemec: »Kot pedagoginja je dala šolstvu v bistvu vse to, kar mi danes spet »kopljemo iz globin«. Mislimo, da je nekaj novega, pa je vse že peciagoška zgodovina. Usmerjala je učence k samostojnosti, da sa- mi delajo, raziskujejo, so aktivni in ne samo pasivni opazovalci dela učiteljev. Svoje izkušnje je objavljala v pedagoških revijah: v Popotniku, Učiteljskem tovari- šu .. . Izdala je tudi knjigo Do- moznanstveni pouk v ljudski šoli leta 1912. Napisala je tudi več beril, ki so bila objavljena v šol- skih listih. Ne smemo pa pozabi- ti tudi mnogih njenih predavanj, ki jih je imela v ptujski in mno- gih drugih občinah.« Podatke o Elizabeti Kukovec je Andrejka Nemec zbrala nekaj na šoli v Stopercah, večji del pa v Šolskem muzeju v Ljubljani, v knjižnici in muzeju v ftuju. Spo- min na Elizabeto Kukovec pa so ohranili tudi mnogi krajani Sto- perc. Da je bila huda in stroga, naučila pa je, pravijo. Gotovo pa je, če ne bi bilo nje, tudi šole v Stopercah s tako malo učenci ne bi bilo. Skrbela je za njeno obno- vo, širitev, in ko je bila med voj- no šolska stavba porušena, je za njeno obnovo tudi sama prispe- vala denar. Andrejka Nemec v diplomski nalogi tudi odkriva razdajanje Elizabete Kukovec za kraj sam, za to vasico, skrito in stisnjeno med haloške griče. Presenečena in navdušena je nad požrtvoval- nostjo in nesebičnostjo Elizabete Kukovec, njeno željo za napred- kom, čeprav takratni časi niso bi- li temu najbolj naklonjeni. In vendar ji je veliko uspelo.. NaV Andrejka Nemec. (Foto: Langer- holc.) PIŠE: PEDAGOGINJA MILENA STOJADINOVIČ Izkušnje Osnovne šole Breg Kako doživljamo spremembe v šoli učenci, starši in učitelji Živimo v času velikih in hitrih sprememb, ki se kažejo tudi v šolstvu. Vsem zahtevam klasična, hierarhična šola ne sledi. Zato se zavedamo pomena uvajanja so- dobnih oblik pouka, ki vplivajo na bolj sproščene, demokratične odnose v šoli, ki hkrati delijo od- f;ovornost za uspeh med vse ude- ežence izobraževanja. Sodobnej- še oblike omogočajo vključeva- nje večjega števila čutil, ne le slu- ha in vida. Pomagajo mu najti pot, po kateri prihaja do novih spoznanj. Razvijajo mu logično in kritično mišljenje in ga nava- jajo na samoizobraževanie. Z uporabo sodobnejših oblik dela se spremeni tudi položaj staršev, ki dobijo bolj aktivno vlogo in niso vec toliko prepuš- čeni sami sebi. Zaradi vseh teh ciljev smo se na šoli odločili, da uvedemo in- tegrirani pouk, nivojski pouk, projektno delo, ure za starše, dan odprtih vrat. Veseli smo tuai, da je zaživela šola za starše, kjer si starši pridobijo številne izkušnje. Kot pri vseh novostih delavce šo- le zanima, kako te oblike doži- vljajo učenci in njihovi starši. Zato smo jih prosili, da nam po- sredujejo svoje pozitivne in ne- gativne izkušnje. Zlasti na ra- zredni stopnji, kjer je največ teh sprememb, so se starši in učenci odzvali v velikem številu. Nove oblike dela so pohvalili in misli- jo, da jih je potrebno nadaljeva- ti. Razveseljiv je tudi podatek, da učenci na razredni stopnji ze- lo radi hodijo v šolo. Na predmetni stopnji je bil odziv staršev slab, učenci pa do- življajo šolo bolj kritično. Ven- dar niso le nereali, ampak so se aktivno vključili s predlogi, s ka- terimi bi popestrili pouk (pred- vsem s projelctnim delom in več integriranega pouka). MNENJA UČENCEV Na šoli imamo vsako leto več novosti. Letos smo imeli dan odprtih vrat. Starši so bili zado- voljni. Meni je bilo zelo zaba- vno. Všeč mi je bilo, ker je bila ob meni mamica, saj sem se lah- ko bolie zbrala. — Upam, da so bile mamice vesele, saj smo se vsi zelo trudili. Moja mamica ni mogla priti za- radi službe. A vseeno je bilo le- po. - Všeč mi je, ker tudi starši sodelujejo pri pouku. Na začet- ku mamici nisem dovolil, da bi mi pomagala. Hotel sem dokaza- ti, aa znam matematiko. — Želim si še več takih dni. Samo starši me ne smejo »ruka- ti« v stol. - Moji mamici ni bilo všeč, ker nisem držal glave pokonci, ko smo deklamirali pesmico. Ni ji bilo tudi všeč, ker sem bil pri matematiki počasen. — Všeč ml je, da imam integri- rani in nivojsKi pouk. To pome- ni, da snov spoznavamo nkrati pri različnih predmetih. Tako si več zapomnimo. Dobimo tudi te- žje in lažje naloge. — Zanimivo le, ker lahko pri pouku uporabljam leksikon, saj se tako veliko naučim. — Všeč mi je minuta za zdra- vje. Telovadimo s pomočjo igric. MNENJA STARŠEV — Všeč mi je odnos med tova- rišico in učenci, ki ni tako strog, kot smo ga bili vajeni včasih. — Všec mi je, da pri otrocih vzgajate občutek za logično delo, da znajo poiskati neko snov v li- teraturi, da si ustvarjajo svoje mnenje. — všeč so mi bili pristopi in metode pri spoznavaniu kot pri klasičnem načinu. Všeč mi je bil tudi razpored klopi v razredu. - Zame je bilo to srečanje (dan odprtih vrat) pravo dožive- tje. Otroci so lepo sodelovali kljub navzočnosti staršev. Mislim, da sta integrirani pouk in projektno delo v redu, čeprav verjetno zahtevata od uči- telja precej več energije in vlože- nega dela. Le tako naprej! MNENJE UCITEIJIC - Februarja sem namesto go- vorilne ure pripravila uro za star- še. Staršem sem hotela predstavi- ti integrirani pouk in nivojsko utrjevanje snovi. Hkrati sem tudi upala, d^a bo to dobra iztočnica za sproščen razgovor o proble- mih, ki se v razredu pojavljajo. Učenci so bili pri uri sprošče- ni, kreativni, ves cas pripravljeni na sodelovanje. Prisotnost star- šev se je izkazala kot dodatna motivacija. Ob koncu ure sem bi- la zelo vesela, sai so vsi učenci dobro osvojili dokaj zahtevno snov. Starši so bili navdušeni. Mno- gi so bili presenečeni, ker si niso znali predstavljati, kakšni so nji- hovi otroci nri pouku. Po uri je s starši tekel prijeten, sproščen dialog. Vsi so si želeli, da bi tako obliko dela nadaljevali. V 4. razredu obravnavamo v tem času življenje ljudi. Razmiš- ljala sem, kaj bi spremenila, da bi delo potekalo veselo, zanimi- vo in d^a bi delali aktivno vsi učenci. Pri uresničevanju zamisli mi je pomagal učenec, ki je pred- lagal, da bi ugotovili, kako živijo ljudje v njihovem naselju. Sku- paj smo izdelali načrt dela. Proces tega dela je zahteval, da so bili u-^enci aktivno vključe- ni v vse faze: načrtovanje, izved- bo in vrednotenje, zato so se mo- tivacija, aktivnost in odnos do dela stopnjevali vsak dan. Uspešnost dela se je pokazala v enakopravnem sodelovanju, ki je temeljilo na strokovnih, huma- nih in osebnih odnosih. Spoznali so, kakšno vlogo igra lepa bese- da v življenju. Delo smo ovrednotili nepo- sredno na dnevu odprtih vrat ob prisotnosti staršev. Pripravili smo tudi razstavo. Starši so bili navdušeni, učenci ponosni. Sa- ma sem bila zadovoljna, saj mi- slim, da je tako pridobljeno zna- nje trdno in uporabno ne le pri pouku, ampak tudi v živlieniu. Ob dnevu šole. (Foto: NV.) KAKO SO UČENCI 4. RAZREDA DOŽIVELI PROJEKTNO DELO — Zdelo se mi je super. Bil sem raziskovalec in novinar. — Zanimivo in zabavno je biti fotograf. — Spoznala sem nove ljudi. — Ugotovil sem, da so v naši ulici skoraj vse hiše pritlične. — Šele zdaj vem, da živijo v naši ulici sami prijazni ljudje. Narisala sem skico naše ulice. Zdela se mi je smešna. A takšna je. — Intervju z vinogradnikom sem posnel na kaseto. Starši so bili za- dovoljni in so me pohvalili. — Ljudem je bilo najprej malo čudno, da sem prišel. Ko sem se predstavil, je pogovor stekel. — Bilo mi je všeč. Želim si še več projektnih nalog. LS NV>11S (CilA MI Kl^aO >IIM.LS3A INOV^in Z66\ fium f 61 15 ui in)j iui3qo A AOJiA mupoA i|!Aosed i|!U3A)s -JBA o B^ojpo qBA)!Ul'odop UI iiBqui3iu9Jds o -oipo J3J (08/91 "»» "'fnid Uj ZOUIJO u!3qo ^fmjsaA lupBJf)} BpoA afuBAojsAez BZ q!d3J^n ui fn^d luis -qo A AOJIA q!upoA q!AOSBd q!U3A|SJBA o ^o|po "I 38^0100 asi^MOM MI SNaoHaad A •UJOU31? 61 z nTjojdseu a buabj 7,1 :iuj -BjSojd iuii>lSflDBUBS s nfjOjdSBU A BUABJ (^l :(BU3|? "8 «5J30J •g) f|0 qiUpBdpO BZOApO BJIZ1UB3JO 3U CI :'hu3|? '8 0)f?oj '9 s rifjojdsBU a Aatojjs OpABjdod BZ ipB5SO|d UI aOlUABpp ipBJ§ -^l ;bu3i? "8 0350j 7. ui ■g s nfjojdsBU a B?siqpBjS BJizjUBSJO £1 ;BU315 7, uioNABjspo UIlS -njp z nfjojdsBu a iaous 3ujba3u aSnjp ui 3Jba -uap aujjBU IJSipBj^SA Ul B?SipBI)|S ipBjS ''Zl :('u5i? 'i 'BUaj? ^ B^lJOJ - Ji) lUlAOUS 1UIIUJBA3U luiisnjp Ul IJBAUap lUIlUJJBU lUI -loo^aj 'OJJBU ž jauioJd iujizuBJj BfjABJdo 11' ;BU31? a OiJDOJ -91 Ul UIOU31D •/ 'BU315 9 0)i?o} 01 z nfjojdSBU a aojuiJBpod atuBdj? B?3AOd IIB 3?|BfupOA 3AOU ipsiS 01 ;fBU31? •8 •I7ru31? 7 'BU -315 9 B)(50J '8) UJ3UESldp9jd A DSl|B3B|pO qi53foisqo bjiubs au i|B a^pBdpo B3B|po '6 ";bu3i? s o')(?oi ■i\ z nfjojdsBU a buabj 8 7, 'BU31? Ol) lAOUS 3UJBA3U 33njp Ul 3JBA1J3P 3UJJBU BZBAOp Ul l^SipBI^jSA /, tBuan 8 -ooj ip^oiop z nfjojdsBu a zoujbjb afido^i i|b (U3|0 7 'Buai? 9 bS(?oj 7,) zouibjS afido?! g tBuajo "8 05(?oj I J3} ujou3|'5 7 'Buai? ■9 > 'bu3[D s 9 iii?o|op Z njTojdsBu A BAjspsjs BU5i"uq3joj3B iiB 3pioo!q 'appnsad 'B|ifou§ Bujauih BfiqBJorfn 'BsaAajp ipBS g ;bu3|5 7 J3J Buap -9 35i?o] Ul 'Z ipooiop z nfj -ojdsBu A 9j)j3fqo aujsaulopBu jpBJŽ hb 3qABis 3?(SJBp0dS0g Ul 3>(SfUBAOUBJs" BJljdBpB t^ tuiouai? /_ Ul BU315 9 0>f?l} s nfjOjdSBU a buabj £ ■ :bU3|3 -8 'Z UIOJlDOlOp z nfjOjdSBU A ipBjg IIB '(U3|? 7 'BU3|? 9 B5J30J ■ 1) BuafiOAop iu BfuDBJS J9f)( 'nsBd A OqpBj3z 0)|SJBp6dS0a ijB oSjsfuBAOUBJS OAOU jpBJS 'Z ;bu3|5 5 o^iobj ■z\ z npBi>is a buabj au i '^jiuzauiBSod >j3sj>i3jd bz afnu -ZB>| 3S A3fjBIOJ 000"^ op OflUZBij' OUJBUSp ± U91D •9l' ■BU9|D B§9J B^JABJSpO ' ] Zl 9fuBf9p BZ 9q9SO 9UABjd 9lnjp im Bpp B39U9ŽnjpZ '9jpBZ -iubSjo Bq9so BUJOAOBpo ipnj 9>|sj)i9ja BZ gfnu -ŽB5J 9S A9fjB(0J OOOT op bflUZBJl" OUJBU9p 7 ;ujou9i? 61 z nljojasBu a buabj ££ llUI -BjSojd lUJl>JSfl9BUBS s nfjOjdSBU A BUABJ 'Zt :B>(OIpO BU9ID "8 -50} 7,1 upojop z nfjOJdSBU a 9JS90 IpBJS If ;bu9|? 8 l I od BUA -BJ 9U lAOUS qiUJBA9U qi3njp Ul AOJBAlJ9p qiuj -JBU qi?0)j9J '9jjBU psipBj^js ifupi?jS ud 98 OE :(BU9i5 '8 01) OflDBŽilBUB)| bu 5SiqpBJ§ A0j)(9[q0 qiuJBjiuBS qiuš"B?BŽ i?nfi>|ijd 9u (^z ;(Bu -91? "8 6) AOJBAIJ9P q!uyBU q!?0)}9] q!S -njp Ul fio qiupBdpo 9fuBAO)iiuod iiOAop sz ;(Bij91? "8 "8) flo qiupBdpo BZOApo bjiziubSjo 9U 73 :'bu9i? 8 c»i?oj 9 s rifjojdsBu a A9mj}s OpABjdod BZ ipBJSOld Ul 931UAB19P ipBjS 93 t BU91? 8 ojpol 7, Ul ■g '-p s nfjoJdsBU a B5SiqpBJ§ bjiziubsjo -gz :bu9I? 8 o)(?oj e s nfjojdsBU A 9jBjqo ui ofujsnpui ipBJS -pz ;BU9I? 7 UlO^lABJS -po 'Z z nfjOjdSBU A IAOUS 9UJBA9U 93njp Uj 91BA -lJ9p 9UJJBU l?SipBl){SA Ul B?SipBl>(S ipBjS ■£Z ;UI0U9j? 7 J9J BU91? '9 0)f50} s nfjOjdSBU A lAOUS 9UJBA9U 9§njp Ul 9}BA -lJ9p 9UyBU l?SipBi)(SA Ul BJSipBl^lS ipBjg 'ZZ ;(u9j? i 'BU9j? 9 B>l?OJ -Ji) lUlAOUS IIUIUJBA9U lUIlSnjp Ul IJBAljgp llUlUjJBU lUJ -1?6)J9J 'OJJBU ž J9Ul0jd'lu'jlZUBJJ BfjABJdo 13 !UJOU91? 7. Ul BU91? '9 0)1?0J 1 1 z npBl>lS A BUABJ 9U 03 ;(BU91? s 05(501 '91 Ul U10U91? A 'BU91? 9 051?01 01 z nfjOjdSBU A 93'lUlBJpOd 9TuBdj? B?9AOd IjB 9})|9rqO 9A0U ipBjg 61 !i?u9i? "8 o)i?oj ŠI J9l ujou9i? 7 'Buan 9 o->i -50J 6 z nfjOdSBU A 9DlUlBAO)|lUOd ipBjg '81 ;(BU91?' 8 B51O6J -pi ■'U91? 7 'BU -9]? 9 B51?OJ '8) I^^OJ m9UBSldp9jd A PSIIBSBIPO qi?9fOJSqO BJIUBS 9U Ul 9)ipBapO BŽBIPO 7, i t(BU9i? 8 'Z "31? 'L '''"»I? "9 ^^^ -OJ 9) pOAOJJBU ipBJS IIB OfupBjg jlOAOp "91 ;bu9i? -g o)i?oj '^i z hfjojdsBu a "buabj $1 :bu915 C 0N?0j 11 z nfjojdsBU a buabj '^i -q9ip0d 'nllu ud UI9plA 'a9A05JS91 •9UBin51Jl3 '5JABZ USOUdriMS 9UA9fBJ5< BUiafBZ ijj 'ZOIBH 9f?ouiq6 BZ — Lnjd 9ui?qo Bf3oiuqo pp bz U9I?1 MBZOJBH A ova Sf^ sruBSBipo iA)i|0A0p o Bujnpu3j3j3j nsidzBJ o daiMS Bpfajds Ul i|soudn)|s qiuA9rBJ^ BJoqz 'Bfap BSauaznjpz Bjoqz ifas ludn^s bu fn^j aui3qo Buiosdn^is af (06/st '06/f "I zoulJO u!3qo lupBJU) Tn;j dui9qo auissdn^fg A0J0qz qi)souro)s lud o B^bipo BU3|? 'Z (88/81 'LL/£Z >§ 'SMS jšii lupBJfi) BruBfiABfz! B33uq3SO qB^!|(|0 q!3njp ui niunpuajapj o buo^ibz Buajj 8 'ŽBIpod b^j rnid 3Ni:?80 VNipSdflMS £6 BpOA 9IUBAOJ -BABZ bz qid9J5(n Ul fny |ui?qo a aojia qjupoA qiAOSBd qiu9AjsjBA' 6 B^jdipo oiip9S9(q oiigjsi? -9jd polop rn:(j oS Rfisiuio^j BUABjd ouJBjnjBj§ U91? -pZ ■088^: I n\u3ui A JJ?BU 1>1SJ}SBJB51 J91 SBd IU9AISJBA ifzO Ul ifzof -BU BZ f9UJ Sldod 9f B?(0ip6 b39} 19p "lUABjŠ9S ■ U91D -iZ Bifoipo B§9J nrj9f9jds od qiD9S9UJ p\ A fny 9UlDqO 9UlDSdn?(S i9AS lUS -jazl'9Ujf9jdS bS i^l 'BUlBjSojd B39)fSfpBUBS |žb| -pod BU lABjdO 9S '9pOA 9UJld JSOAO")jB>l BZOJSO i-!\ 'AOSBd qiU9A}sjba qiU9fjISZBJ UlOifOlpO U19J Š nr?OUjqO BU BfuBJS "BŽ9?9fOJSqO BflDBUBS U3|? 'ZZ :aq30|0p au^uo^ ui aupoqajd afupais -BU BiarnqasA (i6/f '06/t' 'fnjd ui zouun uij -qO ^lUJSdA lUpBJfl) BpOA afuBAOJBABZ BZ q!d9J)|n u; rn)j lun^o a AOJjA ijjupoA q!AOSBd qiu9A)SJBA n B^oipo qBA)!U|odop Uj qBquidiii3Jds o B)|0|po 'Z •Bfp^9dsui B>|Sfl) -9UJ)1 UI BUJBJIUBS 'B>lSJFp0dS0'Ždup0A BuToiSuH BflABjdb B^lOljjO b39J UJ9rUBfBAZl pBU JOZpBlSi •AOJIA qiUpOA piBflABjdn Ul 5siriuj9z i)(iujSBi p9UJ i?ojop ouuirizBJods 9Š I)l"'i?uiup0')isp0 AOJfSOJJS 'qiUB?9AOd IPBJBZ U| B)lpOqOp BfUBAiqOpiJ1IU1SB1 Ul uiO)iiuqBj6dn U31? ■l)lA9S0p ZO l^A9SOd IUIl)fSUJlZ Z 9U -Bf9SOd nSBO'UI9)|SUJIZ A »Jiq OfBjdui'9Alff^ ■£ ■IJlUBJJSpO ?SlflUl9Z Zl 0UQ9J]0d 9f BfouS 9dn>i 9?9f6}sqo Mipšifiiuaz BU BIOu3 9rUBjlUOd9p 9r 6uBp9A009jj Z ■■fnjisfpBUBS nfpf9jds od nuiu9?oiop 'luiBdBp z dupBi>|S Bd qiAbsBd qiU9Aj'sJBA qiIB)s"o A 'qiJ9| i A nSBd IU9U9AJSJBA ui9fZ0fBU a 'nj9I UI9U9 a BU9SJAZI IJiq ofBJOUl BluiŽ9j B§9fZ0JJSfBU nSBd A Bpp B>|Sfl9BUBS U31?"8l B^lOjpO b99J lAJlABfpAn od npi UJ9U9 A 9f9USB)J -fBU n9r9jds ljiq' ofBJOUl BflO^O BfUBAOJBA AOUJ -i?jSdjd' Ul AoiuBjSojd qi>isrpBUBS i9oip9Jj ■9qBjdd 9Aoqifu U9UIBU Ul A9}Sp9JS BfUBjmZ UpBU OfpOpp IlUlJ -9)B5( s '9UinZBJOdS gUABjonoiuBS 1ubj1s9j9ju1bz Of9U91>lS AOUIBjSojd qU9r9jdS afUBAgSJAZI BZ ■ of -nBZllB9J OAOqifU BZ 9qj>(S J9J AOJIA qiUpOA qir -jomgo UIUBAOJBABZ BU BfuBA0JBA'9UlBJ30jd ui 9UJBjioJd'9)|SriDBUBS 0rBui9f9JdS Ul OfBflABjdud 'lUB?qO Ul USOlldn^JS 9ilA9rB'jJl 'Bpp B§9U9ZnjpZ 9fl9BiaOSB 93njp Ul >(0|pO BJ BUiafBZ BI9P 9T?Ojp -dd qiJ9jB^ j0Sudn')(S bus9J9}ui BUABjdnouiBS :aq90|0p 9U9U0)| ui aupoq3Jd afupaisBu ofaf -nqasA (U/z£ 'i6/f t8/fZ'»s 'fnid ui zouijp un -qo ^iu)S9A jupBJfi) BpoA afuBAOJBABZ BZ q!d3J^n Sjj aozbja — BOjin BA0)jBfUS0y\ — ODjin OAO^iDBi z B?izij)( op BpSUl^JJBd Bq -OJ B39UpOqZAOJ9A9S pO BDjin BAOiJjUpOA — B99)isfnid BU1J0J)|!A Boiin — ŠJJ lAON — BOjin BA05fjnp\ — BOlin BA9?IS01)III/\1 — SJ) 1UJS9JM — ODjin OAO>|nfu9jsjx s B?srzij>i op BOjin bao)(DB1 — BOIin BA9f|dUJ9J>I — B31in B^lSUBjpBf — BOjin BA9?J9)1sv — :i3jj Ul 931in 9fup91SBU ofpoiop 9S Bfni^l R1S9UI Bf?OUjqO BS9fZO fBJJOUZ 99S9d BZ 9UlSJA0d 9U)9UIOjd 9Uq9S0d J0->1 U31? l efnid B|saiu BrDoujqo BSafzo Tbj) -ou/ jAiip^jn aupuiojd aujdujsoua |A|iAB|sodzA ui a.isad B/ ujSJAod q!U)auiojd qiuqdsod lAjpoiop o daiMS ^ Bpfdjds '3661 Kf -RUl -93 ,iup 'BJ<>q/ BSdU9!)!|odou3qznj(] u; jjsou -dn>|s muAdfBJ)! BJoq7 'Bpp BSdusznjpz BJoqz !f,>s judn^fs BU fni,! dupqo Bunsdn>js af (06/SI 'IS 'fn)(| Ul ZOUIJO )|iu)saA lupBJfi) fn),! aupqo dupsdn))^ A0J0qz jjsoufoisjjd o b>| -o|P() Buaid -3 U! (68/Z,I "! 68/ei '88/OZ 'LH/PZ '98/81 'f8/S IS 'fnij ui zouiJO upqo ^jiujsaA iiipBJf^) rn)j ^upqo nrDouiqo bu Bpuiojd bS^u -jsaa jAi!p,ijn o B^oipo Buap -fi iŠBipod b\ rrixd 3NiQflO VNI^SdflMS J "^HHfV^I M^llOA (njj 9upqo 9upsdn>)s )(l'up9Sp9jfl* Z66\-i/9Z :uinjBcl >HAl/I-6/l-t'S£ :R>li!A9}§ UI zoiujQ upqo n>iiuiS9A u]9upBJfi a ia -BrqO od UBp ifupgfSBU nBrj9A 9U?BZ d91)lS BX ' U9p •qBzoi "BU A ov>i SN nfuBŽBipo afnjojdsBu 9? 'izoj)( -qo 39|BAOSBj3 |io>Id op9S9"q 'qKZ01BH A ovy J^M UI9fuB8B|pO z BlUlJlS 9S 9? 'VZ Op9S9q izOJ)iqO D9|BAOSB|r) :hfijBAOSBl9 o OppOABfsI I.LO>ld VZ U19fnSB13 HVZOlVH A (OV>l SN) AOMClVdCIO HINAIl>IVOiaV>I 3fNa3>IS NI OMZIN HfNVOVlCIO VZ W3S IIV :9rui;SBjdA BU UJ9fUBf|ABfzi z ZOlBH p -|BAiq9jd ugpBZud oup9Jsdd9u olubzbjzi qBzdi -Rji A AO^lpBdpd qiUAIJ)lBOipBJ 9fup9JS ui OijZlU nlurSBjpo aluBAOiojdsBu žo gfuBfuuis 9roAC ' ■9)(pRdpO 9UAU^BOipBJ 9fup9JS Ul 0)(ZIU BZ JSlIBŽBlpO fp -B>(di qiuzoiu ?9A qiuBAOiJ?i?u 9f qBzoiBH A "qBzoiBH a 0V>l SN Rfut^S -Ripo lAHlOAOp o nuinpU9J9J9J BU nfUBAOSBlS o V3INA0SV10 fnij HNi.:)ao vNi;)§dn>is :01ip9S9q 9rup9IS -BU 9l 1J9JB)| FU OOIUAOSB1§ Z 'OufBJ Ul dup9JS -odau iDjBAOSFig obfnsBig nujnpu9j9j9j Bfv[ ■ U9P -p uinp -U9J9J9J BfBAZI 9S J9f)J 'nf?OUiqO BU n>l|U9UJl U19U|IjOA UI9UŠOldS a'lUBsidA OS 'lUB?iqO of -BUII huinpu9j'9j9j BU i^fUBAOSBlS Op ODIABJJ U3|? -e Bfisiujo^ BuijiOA B:)isupqo poiop qif 1)1 'qijs9UJ qiij|BAOSB|g BU9jn ^fop "9 P® 3661 i^tiunf 13 9up 'ofi9p9u A oq ujnpu9j9j9y -z qBZOjBH A OVy SN BfUBŽBlpO lAlljOAOp o UjnpU9J9J9J 9rnSldzBJ 9S '99J9dOJS ijl '>lJ9dsrBl/\ 'BJO3 B>|Sfny 'Bil910CI '91BPZ TEDNIK - junij 1992 NAŠI KRAJI IN UUDJE - 11 ORFEJČROV PREDSTAVLJAMO VAM ANSAMBEL »Mladi prijatelji« že nekaj let se fantje, ki so si nadeli ime MLADI PRIJA TEUL dobivajo vsak teden in pridno va- dijo v Pesnici. Rudi Kraner, vodja ansambla, tekstopisec in pisec glasbe, je svoj ansambel predstavil takole: »V ansamblu nas je sedem. Trobento igra Samo Celan, ki odlično obvlada elektroniko, saj doma izdeluje ozvočenja. Peter Robnik igra klarinet in saksofon, je pa tudi redni član železničarske godbe na pihala v Mariboru. Strune na kitari tr- ga Zdravko Ovčar, ki pri an- samblu tudi poje. Z njim ima največ dela Samo, saj mu te- densko vsaj enkrat popravlja ojačevalec. Vprašujem se, ali zamenjati ojačevalec, kitarista ali mehanika. Andrej Matjašič igra bariton in bas kitaro. Sed- mi član je Andrej Perkuš, ki igra bobne in tudi bas kitaro. Andrej v ansamblu skrbi za oz- vočenje. Drugače pa je Andrej odličen programer računalni- kov. Sodelovali smo že na razli- čnih festivalih in srečanjih: na Graški Gori pri Velenju, v Cer- kvenjaku, kjer smo zmagali, na zamejskem festivalu v števerja- nu smo se prebili do finala, na lanskoletnem Ptujskem festiva- lu smo osvojili bronastega Or- feja, bili smo še v Libojah, Dobju pri Celju ter na srečanju Veselo po domače v Zrečah. Pred kratkim smo naredili prve posnetke v snemalnem studiu Piramida v Mariboru in nasto- pili na lokalni kabelski televizi- ji M3. V letošnjem letu namerava- mo nastopiti na I^tujskem festi- valu in v števerjanu. Radi bi posneli prvo kaseto. Ker pa je vse to povezano z velikimi fi- nančnimi stroški, sedaj iščemo sponzorja. Največ nastopamo po doma- čih krajih, sprejmemo pa tudi vsako drugo povabilo. Naš mo- to je: >Pridemo tudi na dom!<« KOTIČEK Za vas se trudi: UUBO HUZJAN Svet palčkov »Takšni smo mi. Majhni, večji in skoraj prav veliki. Oblečeni v ze- lene, rumene ali plave jopice. Pa v plave, rumene in zelene hlače. Neka- teri smo veseli in igramo harmoniko. Drugi nosijo kladivo in so prav ta- ko veseli. Ko enkrat zapustimo svoj dom, nikogar ne vznemirjamo. Tiho ždimo, kamorkoli nas postavijo, in se ne premaknemo. Naši največji ob- čudovalci so otroci. Proti nam nenehno stegujejo radovedne prste in ne- rodne ročice. Odrasli so bolj zadržani. Ne vem zakaj, toda nekateri nas ne marajo. Teh se morate bati, ljubi moji otroci,« je pripovedoval Pal- ček svojim bližnjim nekega dne v temnem zabojniku. Tam jih namreč hrani njihov »pravi oče« Blažek. Pravljice o možni nadaljnji usodi vsakega izmed njih kar vrejo, ko enkrat pokukaš v to množico tihih mo- žicljev. Med njimi se drenjajo še kipci Marije, Jožefa, pa kakšen Kristus na križu, velikooka sova, vazica ... Blažek iz Jurovcev 20 je znan tako ali drugače daleč naokoli. Kdove, ali ljudje vedo, da mu sploh ni ime Blažek, ampak je to njegov priimek. Ime mu je An- ton in živi tukaj že polnih 17 let. Takrat je namreč kupil hišo z ne- kaj zemlje v Jurovcih z markami, ki J.h je kot livar in šofer prislu- žil na sedemletnem delu v Nem- čiji. Pred tem seje učil za pečarja pri Hernji, rojen pa je še ne tako davnega leta 1947 v Malem Oki- ču pri Cirkulanah. Po prihodu iz Nemčije se je zaposlil pri Gradi- su kot šofer in tu je v službi še zdaj. V svojem novem domu je do danes marsikaj spremenil. Pose- bej je navezan na ribnik, ki ga je sam izkopal. Prej je bilo tu moč- virno, saj je zaradi sosedstva Dravinje podtalnica zelo visoka. Na njem se šopiri pet rac, ena iz- med njih je ob mojem obisku razkazovala svet sedmim šele dva dni starim račkam. »V ribni- ku,« je povedal Blažek, »pa pla- vajo kleni, zelenike, rdečeoke. Naselil sem še krape, vendar jih zdaj več ni. Saj veste, kisli dež jih je pomoril,« meni Blažek. Vrt takrat kupljene hiše so va- rovali palčki. Vidno so hirali in Blažek je sklenil, da jim bo pri- skrbel družbo — izdelal bo brate dvojčke. Tako je namestil naj- prej enega v zaboj in ga oblil z betonom. Žal potem stari palček ni šel več iz ovoja, moral ga je razbiti. Vendar je dobil, kar je že- lel — model. Vanj je vlil beli ce- ment in tako izdelal svojega pr- vega palčka. Le pobarvati ga je še moral, mu narisati oči in rdeča lička. Kmalu so se mu v doma- čem vrtu pridružili še drugi. To je bilo pred tremi leti. Danes ima Blažek okoli 70 ra- zličnih modelov. Nekaj jih je iz- delal, večino kupil. So iz betona, plastike ali gume. »Bistveno je,« razlaga Blažek, »da gre kipec do- bro iz modela. To dosežem tako. da ga pravilno namažem. Plasti- čne z oljem odznotraj, gumijaste s cetom odzunaj. Kip počaka čez noč in zjutraj ga izvlečem iz mo- dela. Nato ga še nekaj dni pu- stim, da se zares posuši, potem ga pobarvam. Barvanje je najbolj zamudno in tudi najdražje.« Poleg palčkov izdeluje Blažek še religiozne kipce (od Kristusa na križu do vseh figur za jaslice), velike in majhne pokopališke in vrtne vaze (največje tehtajo kar 70 kilogramov in te je najtežje narediti), obeske za stene (od podkve in konja za srečo do be- neških ladij in Kristusove zadnje večerje), lončke za rože v obliki čevljev in polžkov, vrtne leve pa še kai bi se našlo. »To sicer ni umetnost, vendar imajo ljudje moje figurice radi. Prej sem jih veliko prodal na Hr- vaško in v Bosno, tudi v Avstrijo in Nemčijo. Najbolj jih kupujejo zgodaj spomladi. Zdaj je že pre- več dela, da bi mislili na moje iz- delke. Morda zopet jeseni, pozi- mi,« razmišlja Blažek. Pomočnik, brez katerega Bla- žek ne bi mogel, je osemletni sin Rajko. Rajko obiskuje prvi ra- zred na Polenšaku. Doma je na- mreč v Hlaponcih. »To je pa či- sto druga zgodba,« pravi mama Marija Verbančič. Ze devet let sta z Antonom skupaj, pa vendar še kako narazen, saj ju loči pri- bližno 23 kilometrov. Toliko mo- rata namreč prevoziti od Jurov- cev pod Halozami do Hlaponcev v Slovenskih goricah, če se želita videti. »Tako pač živita,« se sko- rajda opravičuje Marija. »Jaz s svojimi tremi otroki in hišo, Bla- žek pa tudi ne gre od svojega rib- nika in Haloz.« Sedaj sta pričela graditi hišo v Jurovcih. »Jaz ku- pujem, Marija pa mi pomaga de- lati,« razloži Blažek. »Kar prav je, da živiva narazen, se vsaj kre- gati nimava časa,« sta se pošali- la. Milena Zupanič Dober dan, prijatelji Obleka naredi človeka, barva pa palčka. Še majhen Rajko med najmanjšim Marija Verbančič in Anton Blažek sta pričela graditi. Edino vodno pogonsko kolo v Sloveniji Kolo s premerom štiri metre in pol in nenehni šum žuboreče Dravinje ustvarjata prav romantično vzdušje v Jurovcih na hišni šte- vilki 19. Tu žaga les s pomočjo Dravinje že pet rodov — več kot 200 let. Pri Burgovih so včasih tudi mleli, nekaj časa pa so imeli tudi po- sojilnico. Danes je to edina žaga na vodno pogonsko kolo v Sloveniji, pravi njen lastnik Janez Gole. Se vedno obratuje, le da so leseno kon- strukcijo leta 1979 zamenjali z železno, pred leti pa kupili tudi nove »gatre«. Na Polskavi obratuje še ena vodna žaga — imajo njihov so- rodnik vendar tisto poganja vodna turbina. McZ Prvi jurčki Do sedaj smo bili prvih jurčkov vajeni šele konec maja ali v za- četku junija. Devetletni Davorin Gajser iz Dolene 6 pa nam je že v to- rek, 19. maja, v uredništvu pokazal svojo prvo letošnjo gobjo najdbo. Ko smo ga vprašali, kje je našel lepega rjavčka, nam je odvrnil; »V gozdu . . .« Fotovest: M. Ozmec 12 - NEKOČ IN DANES 4. junij 1992 - TEDNIK w Sestdesetletnica prosvetnega društva Kulturno-umetniško društvo Alojza Avžnerja z Zgornje Ložnice v občini Slovenska Bistrica praznuje letos 6(1 let kulturnega delovanja v tem podpohorskem kraju. Okroglo obletnico so praznovali minulo soboto. Začetki kulturno-umetniškega društva segajo v leto 1863, ko je Lovro Stepišnik na Zgornji Lož- nici ustanovil prvo slovensko po- tujočo knjižnico in »Bralno dru- štvo pod Pohorjem«. 1931. leta je učitelj Stanko Povh ustanovil »Narodno knjižnico«, ki so jo 1936. razširili v »Prosvetno dru- štvo pri Venčeslju« na Zgornji Ložnici pri Slovenski Bistrici. Venčeseljsko prosvetno dru- štvo je bilo takrat znano po igrah, ki so jih igrali v šoli. Gle- dat so jih hodili celo bistriški meščani. Pred prihodom Nem- cev so slovenske knjige skrili na podstrešje cerkve sv. Venčeslja in so bile po vojni začetek nove ljudske knjižnice KUD, ki so mu dali ime po padlem članu, me- žnarju in glasbeniku Alojzu Avž- nerju. KUD deluje še danes v za- dovoljstvo domačih krajanov in širše icultun.e srenje. Izvirno po- horsko govorico in bogastvo do- mačih običajev so ponesle v širši kulturni prostor Venčeseljske ljudske pevke, ki sodelujejo na skoraj vseh kulturnih prireditvah v kraju, občini in tudi zunaj. Na osnovni šoli deluje otroška fol- klora, uspešni pa so tudi pevci in dramska skupina. Minulo soboto so krajanom in številnim gostom pokazali svoje znanje. Pričela je šolska folklor- na skupina, nadaljeval je moški nonet, pevke, kot gostje večera pa so nastopali tudi člani moške- ga pevskega zbora Obrtnik z Zgornje Polskave. Ob tej prilož- nosti so podelili Gallusove znač- ke. Zlato je prejela Ivanka Šega (za 35 let delovanja v KUD), sre- brne pa Marija Janžič, Tilčjta Florjančič, Marija ŠteferI, Viktor Kobale, Ivan Ozimič, Franc Leš- nik, Franc Kos, .Maksimiljan Pirš, Franc Justinek, Janez Smogavec in Drago Brence ter bronasto Drago Capi. V imenu občinske ZKO Slo- venska Bistrica jim je predsednik Dušan Pečnik podelil ob 60 le- tnici delovanja društva Listino ZKO. Vida Topolovec Srbohrvaščina še obvezna za slovenske petošolce Verjetno se bo velika večina staršev slovenskih petošolcev jeseni zaprepadena vprašala, ali je mogoče, da ima osnovno šolstvo po nalo- gu Zavoda za šolstvo Slovenije ali regije potrjen urnik obvezne srbo- hrvaščine za slovenske petošolce, po dve celotni uri tedensko! In to po odločitvi o samostojni poti Slovencev iz leta 1990/1991, po prizna- nju samostojne Republike Slovenije z vseh možnih strani v letošnjem letu, potem, ko se vzpodbujamo in prepričujemo mladino, da mora- mo opremljeni s sodobnim znanjem v Evropo in svet na pragu 3. ti- sočletja, obenem pa naj sedaj v šolskem letu 1992/1993 dopustimo dril cirilice in podobno ... Pozivam prizadete starše, pedagoške delavce, predstavnike Zavo- da za šolstvo, novinarje in druge javne delavce ter politike, da se ogla- sijo s svojimi mnenji in aktivnimi predlogi, ali je pouk srbohrvaščine opravičljiv, kakšni so efekti enoletnega poučevanja, kolikšni stroški so povezani pri obveznem pouku srbohrvaščine, kaj so cilji v seda- njem času, ali ne bi zainteresiranim otrokom in staršem ponudili fa- kultativnega pouka srbohrvaščine ali hrvaščine ali srbščine ali pa tudi drugih sosedskih jezikov, npr. italijanščine, nemščine, madžarščine. Postavimo vse v enak položaj in poglejmo možnosti in želje ter prvo sploh potrebe. Zakaj ne bi tudi za te potrebe izkoristili služb, ki se ukvarjajo z izpeljavo javnomnenjskih raziskav na osnovi nepoznane- ga vzorca — lahko tudi po telefonski anketi. Jesen in novo šolsko leto sta pred nami. Ne obremenjujmo os- novnošolcev nedogled z izgovorom, da so drugi pristojni, počakajmo, saj bo ... Bodimo aktivni in se premaknimo že s tem, da se glasno iz- jasnimo, da za našo mladino želimo sodobno znanje. Saška Springer Akcija župnijskih Karitas pri zbiranju hrane za begunce v dobro uspeli zbiralni akciji RK in Karitas za begunce je bilo zbrano precej oblačil in manj hrane, kar je glede na socialno stisko, ki jo doživlja velik del Ptujčanov, popolnoma razumlji- vo. Ker pa je prav potreba po ži- vilih velika, so akcijo nadaljevali po župnijskih Karitas ptujske okolice. Velika količina živil je prišla v prostore Karitas na Potrčevi v Ruju iz Markovec, Vidma, s Po- lenšaka, Destrnika, iz Cirkulan, Trnovske vasi, Zavrča, Dorna- ve . . . Vrata Karitas so odprta za be- gunce in družine, ki so jih spreje- le, vsak ponedeljek od 9. do II. ure, ob sredah od 9. do II. in od 16. do 18. ure pa so prostori Ka- ritas odprti za vse domačine, ki doživljajo stisko pomanjkanja. Karitas se zahvaljuje vsem, ki vedno znova potrjujete svojo člo- večnost s svojim darom pomoči potrebnim. Tedensko dobi hrano 140 begunskih in naših socialno ogroženih družin. Zbor videmskih upokojencev v res lepem nedeljskem dopoldnevu so se zbrali \idemski upokojenci, posedli po klopeh kar na prostem ter se, kot je pač na letnih občnih zborih običaj, pomenili o svojem delu in načrtih. Mirko Bernhard, predsednik občinske Zveze upokojencev, je prisotnim pojasnjeval novo po- kojninsko zakonodajo in lastni- njenje, Franc Koderman, pred- sednik sveta KS Videm, pa je prisotne seznanil z delom kraje- vne skupnosti. Omenil je še, da se že pripravljajo na srečanje sta- rejših, ki bo 7. junija v Vidmu. V Vidmu imajo kolegijski si- stem dela in se sestajajo tudi v KS Leskovec. Nekateri upoko- jenci iz Leskovca se zavzemajo, da bi v njihovi KS ustanovili ne- kako podružnico upokojenskega društva. O tem bodo govorili na naslednjih sejah. V lanskem letu se je včlanilo kar 46 novih članov. Prišlo je tu- di do spremembe vodstva. Franc Gabrovec, tajnik društva, je že- lel, da ga razrešijo opravljanja tajniških poslov, in so mu ugodi- li. Njegovo delo je prevzela Ma- rija Tomše. Franjo Hovnik Z OBČNEGA ZBORA UPOKOJENCEV PTUJSKEGA POUA Mladi vas še vedno potrebujemo Težko je v nekaj stavkih zapisa- ti dogodke z občnega zbora upo- kojencev v Zagojičih. kajti bil je nadvse skrbno pripravljen z boga- tim kulturnim programom. Nasto- pili so tamkajšnji tamburaši (v ansamblu igrata prejšnji in zdanjšnji predsednik — oče in sin), mešani pevski zbor, najmlajši plesalci, srednješolka Maja TUŠ pa je upokojencem med drugim dejala, da jih mladi še vedno po- trebujejo ... Upokojencem je zai- ^ral na frajtonarico tudi Edo Pe- colar s Prevalj na Koroškem. Društvo upokojencev Ptujsko polje Zagojiči šteje skupno 253 članov. Občnega zbora so se med drugimi udeležili: predsednik ZDU Ptuj Mirko Bernhard, predsednik KS Gorišnica Stane Strelec in predsedniki društev upokojencev Dornave, Goriš- nice, Markovec in Zavrča. Na zboru so se spomnili svojih članov, ki v letošnjem letu praz- nujejo častitljiv jubilej — 80-le- tnico. To so: Terezija Horvat, Elizabeta Kostanjevec, Neža Še- bela in Avgust Vojsk. Sedaj ima- jo v svojih vrstah sedaj kar 48 članov, ki so stari 80 in več let. Franjo Hovnik Na meji rastoče drevo v članku »Sosedovo drevje«, objavljenem v Tedniku št. 20—21 letos, sem bralce seznanil s prav- nimi predpisi in sodnimi stališči, ki se nanašajo na drevo, rastoče ob meji. Tako drevo sem imenoval obmejno drevo. V tem članku pa želim na poljuden način prikazati nekatere pravne določbe, ki se ti- čejo mejnega drevesa, to je take- ga, katerega deblo se dviga in sto- ji na samo z mejno geodetsko črto ločenih zemljiških parcelah, ki so last dveh aH več lastnikov. V takih primerih pravimo, da drevo raste na meji, ki jo ljudje pojmujejo tu- di kot ozek, med sosedi dogovor- jen pas, ki loči parcele različnih lastnikQV. Uporabil bom določbe zlasti tehle zakonov: Občni obdrža- vljanski zakonik iz leta 1811 (skrajšano ODZ), Zakon o te- meljnih lastninskopravnih raz- merjih (skrajšano ZTLR — Ur. list SFRJ št. 6/80) in Zakon o ne- pravdnem postopku (skrajšano ZNP - Ur. list SR Slovenije št. 30/86). Povedati pa moram, da ne bom navajal številk paragra- fov oz. členov omenjenih zako- nov, ki izrecno sploh ne govorijo o mejnem drevesu razen ODZ, temveč vsebuje le »določbe o skupni nerazdeljeni stvari«, med katere pa vsekakor spada tudi mejno drevo. Čigavo je mejno drevo Glede na to da imamo tudi mejno drevo za pritiklino zem- ljišča, iz katerega raste, ODZ iz- recno določa, da je drevo, ki sto- ji na mejah več lastnikov, tem lastnikom skupno. Večina ko- mentarjev ODZ meni, da je za- konodajalec mislil z izrazom »skupno« povedati, da gre za so- lastnino, ne pa za skupno lastni- no. kdaj gre za solastnino Za solastnino oz. za solastnin- sko pravico gre takrat, kadar ima več oseb tako pravico na neraz- deljeni stvari (n.pr. na zemljišču, hiši, konju itd.) in je solastniška pravica neke osebe določena s t.i. idealnim, to je le v mislih, ne pa še konkretno od celote loče- nim in v naturi ali denarju dolo- čenim deležem v sorazmerju s ce- loto (n.pr. solastniški delež znaša 1/2, 1/3 itd. njive, konja). Če pa solastniški deleži niso določeni, se domneva, da so enaki. solastništvo mejnega drevesa Praviloma so solastniki zem- ljišč, ki imajo skupno mejo, na kateri raste mejno drevo, soča- sno solastniki takega drevesa in to tako, da je vsak solastnik tudi lastnik solastniškega idealnega deleža ali drevesa v isti velikosti, kot je njegov solastniški idealni delež do zemljišča. Primer: Travnik, katerega so- lastniki so osebe A, B, C, C vsa- ka do idealne četrtine, meji na njivo, katere solastnika sta osebi D in E, vsaka do idealne polovi- ce. V tem primeru imajo do dre- vesa, ki raste na meji med travni- kom in njivo, osebe A, B, C in C solastninsko pravico vsaka do idealne 1/8, osebi D in E pa vsa- ka do idealnih 2/8. _ kdo je lastnik celega mejnega drevesa Lastnik celega mejnega dreve- sa so vsi solastniki skupno in vsem skupaj pripada lastninska pravica kot celota. Zato smejo le vsi sporazumno izvrševati last- ninsko pravico in posest na ce- lim drevesom. Vsak solastnik ce- lega drevesa pa je tudi lastnik svojega idealnega deleža na tem drevesu in lahko s svojim dele- žem razpolaga (ga proda, zasta- vi, obremeni) brez soglasja dru- gih solastnikov. gospodarjenje z mejnim drevesom (Besedo »gospodarjenje« upo- rabljam namesto besede »upra- vljanje«, ki jo uporabljata ODZ in ZTLR, ko govorita o skupni nerazdeljeni stvari.) Solastniki mejnega drevesa z njim skupno gospodarijo. Lahko pa gospodarjenje zaupajo enemu ali več solastnikom ali komu drugemu. O izboru pooblaščenca za gospodarjenje, imenujmo ga upravitelj, odloča večina glasov vseh solastnikov (vsak solastnik ima v tem primeru le en glas), če pa te ni, odloči sodnik. Za opravo dela, ki je v zvezi z rednim gospodarjenjem z mej- nim drevesom (gnojenje, škro- pljenje itd.), je potrebno soglasje le solastnikov, katerih idealni de- leži na mejnem drevesu sestavlja- jo skupaj več kot polovico ideal- nih deležev vseh solastnikov. Pri- mer: Oseba A, ki ima na mejnem drevesu solastninski delež do 6/8, lahko odloča sama o opravi dela, ki je v zvezi z rednim go- spodarjenjem, ker imata druga dva solastnika solastniška deleža vsak do 1/8. Če pa solastniki ne morejo na opisani način doseči potrebne večine, posel za redno gospodar- jenje pa je nujen, odloči o potre- bi oprave posla redno sodišče. Za opravo dela, ki presega okvir rednega gospodarjenja (n.pr. po- sekanja vej, presaditev drevesa itd.) pa je potrebno soglasje vseh solastnikov. Nadaljevanje prihodnjič V sestavku Mirka Kostanjevca Sosedovo drevje, objavljenem v dveh delih v Tednikih št. 20 in 21, se je večkrat prikradla napaka, ki je nastala zaradi nenatančnega pretipkavanja. Nekajkrat je na- mreč zapisana besedna zveza negativna tožba, pa bi vsakikrat mo- ralo pisati negatorna tožba. Avtorju in bralcem se opravičujemo. _Uredništvo^ 40. nadaljevanje O obnašanju tistih deklet, po- dobnih primerov sem doživel več, sem včasih razmišljal po voj- ni. Ob mnogih dodatnih spozna- njih sem to tudi širše dojemal. Ni bil samo nacionalni ponos ti- stih ukrajinskih deklet, temveč tudi odsev ideološke vzgoje, ki je narekovala, da je treba »do ra- zrednega in nacionalnega sovraž- nika imeti vedno sovražen od- nos,« kar je bilo treba pisati v ži- vljenjepise in večkrat dokazovati tudi s pričami. Zato pogosto tudi na samem prijaznost, pred drugi- mi pa sovražnost. Cez poltavo v kremenCuk 15. september Kazalo je, da je naša enota končala vedno nove izkope obrambnih linij in polaganje min in da nam je armadno območje določilo drugo nalogo. Po zajtr- ku je bilo treba pospraviti biva- lišča po vaških hišah, naložiti vso opremo in vozila so zapustila tisti lepo urejeni sadovnjak, kjer je bilo še veliko jabolk na dreve- sih. Vozili smo se več ur. Ceste so bile polne vojaških vozil v obe smeri, proti zahodu pa so se vali- le, večinoma s konjskimi enov- pregami, kolone civilnega prebi- valstva. Na lahkih preprostih vo- zovih so imeli svoje skromno imetje v glavnem v culah, z rju- hami povezanih. Nekajkrat smo doživeli tudi letalske napade manjših skupin lovskih bombni- kov in šturmovikov. Bolj kot po vozilih in nemških vojakih so bombe padale in strojnice kosile po beguncih. Njihove kolone so se pomikale po obeh straneh gla- vne ceste, ki je morala biti prosta za armado. Nisem mogel razu- meti, da sovjetski letalci tako sla- bo zadevajo, da namesto po so- vražniku tolčejo po »svojih«. Morda pa je bilo to tudi namer- no? Takrat se mi je to sicer zdelo nemogoče. Končno smo prispeli v mesto Poltava. Šofer je povedal, da smo prevozili nekaj nad 60 kilo- metrov. Mesto je bilo precej za- nemarjeno , precej hiš v ruševi- nah, večinoma starih, nekaj pa je bilo tudi sledov bombardiranj zadnjih dni. Ime Poltava mi je bilo znano. Pred vojno sem bral, da so pri tem mestu Rusi premagali Šve- de. Nisem bil gotov, ali je res to tisto mesto, saj se mi je zdelo čudno, kaj so Švedi delali tu sre- di vzhodnega dela Ukrajine in zakaj se Rusi niso z njimi spo- padli prej. O tem sem vprašal nemškega podčastnika, za kate- rega sem vedel, da je bil študent. Pritrdil mi je, da je to res tista Poltava, drugih podrobnosti pa tudi on ni vedel. To zvedavost sem si potešil po vojni, zato ne- kaj podatkov: Poltava je bila v carski Rusiji glavno mesto enakoimene guber- nije. Že pred revolucijo je imela nekaj čez 100.000 prebivalcev. Po drugi svetovni vojni pa je tam živelo že čez 170.000 prebivalcev. Glede na veliko kmetijsko zale- dje je razvita predvsem živilsko- predelovalna, usnjarska in tek- stilna industrija, proizvajali pa so tudi sintetične diamante. V nordijski vojni leta 1709 je znani ruski vladar Peter Veliki pri Pol- tavi premagal švedskega kralja Karla XIL Takrat je namreč ko- zaški hetman Mazepa s pomočjo Švedov poskušal Ukrajini pribo- riti samostojnost, vendar je s po- razom pri Poltavi ta poskus pro- padel. Težnja po ukrajinski sa- mostojnosti pa je bila med ljud- mi vedno živa, večkrat so jo po- skušali uresničiti. Ali jim je to dokončno uspelo sedaj? V Poltavi smo se udobno na- mestili v neki izpraznjeni vojaš- nici. Na programu je bilo samo čiščenje in pregled orožja, zvečer pa je tam gostoval vojni variete. V zanemarjeni in okrušeni dvo- rani pred vojno lepega gledališča se je natrlo več sto vojakov. Veči- na je morala stati, ko je spremlja- la dveurni program. Poleg god- benikov so nastopale plesalke in pevke, artistične točke ter nasto- pa rokohitreca in bralca misli, kar je bilo še posebej zanimivo. 16. september Zjutraj je bilo treba z vso opre- mo na vozila. Mislil sem, da gre- mo v kak okoliški kraj na delo, toda vozila se niso in niso ustavi- la. Med potjo so bili podobni prizori kot med vožnjo proti Pol- tavi. Le enkrat so nas vznemirila lovska letala, kolone bežečih ci- vilistov pa so bile redkejše. Po poldnevni vožnji z nekaj vmesnimi postanki smo prispeli v Kremenčuk, mesto na vzpetini na levi strani osrednje ukrajinske reke Dneper. Tu smo se ustavili; po navedbi šoferja smo prevozili okoli 120 km. Kazalo je, da bo- mo tu tudi ostali. Domneval sem, da do sem ne bo tako hitro prišla frontna črta in bo zato življenje tu bolj varno. Sledil je razpored nastanitve, najprej čet po posameznih mest- nih predelih, potem pa posamez- nih vodov in desetin. Tako se je naš bataljon praktično »razle- zel« po vsem mestu. Mesto Kremenčuk je že v ca- ski Rusiji imelo okoli 70.000 pre- bivalcev, po drugi svetovni vojni pa sem zasledil podatek, da tam živi čez 120.000 ljudi. V bližini so številni kamnolomi, saj je tudi v mestu precej razvita obdelava granita. Razvila pa se je tudi le- sno-predelovalna, usnjarska in kovinska industrija. Vse to je nemška okupacijska oblast le delno usposobila za svoje potre- be. Tu se je prvič zgodilo, da je komandir voda dovolil, da sva se lahko nastanila skupaj s Herič- kom; prej ni bilo dovoljeno, da bi bila dva Slovenca sama sku- paj. Določili so nama bivališče v pritlični hišici med drevjem in grmovjem, verjetno je bilo tam prej obrobje parka. V hišici je ži- vela žena srednjih let, ki nama je uslužno izpraznila sobo, sama pa je stanovala v večji sobi. Šele drugi dan sva ugotovila, da, v svojem stanovanju »skriva« tudi hčerko, ki je bila prava ukrajin- ska lepotica. Čez dan je ni bilo doma, ne vem, ali je hodila v šo- lo ali kam na delo. Tisti dan ni- smo imeli nobenih obveznosti več. 17. september Dopoldne čiščenje orožja in opreme, popoldne vaje na tere- nu. Te so bile v tem, da je bilo treba odkorakati na desni breg Dnepra, čez leseni most, dolg to- čno 1950 metrov. Normalni vo- dotok Dnepra je bil širok le oko- li 800 metrov, toda most je vodil tudi po kopnem nad debelimi plastmi mivke na obeh bregovih reke. Železniški most je bil neko- liko višji. Po večurnem koraka- nju, ki mu nisem videl kakega smisla, smo se zvečer utrujeni vr- nili v bivališča. Pozneje sem do- jel, da smo se čez tisti most »sprehajali« zato, da smo videli okolje našega dela v naslednjih dneh, poleg tega pa tudi po pra- vilu, da vojak mora biti stalno z nečim zaposlen. 18. september Dopoldne spet čiščenje orožja in opreme, potem temeljit pre- gled in nato zbor. Dobili s*®b no- ve dopolnitve v moštvu, tako da so bile enote v glavnem spet pol- noštevilne. V naši vod smo dobili poleg kadeta, ki je prišel na ob- vezno frontno prakso nabirat do- ločeno število »bojnih dni«, predvsem vojake, ki so že okusili fronto, bili ranjeni in so jih za si- lo ozdravili. Kljub temu so se pozneje pri napornem delu radi izmikali z izgovori na rane, zlasti če je bilo treba teči, dvigovati ali prenašati težka bremena. Na zboru je govoril tudi ko- mandant bataljona. Ta je bil se- daj po činu samo stotnik, čeprav bi po sistemizaciji moral biti ma- jor. Govoril je, da so na desni strani reke Dneper pripravljene »zimske postojanke«, da se bo po potrebi nemška armada iz strateških razlogov umikala sa- mo do sem, čez Dneper pa Ru- som nikoli ne bodo pustili. Nalo- ga našega bataljona pa je, da za- gotovi armadi varen umik čez re- ko, seveda če bo do tega sploh prišlo, in da poskrbi za to, da Rdeča armada ne bo imela kje prezimovati. Dalje prihodnjič TEDNIK - 4. junij 1992 NASVETI - 13 Oskrba posevkov koruze Za duset^anje visokih pridelkov lioru/e je odločujoč dejavnik var- stvo koruze pred pleveli. V razvoj- nem stadiju 4 do 8 listov posevek ne sme biti zapleveljen, sicer se pridelek bistveno zmanjša. Plevele lahko po vzniku uničujemo kemi- čno ali mehanično i. okopavanjem. V svetu in tudi pri nas se vse bolj uveljavlja kombiniran način var- stva koruze pred pleveli s škro- pljenjem s herbicidi v vrstah in z niedvrstnim okopavanjem. OKOPAVANJE Z okopavanjem uničimo del plevelov, razbijemo skorjo, iz- boljšamo zračnost, preprečimo izhlapevanje vode, lahko zadela- mo gnojila in omogočimo koruzi boljšo rast. Z večletnimi poskusi so v Vojvodini ugotovili, daje bil pridelek koruze pri dveh okopa- vanjih večji za 610 kg/ha in pri treh za 990 kg/ha kot pri neoko- pavanem posevku. Koruzo lahko okopavamo tri- krat — prvič, ko ima 3 do 4 liste. V tem času korenine še ne raste- jo v širino in zato se lahko koruzi VARSTVO PRED PLEVELI PO VZNIKU KORUZE Po vzniku koruze škropimo s herbicidi v več primerih: — če ni delovalo osnovno škropljenje po setvi (npr. zaradi pomanjkanja vlage) — če so pleveli postali odpor- ni na običajne pripravke — če je njiva zapleveljena s koreninskimi pleveli (slak, šča- vje, osat, divji sirek, pirnica . ..) — če smo zamudili običajni rok za tretiranje s herbicidi. približamo z okopalnikom na 10 cm ter okopavamo najgloblja 10 12 cm. Po 10 do 12 dneh, ko ima koruza 6 do 8 listov, lahko okopavamo drugič. Zaščitna raz- dalja od rastlin naj bo 15 20 cm in globina 7 8 cm. Ko je koruza visoka 50 do 60 cm, jo lahko okopavamo že tretjič. V tem času naj bo globina okopavanja 5 cm in zaščitni pas od rastlin 20 cm. Okopavanja lahko združimo z dognojevanjem koruze, ki naj bosta v naših razmerah z večjo količino padavin vsaj eno ali dve z dušikom v obliki kana ali uree, ki jo je potrebno obvezno zade- lati v zemljo. Možno je tudi do- gnojevanje z gnojevko tako, da jo z depozitorji polivamo in po možnosti tudi zadelujemo med vrste koruze. Količina dodanega dušika je odvisna od gnojenja pred setvijo in ob njej (če je bilo ob setvi gnojeno z npr. 90 kg/ha, N, ie z dognojevanjem potrebno dodati še vsaj 200 kg/ha uree ali ustrezno količino drugih gnojil, da bo imela koruza na razpolago skupno od 180 do 200 kg/ha du- šika). Pri odločitvi za posamezen herbicid moramo upoštevati se- stavo plevelov na njivi, njihovo razvojno fazo in razvojno fazo koruze. V tabeli je prikazan pre- gled nekaterih herbicidov, ki se lahko uporabljajo po vzniku ko- ruze. 1. HARMONV 75 DF (10-15 g/ha) Deluje predvsem na širokoli- stne plevele. Obvezna je uporaba sredstva za zboljšanje močljivo- sti. Za razširitev spektra delova- nja ga lahko kombiniramo z dru- gimi herbicidi (1 kg ha atrazina ali 0,8 l/ha deherbana A). 2. TARO r (30- 60 g/ha) Obvezna je uporaba sredstva za zboljšanje močljivosti; upora- bimo, ko ima koruza 4 do 8 pra- vih listov. Zatira semenske kore- ninske trajne plevele za te uporabimo 40 60 g/ha, ko so visoki vsaj 15 —20 cm. Uporabi- mo ga enkrat, ko so pleveli viso- ki 15 cm ali v split aplikaciji ~ prvič, ko so pleveli v fazi 2- 3 li- stov, in drugič 23 tednov kasne- je. Za razširitev delovanja na ši- rokolistne plevele ga kombinira- mo s pripravki Harmony, basa- gran, lentagran, banvel . . .) 3. TELI. 75 VVC (40}./ha; split aplikacija 20-1-20 g/ha) Dobro deluje na trajne travne plevele pirnico in divji sirek, del- no slak in gabez, slabše pa na ko- strebo; obvezno dodamo sred- stvo za zboljšanje močljivosti; tretiramo, ko so pleveli visoki 10 - 15 cm, koruza pa ima naj- manj 4—8 listov. 4. LENTAGRAN VVP (2-3 kg): LENTAGRAN EC 61,5-2 I) Deluje na odporne širokoli- stne plevele in nekatere travne v fazi 2 do 8 listov koruze in 2 do 6 pravih listov plevelov. Za boljše oprijemanje dodamo močilo ali mineralno olje in v tem primeru lahko uporabimo nižji odmerek. 5. CLAP (3-4 1); LENTA- GRAN WP + ATRAZ!N (l,5kg+l,5kg) Deluje proti širokolistnim in enoletnim travnim plevelom, ko imajo ti 2—3 liste. 6. BANVEL 480 (0,6 l/ha; pri zelo pozni rabi do 85 cm višine 0,25 l/ha) Dobro deluje na slak, osat in odporne širokolistne plevele. 7. DEHERBAN A, DIKOCID 50, HERBOCID (0,8-1 l/ha) Zatira slak, delno osat, ščavje, nekatere širokolistne plevele. Koruza naj bo visoka največ 20 cm. Ne smemo prekoračiti z odmerki, tudi predpisana kiiliči- na pripravka lahkb povzroči zvi- janje listuv, če ^o po ^kropljenju nizke temperature (dnevna pod 17 in nočna pod 9 ( j 8. (iKSAPRIM 50 VN P, A I RA- PIN, RADAZIN (2 kg/ha+ 5 I/ ha mineralnega olja) Deluje na ozko- in tiste široko- listne plevele, ki še niso odporni na atrazin; se ne priporoča, če so rastline pod stresom zaradi vlage in hladnega vremena. Škropimo, ko so pleveli visoki do 10 cm in koruza do 30 cm. 9. LONTREL 100 (0,8—1,21/ ha) Dobro deluje na osat in širo- kolistne plevele, ko imajo do 5 li- stov in koruza do 60 cm. 10. STARANE 250 (0,8 l/ha) V tujini in tudi na Hrvaškem priporočajo ta herbicid tudi v koruzi, ko ima 3 — 6 listov, deluje pa na vznikle širokolistne plevele tudi na slak in smolenec. 11. BASACRAN (1,5-2 l/ha) Zatira odporne širokolistne plevele (ščir, bela metlika, lobo- da dresni, ko so pleveli visoki med 2 in 20 cm. 12. LADDOK (4-5 l/ha) Deluje na odporne širokoli- stne plevele in nekatere travne plevele, ko so ti v fazi 2--3 li- stov. Delovanje na kostrebo, muhvič ... se izboljša ob dodat- ku mineralnega olja. Korekcijske herbicide, ki vse- bujejo atrazin (LADDOK, GE- SAPRIM, CLAP), uporabimo, če s škropljenjem po setvi nismo že dali na njivo 1,5 aktivne snovi atrazina. Po škropljenju s temi herbicidi nekaj časa ne sme deže- vati (vsaj 6 do 8 ur). Po uporabi pripravkov iz sku- pine sulfonilurea (harmony, teli, tarot) moramo škropilnice še te- meljiteje oprati (tudi s sodo), ker so zelo agresivni in razjedajo de- le škropilnice. Trenutno so na trgu pripravki HARMONV, TELL, LENTA- GRAN, BANVEL, DIKOCID in GESAPRIM, TAROT pa oblju- bljajo po 22. maju. Svetovalna služba za poljedeljstvo: Martina BAVEC, dipl. inž. kmet. ZA PSE IN MUCE Kožne bolezni pri psih Koža pri psih ni povsod enako debela, najdebelejša je na okon- činah in ledjih; tu je tudi najbo- gatejša s kožnimi adneksi (dlaka, lojnice, znojnice). Znojnice niso razvite kot pri drugih domačih živalih. Razvite so edino na blazinicah, ne delu- jejo pa kot termoregulatorji. Ži- val se hladi s sopenjem, to ji pa omogoča velika površina ustne votline. Na najdebelejših mestih kože psa opažamo tudi najbolj pogo- ste bolezni — dermatoze oz. der- matopatije, kakor jih imenujemo s strokovnim izrazom. V zadnjem času je število teh bolezni močno poraslo. Koža je namreč izposta- vljena številnim dejavnikom oko- lja, ki delujejo nanjo z različno intenziteto. Prav tako na kožo delujejo tudi različni dejavniki znotraj organizma. Koža je tudi soudeležena v številnih fiziolo- ških dogajanj in številnih drugih organskih, kužnih in zajedavskih bolezni organizma. Med notranje dejavnike šteje- mo: bolezni notranjih organov, hormone, notranje zajedavce, presnovo, dedno predispozicijo, pasmo, starost, spol. Zunanji de- javniki, ki prav tako povzročajo bolezni kože, so lahko živi (npr. virusi, paraziti, glivice) ter neživi, kot so poškodbe, temperatura, sevanja, kemične snovi, strupi ter nrana. Prav nepravilna prehrana lah- ko povzroči spremembe na koži, prav tako pa je bolezen kože lah- ko pogojena s hrano, ki kožo ale- gizira (alergogena hrana). V pr- vem primeru gre za pomanjkanje nekaterih za življenje nujnih se- stavin hrane, kot so esencialne aminokisline, esencialne maš- čobne kisline, vitamini, rudnine. Do tega pride zaradi enostranske prehrane ali zavoljo pomanjklji- ve resorbcije v prebavilih. Kadar vzroka kožnih bolezni ne najde- mo, anamneza pa kaže v prid po- manjkljivi prehrani, kaže hrano popestriti. Zlasti pomembno je dajati polivitaminske in polirud- ninske preparate, če pa je koža suha, pa tudi esencialne maščob- ne kisline, ki jih je največ v rast- linskem olju. Domnevno alergo- geno hrano (svinjsko, konjsko, goveje meso, jajca, mleko in za- čimbe) pa zamenjajmo z drugo hrano (ovčje, kurje, piščančje meso, skuta). Branka Kosenburger, dipl. vet. Krvodajalci KORK Dornava in Zavod M. Borštnerja Dornava — 19. maja: Anka Soštarič, Slomi 12/a; Dar- ka Jurgec, Dolane 21/b; Alojz Pihlar, Dornava 66/a; Marija Cvetko, Dornava 11; Anica Zemljič, Mezgovci 5/a; Anica Herga, Dornava 129; Marjeta Ciglar, Dornava 117/a; Slava Potrč, Prerad 48; Peter Škrjanec, Pavlovski Vrh 46; Romana Jurič, Dornava 115; Nežka Prejac, Go- rišnica 143; Majda Kekec, Bo- rovci 63; Janez Meško, Mezgov- ci 56/a; Angela Korošec, Volk- merjeva 9, Ptuj; Martina Roškar, Strelci 9; Verica Emeršič, Me- zgovci 3; Stanislava Emeršič, Mezgovci 3; Jožica Širovnik, Po- povci 24; Vesna Emeršič, Me- zgovci 3; Marija Zelenik, Trnov- ska vas 50; Stanislav Emeršič, Mezgovci 3; Danica Viher, Me- zgovci 54/b; Vinko Kokol, Dor- fiava 87; Franc Murko, Dornava 128/a. AGIS — 21. maja: Matjaž Me- 5^tinšek. Kraigherjeva 36, Ptuj: 2ora Toš, Polen>jk 6 a; Ro/.ika f^ojko. Sp. Vdov ck b Milan Seidi. Slu\on>Ki trs; V', Ptui: Zdenka Žul.i. Pn>:a\d • - Rojko, Sp. Velovlek 6; Franc Rajšp, Destrnik 55; Janko Petek, Dornava 71/a; Marjan Meglič, Spuhlja 65; Marija Pučko, Zg. Hajdina 45; Milan Arnuš, Pod- vinci 92; Zdenka Selinšek, Krče- vina pri Vurberku 102; Andrej Kozel, Ul. 5. prekomorske 1, Ptuj; Zdravko Strucl Potrčeva 50/a, Ptuj; Ivan Vidmar, Pobrež- je 23/a; Ludvik Jurgeč, Cirkula- ne 83; Oto Mesarič, Ciril-Meto- dov drevored 17, Ptuj; Marija Gajser, Jirševci 74; Drago Hor- vat, Krčevina pri Vurberku 45; Slavko Ceh, Linhartova I, Ptuj; Branko Matjašič, Sakušak 1; Stanko Ivančič, Bratislavci 47; Janez Kocmut, Žabjak 59; Tere- zija Kampl, Grajenščak 5; Janez Tašner, Mestni Vrh 89; Branko Bezjak, Maistrova 33, Ptuj; Stan- ko Petek, Hlaponci 48: Milan Bogdanovič, Žabjak 34 a; Franc Lah. Spuhlja 46; Janez Lačen, Ul. 5 prekomorske, Ptuj; Roman Fridauer. Kvedrova 5, Ptuj; Sil- vo Kolarič, Gornike 12; Franc Kri/njak, Brezovec 22: Franc Ci- mermaii. Obrež 13M Alojz Kmetec. Borovci 5 i; Moj/ Leto- :;un Zabovci Srečko Fekoniu, i; Kan Zunkovic. Krče- vina 74; Anton Cafuta, Pobrežje 89/a; Janez Kokol, Suha Veja 8; Bojan Murko, Pobrežje 17. Posamezniki, 19. maja: Franc Pučko, Mali Brebrovnik 48; An- ton Bukšer, Žetale 51; Ivan Hen- tak, Gubčeva 5, Ptuj; Zdenka Pšajd, Cmrlja 5; Karel Korošec, Gregorčičev drevored 13, Ptuj; Mihael Jerebič, Moravci 136. Posamezniki — 21. maja: Mar- jan Potrč, Sovjak 7; Milan Mun- da Zagorci 55/a; Jože Hentak, Dornava 119; Milica Pulko, Zakl 12/b; Dušan Grimšič, Krčevina 131; Boris Ogrizek^ Zlatoličje 11/f; Bojan Beber, Zmavčeva 7, Maribor; Alojz Sužnik, Grajenš- čak 29; Franc Bašek, Sestrže 81/a; Mrajan Lesjak, Vrablova 78, Maribor; Alojz Svenšek, Šnofiova 10, Maribor: Marjan Titan, Pajkova 31, Maribor; Franc Toplak, Zrkovci 64; Mari- ja Topolovec, Veliki Okič 63; Franc Friež, Obrež 114; Drago Purg, Stritarjeva 9, Ptuj; Miro- slav Jozič. Tibolci 17; Slavko Si- monič, Brezovci "; Srečko Veit, n, Borisa Kraigherja 27. Ptuj; viadu Rabu/in, L kra)inska 41, Marihiir Stane Hvale med markov- skimi upokojenci Velika kinodvorama v Mar- kovcih je bila skorajda premajh- na za vse upokojence, ki so se prejšnjo soboto zbrali, da pregle- dajo svoje delo, izvolijo novo vodstvo, predvsem pa da prisluh- nejo besedam Staneta Hvaleta, predsednika Zveze društev upo- kojencev Slovenije. Občnega zbora so se udeležili še Mirko Bernhard, predsednik Zveze upokojencev občine Ptuj, član predsedstva Miha Kolarič ter predsedniki in člani vodstev so- sednjih društev. Bogat kulturni program so iz- vajali moški in ženski pevski zbor, ljudske pevke iz Zabovcev in mladi iz osnovne šole. Franc Prelog, predsednik DU Markovci, je orisal delo v prete- klem mandatnem obdobju ter med drugim povedal, da člani vodstva obiskujejo na domovih člane, ki jih je teža let priklenila na ožji prostor. Ti so obiskov nadvse veseli. Eden izmed njih je dejal: »Ali ste se tudi mene še spomnili? . . .« Ker je sedanjemu vodstvu po- tekel mandat, bi bili morali izvo- liti novega, a do volitev ni prišlo, ker so prisotni tako rekoč sogla- sno želeli, da ostane kar doseda- nje. Tako bo predsednik še na- prej Franc Prelog, tajnica Anica Kostanjevec pa hkrati blagajni- čarka. Društvo v Markovcih šteje kar 544 članov, samo v prvih šti- rih mesecih letos pa je podpisalo pristopne izjave že 64 novih čla- nov. Po končanem uradnem deluje Stane Hvale, predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije, govoril o novem pokojninskem zakonu, ki ga bo potrebno še iz- boljšati, dopolniti. Nerešeno je še vprašanje zdravstvenega var- stva upokojencev, ki je mnoge prizadel v njihovih dosedanjih pravicah. V tej zvezi že tečejo po- govori o njegovi spremembi oz. dopolnitvi. L pokojenci so svojemu pred- sciiniku i/ročili \ spomin ličnega kurenta. f ran|(^ Hovnik Dober den vsoki den! Drgoč je sobota. Sedim za mizo pod gruško in vam pišem, kaj vam naj gnes povemVremen Je nekštu) kislo, glih tak kak tista najga pijače, ki mi je še ostala v enem od polovjokecov. Ja. v naši vesi se priprovlamo na veselico. Vsi borno /kuper stopili, od gasilcof do penzijunistov. vmes pa še vse stranke in zveze. Saj neje prav in pošte- no, da bi se grdo gledali med seboj. Zaklali bomo prasico, odprli pivnico, muzikanti bodo zaigrali, mi pa se smejali in plesali. Črna Mica ho zaple- sala z rdečim Janezom, zeleni I ranček pa z žutimi deklinami. Pridite, le- po se bomo imeli. Veselica ho na Suhem bregi v nedelo. V primeri lepega vremena dež odpadne. Vseeno pa si prineste kre sebe marelo in po lepi prleški navodi tudi šurc, da bi si oh morebitnem pretepi in štihanji lehko nesli v nJem domu čreva in druge telesne organe. . . Eh, nič se ne pre- strašte. To Je negda tak bilo, a neje hila prova veselica, če nesmo enega hujli in Jih nekaj na rehabilitacijo v špitol odpelali. Gnes Je drgačik, saj smo Prleki tak pohlevni grotali in vljudni tudi tak. da sami sebe pozdrov- lamo, če se v špegli zagledamo. Gnes man pred seboj pismo sotrpina iz Haloz. lak mi piše: »Drogi Lujs! Kak si vena že čuja. bi nam radi v Haloze spravli tiste jedrske odpadke iz Krškega. Veš. to Je glih tak kak. da hi Jas svojo grez- nico spela na sosidovo dvoriše. Kak dobro veš, pa smo Haložani zadosti trmasti, da toga ne bomo dovolili. Ce bo potrebno, bomo tudi s krampi, motikami in drugin hladnim orožjom bronili svojo revno žemljico pred atomskin onesnažejon . . .« Drogi haloški sotrpin! Jaz sen na vaši stroni in proti tumi, da bi tote Jedrske odpadke vozili v naše kraje. »Ne bo jim uspelo, to je Jelovica,« pravijo na televiziji. Mi pa tudi! Pa srečno in lepo se jemljite! Vaš LUJ- ZEK. V vrtu Gojitev leske v SADNEM VR- TU prinaša več koristi. Ker jo je mogoče vzgojiti v drevesni obliki ali obliki grma, ker se pri posa- meznih sortah pojavlja izredno slikovito in lepo obarvano listje zlasti proti jeseni, jo mnogokje gojimo predvsem kot okrasno ali dekorativno drevnino. S svojo gosto krošnjo in posajena v dre- voredu nudi naravno zvočno in zračno zaščito zlasti v vrtovih, ki leže ob prometnih komunikaci- jah in je v tem primeru varovalna rastlina pred negativnimi vplivi na bivalno okolje. Lesko pa goji- mo predvsem iz pridobitvenega razloga, saj nam nudi sadje z vi- sokokalorično prehrambeno vrednostjo. Leska je sorazmerno skromna sadna rastlina, povsod uspeva in rada ter obilno rodi. Pridelek je odvisen od zdravstvenega stanja rastlin in nemotenega razvoja plodov, saj ga razen nekaj glivi- čnih bolezni močno ogroža rast- linski škodljivec lešnikar. Lešnikar je hrošček, katerega samica konec maja in v začetku junija v plodove, ki že dosežejo velikost 3 do 4 mm, vloži jajčece. Že po nekaj dneh se iz njega raz- vije ličinka in se najprej hrani v lupini, nato pa se zavrta v notra- njost ploda, kjer se hrani in uniči jedro. Konec julija doraščena li- činka skozi luknjico plod zapu- sti, pade na zemljo, se vanjo zari- je in se zabubi do naslednje po- mladi. Napadeni in črvivi plodo- vi se na videz naprej normalno razvijajo, a doraščeni avgusta prično predčasno odpadati ali pa v ovojnici ovenijo in se z njo vra- stejo, da se le s težavo izločijo. V nekaterih letih je lahko napad ta- ko močan, da uniči celoten pri- delek. Zarod lešnikarja moramo pra- vočasno uničiti. Ko je izlet hroščkov največji, kar pomeni, da je takrat tudi največja intenzi- teta zaleganja, škropimo prvič z enim od naslednjih insekticidov: lebaycid, gusathion, ekalux v 0,2-odstotni koncentraciji ali s podobnim želodčnim strupom, ki dalj časa deluje. Ce smo v na- sadu opazili monolijo, škropivu dodajmo enega izmed naslednjih fungicidov: captan, antracol, dit- hane ali enovit M v 0,2-odstotni koncentraciji. Ce pa se je pojavi- la tudi plesen, moramo škropivu dodati kakšen žvepleni pripra- vek ali pa uporabimo kar kombi- nirani fungicid antracol BT v 0,2-odstotni koncentraciji. .Škro- pljenje vsakih 10 do 14 dni po- novimo, opravimo pa ga vsaj dvakrat. V OKRASNEM VRTU prvo glavno cvetenje trajnic mineva. Odcvetele dele teh rastlin sproti odrežemo. da se asimilati ne bi porabili /j t\orbo plodov in se- men, temveč jih preusmerimo v rast in razvoj novih mladik in cvetnega nastavka. Dalije, geum, gajlardije, rud- bekije, salvije, breskovoliste zvončnice in druge z izrezova- njem celotnih odcvetelih cvetnih poganjkov spodbudimo k takš- nemu obraščanju, da bodo še bo- gato cvetele vse do poznih jesen- skih slan. Naprstec ali digitalis in rožlin takoj po cvetenju porežemo do koreninskega vratu, od koder bo- do pognali novi poganjki in še enkrat v tem letu zacveteli. V ZELENJAVNEM VRTU sadikam paradižnika posvečamo potrebno skrb in nego, saj je od te odvisno, kdaj in kolikšen pri- delek lahko pričakujemo. Če- prav pridelovanje paradižnika ni posebno zahtevno, je formiranje cvetnega nastavka odvisno od priprave zemlje, prehrane sadike in zdravstvenega stanja rastline. Paradižnikova sadika mora imeti oporo, ob kateri jo vežemo. Red- no odstranjujemo zalistnike; če so še v zasnovi, jih odščipnemo, že odraščene pa izrezujemo s ko- ničastimi vrtnarskimi škarjami. Paradižnika rastlinski škodjiv- ci posebej ne ogrožajo, najbolj ga uničuje razširjena glivična bo- lezen paradižnikova (krompirje- va) plesen ali phytophtora infe- stans. Fitoftora se najbolj širi v vlaž- nem in toplem poletju, ko se de- ževno vreme menjava s sončnim. Najprimernejša toplota za njen razvoj je 20 do 22° C. Na listih nastanejo rjave pege, na spodnji strani pod njimi pa ob robu snež- nobela plesniva prevleka. Okuže- ni lističi se zvijajo, nato pa posu- šijo. Bolezen se širi na stebelca, ki zaradi posledic okužbe propa- dejo. Okuženi plodovi rjavijo, so trdi, pege se uleknejo in končno zgnijejo. Okužbo uspešno preprečuje- mo, če škropimo s priporočljivi- mi fungicidi v rokih, kot jih obja- vlja protifitoftorna služba v dnevnih informativnih oddajah radia in tiska. Ako napovedim ne sledimo, ponavljamo škro- pljenje s fungicidi v štirinajst- dnevnih presledkih. Okužene rastline ni mogoče ozdraviti, uspešno je samo preprečevanje okužbe. ♦ ♦ * Po biokoledarju je priporočlji- vo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi lista, 4. in 5. ter 13. in 14. junija, zaradi kore- na in gomolja, I. in 2. ter od 8, do 11. junija, zaradi plodov od 5. do 7. junija ter cveta in zdravil- nih zelišč 2. in 3. ter 11. in 12. ju- nija. V torek, 9. junij^^ ozvezd- ja v takšnem poLuž^F ^a se ne priporoča ncb^EO^Ij® pvilo z rastlinami in pr; ;:emli'-:- Mir.m , 14 - TV SPOREDI 4. i junij 1992 - TEDNIK - ZA RAZVEDRILO — 15 ie — POSLOVNA SPOROČILA 4. junij 1992 - TEDNIK - OGLASI IN OBJAVE - 17 Po 6if letih skupnega življenju * trdni zakonski zvezi sta bil; boto, MK maja > poročni dvorani ptujskega magistrata slovesno ii vana za biseroporočenca AV (il STI\ in CF.!\()\ F.h A SAkFI.S K krčev ine pri V ur bergu lt>4, kS Grajena. Poročila sta se 29. maja 1932 v cerkvi na Vurbergu, vpisana sta v poročno matično knjigo Graje- na. Avguštin je bil rojen 17. 8. 1908 v Krčevini pri Ruju in seje že pred služenjem vojaškega ro- ka zaposlil kot vinogradniški de- lavec pri grofu Herbersteinu na Vurbergu. Pouzneje je nadaljeval delo v sanatoriju, ki je bil na vur- berškem gradu. Po okupaciji je bil 13 mesecev v nemškem voj- nem ujetništvu, nato je delal Oc ma. Od leta 1945 do upokojitve je bil buldožerist pri Agroobno- vi. (jenovefa, roj. Mere 8. 11 1910 v Sovičr.h, je od leta 1928 do 1935 delala na vurberškerr gradu kot likarica, nato pa je d* lala doma in gospodinjila. Leta 1934 sta si s skromnin . prihranki z možem kupila majb no posestvo v Krčevini pri Vur bergu, kjer živita še danes. V n konu se jima je rodilo 6 otrok, 5 jih še živi. Ob bisernem jubileju pa jima je čestitalo tudi 10 vnu- kov in 6 pravnukov. Uiseroporočencema tudi naše čestitke in dobre želje! I> Biseroporočenca po 60 letih življenja v /akonu. (Koto: Langerholc.) Slovenska kmečka zveza za begunce Pomoč beguncem iz BiH, ki so v zbirnem centru občine Ormož na Run- ču, prihaja tudi ► obliki mleka in mle- čnih izdelkov. Zbiranje je organizirala Slovenska kmečka zveza-Ljudska stranka občine Ormož. Na zbirni poti Mlekarne Ptuj so v 15 zbiralnicah od Zgornjih Ključa- rovce' do Sejancev zbrali 4.421 litrov mleka, kar pomeni 46 odstotkov dnevnega odkupa, v 16 zbiralnicah od Hardeka do Veličan, kjer zbirajo mleko za Mlekarno Ljutomer, pa 3.531 litrov ali 40 odstotkov dnevnega odkupa. Tako so proizvajalci mleka iz ormoške občine prispevali za potre- be beguncev približno svoj enodnevni zaslužek. Mlekarni Ptuj in Ljutomer sta zbra- no mleko predelali v konzumnega in mlečne izdelke in te dnevno dobivajo begunci v zbirnem centru na Runču. Ob tej priložnosti se Slovenska kme- čka zveza-Ljudska stranka vsem daro- valcem za humano pomoč zahvaljuje. Vida Topolovec LETNI i ^GLED IN OCENJEVANJE BIKOV Večji poudarek prireji mesa Prejšnji četrtek je strokovna k imisija znova ocenila bike ptujskega osemenjevalnega središča. Istega dtr^ so ijcenili še l/ike v Murski Soboti. Oba zavoda namreč sodelujeta v sehkcijskem delu na področju svetloli- sastega goveda. V Ptuju je komisija ocenila 3J živečih bikov, katoliško pa so bili predstavljeni tudi neživeči biki, ka'' r/A seme je na zalogi in se uporablja za osemenjevanje. Med predstavljenimi živečimi biki jih je polovica testiranih, druga polovica pa mladih, še ne- testiranih bikov. Med mladimi so tudi uvoženi iz Avstrije in Nemčije; tako naša selekcijska služba in stroka skrbita za uskla- jenost z Evropo. Kot je povedal vodja selekcije pri Obdravskem zavodu za vete- rinarstvo in živinorejo Jože Ceh, so rezultati ocenjevanja iz leta v leto boljši. Z boljšimi plemenjaki razvijamo slovensko živinorejo. Pri letošnjem ocenjevanju ni bilo sicer nobenega bika s popolnim testom, ki bi se lahko potegoval tudi za najvišji naslov elitnega bika, so pa biki Zetor, Zemun in Diko potencialni kandidati, da prihodnje leto ali leta 1994 dose- žejo ta naslov. Največ možnosti ima sedaj devetletni bik Diko, ki se ponaša z dobrimi lastnostmi, te pa prenaša tudi na svoje po- tomce. Njegove potomke dajejo velike količine mleka, so mehko- dojne, ugodna je tudi njihova plodnost. Predvsem v zadnjem času pa je pomembno še dejstvo, da imajo njegovi potomci dobro izraženo mesnost. Ob hiperprodukciji mleka v Sloveniji je namreč nov rejski cilj več mesa, prav to pa je mogoče dosegati pri svetlolisastem gove- du. Med živalmi te pasme jih ni malo, ki dosegajo že sedem do osem tisoč litrov mleka, to pa nič ne vpliva na slabšo prirejo mesa. Osmega junija bo v Hočah ustanovni zbor zveze rejcev lisa- stega goveda in tam bo še pose- bej poudarjen omenjeni rejski cilj. Lisasta pasma ima primat v slovenski živinoreji. Po statisti- čnih podatkih je v naši državi kar 315 tisoč govedi te pasme. Od tega je 151 tisoč krav. med njimi i 18 tisoč osemenjenih plemenic. Nad 30 tisoč živali je zajetih v A. nad 54 tisoč pa v Z kontrolo. Eden od predstavljenih plemenjakov na letošnji ocenitvi v Ptuju. S KOMBIJEM V MOPEDISTA V torek, 26. maja, nekaj pred 15. uro je po lokalni cesti skozi Apače vozil kombi znamke Za- stava Jože Letonja iz Barislovcev 3, KS Videm pri Ptuju. Pri hiši Apače 206 je nenadoma zapeljal na nasprotni vozni pas, po kate- rem je prav tedaj pripeljal voznik kolesa z motorjem Zlatko Intihar iz Dolene 7. Kombi je trčil v mo- ped, mopedist je padel po cestiš- ču in se hudo ranil. Prepeljali so ga v ptujsko bolnišnico. DVAKRAT TRČILA MOPEDIST IN MOTORIST Na območju občine Slovenska Bistrica sta bili prejšnji teden dve nezgodi, v katerih sta bila udeležena voznika mopeda in motorja. Tako se je prejšnjo ne- deljo okoli 21.30 po lokalni cesti od Tinjske Gore proti Ložnici peljal z neregistriranim motor- nim kolesom Andrej Petrič s Tinjske Gore 5. Za naseljem Gla- domes je zapeljal na nasprotni vozni pas, po katerem je tedaj vozil kolo z motorjem 16-letni A. J. Voznika sta trčila, pri tem je A. J. iz Gladomesa padel po cestiš- ču, sopotnik na njegovem mope- du, 17-letni B. S. iz Fošta, pa je padel v obcestni jarek. Oba sta se hudo ranila in so ju prepeljali v mariborsko bolnišnico. V četrtek, 28. maja, ob 21.10 pa sta se na magistralni cesti v Slovenski Bistrici zaletela moto- rist Primož Feltrin in mopedist Drago Brdnik, oba iz Slovenske Bistrice oziroma njene okolice. Brdnik je z mopedom pripeljal po dovozni cesti na Titovo cesto v trenutku, ko je po njej iz smeri Devine pripeljal z motornim ko- lesom Primož Feltrin. Prišlo je do trčenja, v katerem se je Fel- trin hudo, Brdnik pa lažje ranil. Z AVTOM V ZID TRGOVINE V sredo, 27. maja, malo pred polnočjo sta se Andrej Rajh in Zdravko Vetrih, ob iz Božjega, KS Oplotnica, vozila z osebnim avtom proti Zrečam. Vozil je Rajh, čeprav ni imel vozniškega dovoljenja. V naselju Gorenje je zavozil na dovozno cesto k trgo- vini kmetijske zadruge iz Sloven- skih Konjic in trčil v zid trgovi- ne. Oba sta bila hudo ranjena in se zdravita v celjski bolnišnici. Na avtomobilu in zgradbi trgovi- ne je škode za okoli 250.000 to- larjev. GORELO V GAJU PRI PRAGERSKEM Napaka v električni napeljavi je bila verjetno vzrok požara, ki je izbruhnil v soboto, 30. maja, ob 5.30 na gospodarskem po- slopju v Gaju pri Pragerskem. Zgorelo je ostrešje poslopja 18 krat 7 metrov in dve toni sena. Ocenjujejo, da je škode za okoli 700.000 tolarjev. TUDI TAKA NESREČA SE ZGODI Čeprav se nesreča ni zgodila na našem območju, smo jo zabe- ležili, saj je lahko opozorilo tudi za koga z našega območja. V za- četku prejšnjega tedna je 52-letni Andrija V. iz Varaždina prišel domov precej vinjen. Prižgal si je še cigareto, legel v posteljo in za- spal. Od tleče cigarete se je naj- prej vnela rjuha in potem ostala posteljnina. Dim in ogenj sta ga prebudila iz spanca. Ves omoti- čen se je poskušal rešiti, otipal je vrata, žal pa so to bila le vrata velike omare. Odprl je vrata in vstopil ... v omaro. V njej se je v gostem dimu zadušil. Ko so ga- silci pogasili ogenj, so našli že napol zoglenelo truplo. FF POŠTA IN POŠTARJI Haloške prebivalce muči v zvezi s poštarji več problemov, se je pritožila bralka iz okolice Zavr- ča. Piše, da jih več ne obiskujejo poštarji, pač pa so jim namestili predale, ki so različno oddaljeni od njihovih domov. AH lahko pusti poštar priporo- čeno pismo v tem predalu? Pošta prihaja z zamu- do, saj se je že zgodilo, da so našli vabilo na obči- no tisti dan, ko bi se na občini morali že oglasiti. Tednik, ki izhaja v četrtek, dobijo šele v ponede- ljek. Govori pa se, da jim poštarji tudi pokojnin več ne bodo prinašali na dom, pač pa bodo morali ponje sami — peš in nato z avtobusom na najbližjo pošto, kako bodo to urejali starejši? I've to ni prav, končuje nesrečna bralka, saj smo tudi mi lju- dje, čeprav živimo na bregu! Bralka iz mesta, obrtnica, pa je bila pred krat- kim izjemno presenečena, saj je nekaj dni ni nihče več poklical. Tudi sorodniki ne. Poklicala je na pošto in izvedela, da so ji zamenjali številko. Ali lahko to napravijo, ne da obvestijo lastnika? Direktor ptujskega podjetja za PTT promet Ciril Mohorko: »V oddaljenih krajih smo name- stili predalčnike in s tem nekoliko zmanjšali pot dostavljalcem. Sicer pa cena raznašanja pošte po oddaljenih krajih za nas ni ekonomska in je tu problemov več. Tako prihajajo dostavljalci vsak drugi dan. Delajo vsak dan, vendar obiskujejo kraje izmenično. Če ne prihajajo vsak drugi dan, je to kršenje delovnih obveznosti. Svetujem, da se gospa oglasi pri upravnici najbližje pošte, če pa tega ne želi, se lahko oglasi tudi pri meni. Le tako lahko ugotovimo, za katerega dostavljalca gre. S priporočenimi pismi pa je tako: prvič pu- sti poštar v predalu obvestilo, da naj pride last- nik predala iskat pismo na pošto. Naslednjič, ko poštar pride, pa pusti to priporočeno pismo v predalčniku. Na F^uju rešujemo probleme telefonov na vse mogoče načine. Vsi vemo, da ima naša pošta pre- majhne kapacitete in velikokrat komu tudi zame- njamo številko. Praviloma obvestimo stranko 15 dni pred zamenjavo. Če ta naša stranka, vaša bralka, ni dobila sporočila, je to naša napaka in se ji opravičujemo.« Pripravila Milena Zupanič \ soboto, 30. maja, je bih v poročni dvorani na magistrat j v PtnJ izjemno slovesno. Poleg častitljivega bisernega para sta stopila pred mi tičarko in pooblaščenca občinske skupščine še dva zlata para in slovesn obnovila zakonsko zvezo. Zlata para sta hila: JOŽEF in M ATILDA PE I EK Podvinci 68, KS Rogoznica. Jo- žef je bil rojen 6. 2. 1920 v Pod- vincih, do upokojitve stalno za- poslen kot delavec, Matilda, roj. Ceh. 10. 4. 1922 tudi \ F^odvin- cih, pa je delala doma in gospo- BOGOIJUB in ŠTEFKA HMELINA, Kaiuhova 10 v Kidri- čevem. Bogoljub se je rodil 19. 10. 1916 v Celju, po osnovnem poklicu je bil ekonomski tehnik, do upokojitve delal kot komer- cialist v TGA Kidričevo. Štefka, roj. Bevc, 28. 10. 1923 v Virovitici, je bila do upokojitve strojna knjigovodkinja v TGA dinjila. F'oročila sta se 2^. maj, 1942 v F^uju. V zakonu so se ji ma rodili 3 sinovi in 3 hč.^rke Ob zlatem jubileju pa jim^ le čc stitalo I 1 vnukov in tudi že pravnukov. Kidričevo. F^oročila sta se 23 maja 1942 v Celju. Večino svoje ga dela in življenja sta prebila i tovarni in naselju v Kidričevem Imela sta tri otroke, na jesen ži vljenja pa ju razveseljujejo tudi ^ vnuki. Čestitkam obema zlatima pa roma se pridružuje tudi uredni štvo Tednika! Ff Jožef in Matilda Petek ob razglasitvi za zlatoporočenca. (Foto: langerholc. Bogoljub in Štefka Hmelina kot zlatoporočenca. (Foto: Langerholc.) osebna ^onlk^ RODILE SO - ČESTITA- MO: Jožica Tomanič, Lahonci 126 — Leona; Anica Tušek, Kaj- žar61 — Blaža; Majda Jan, Maj- šperk 14/a — Aleksa; Simona Lešnik, Gerečja vas 140 — Miše- la; Romana Pavlinčič, Volkmer- jeva 11, Ptuj — deklico; Martina Ozmec, Osluševci 26 — Petro; Sandra Ješe, Dobrava 20 — oe- klico; Vida Sauer, Pobrežje 104 — dečka; Jana Turin, Simoničev breg 2, G. Radgona — Tima; Vi- kica Vinko, Kraigherjeva 17, Ptuj — Tino; Valerija Zajšek, Hajdo- še 60/a ~ Tejo; Danica Braček, Čarmanova I, Ptuj — deklico; Milka Meško, Brstje 23 - Mat- jaža; Jožica Janžekovič, Brezovci II — deklico; Sonja Stepanov, Vintarovci 53 — Katjo; Senada Sarič, Dobrinja 5, Sarajevo — deklico. POROKE - PTUJ: Dušan Kline in Marta Ritlop, F^uj, Rimska ploščad 14; Miro Metli- čar in Mateja Hren, Zg. Hajdina 13; Branimir Bumbakovič in Mi- ra Konig, Ptuj, Ul. 5 prekomor- ske brigade 19; Ljubo Klep, Ptuj, Zagrebška c. 58, in Zlatka Per- nek, Ložina 8; Ivan Munda in Anica Lajh, Grlinci 33; Milan Perger in Andreja Vaupotič, Majski Vrh 23; Jože Lenart, Me- stni Vrh 12, in Mojca Kocmut, Žabjak 59; Boris Kramberger in Zalika Pukšič, Formin 59; Mati- ja Slaček, Zagorci 83, in Slavka Lovrec, Senčak pri Juršincih 30; Robert Štumberger in Nataša Žagar, Kidričevo, Mladinska uli- ca 8; Franc Nedeljko in Elizabe- ta Krampelj, Polenšak 20. Kulturni križemkražem CEUE • Na 19. mednarod- nem mladinskem pevskem festi- valu je Mešani mladinski pevski zbor Srednješolskega centra Ptuj, ki ga vodi Darja Koter, do- bil zlato priznanje tega festivala. Čestitamo! PTUJ • Danes ob 19. uri bo v dvorani krajevne skupnosti Bo- risa Ziherla (pri trgovini Rimska peč) predavanje o transcenden- talni meditaciji. Vstop je prost. PTUJ • Jutri ob 20. uri bo v baročni dvorani mmoritskega sa- mostana koncert Ženskega pev- skega zbora DPD Svoboda Ptuj, ki ga vodi Greta Glatz. Gost koncerta bo Moški pevski zbor iz Radelj. MARIBOR • Danes ob 17. uri bodo v galeriji ARS SA- CRA na Slomškovem trgu odprli razstavo slik Ptujčana Boštjana Rihtarja. V kulturnem programu bo z meditacijami nastopil pater Karel Gržan, na čelo bo igral Jo- že Čačkovič in na flavto Natalija Frajnkovič. PTUJ • V sredo, 10. junija, ob 19.30 se bo v dvorani minorit- skega samostana na letnem kon- certu predstavil harmonikarski orkester ptujske glasbene šole. PTUJ • V ponedeljek. 8. ju- "nija, bo ob 16. uri v dijaškem do- mu potopisno predavanje z dia- pozitivi profesorja geografije iz Logatca Dušana Osojnika o In- diji. ZGORNJA LOŽNI- CA • Zveza kulturnih organi- zacij Slovenska Bistrica -- odbor za fokloro pripravlja prvo sreča- nje ljudskih pevcev in godcev ju- tri ob 20. uri v avli osnovne šole Zgornja Ložnica. Prireditev je med drugim posvečena 60-letnici K UD Alojza Avžnerja. ŠMARTNO NA POHOR- JU • V nedeljo, 7. junija, se ob 10. uri v avli tamkajšnje osnovne šole prične sedmo področno sre- čanje ljudskih pevcev in godcev. Nastopile bodo skupine s Šmart- na. Zgornje Ložnice, iz Sloven- ske Bistrice, Makol, Oplotnice, Tinja, Gornje Radgone, Limbu- ša. Gradišča na Kozjaku, Lo- vrenca na Dravskem polju, Lan- cove vasi. Male Nedelje, Beltin- cev, Cerkvenjaka, Cirkovc, Vid- ma pri F^uju in Černelavcev. Sre- čanje je posvečeno 165-letnici frajhajmske godbe na pihala. TRIJE KRAIJI • ZKO Slo venska Bistrica in Planinsko dru- štvo Impol pripravljata priredi- tev »Pohorje poje« in proslavo ob 70-letnici Planinskega društva Impol, ki bo 14. junija ob 11. uri. Prireditev bo popestril nastop folklorne skupine Tinje. TEDNIK TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod za radijsko in časopisno dejavnost RADIO-TEDNIK PTUJ. UREDNIŠTVO: Franc Lačen (di- rektor in glavni urednik), Ludvik Kotar (odgovorni urednik), Jože Šmigoc (pomočnik odgovorne- ga urednika in lektor), Štefan Pušnik (tehnični urednik), Jože Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznik Darja Lukman, Martin Ozmec, Vida Topolovec, Nataša Vodu- šek in Milena Zupanič (novinar- ji)- PROPAGANDA: Oliver Težak. Naslov: RADIO-TEDNIK, Raiče- va 6, 62250 Ptuj, p.p. 99j tel (062) 771-226; faks (062) 771-223. Celoletna naročnina 2.080 tolar- jev, za tujino 4.160 tolarjev. ŽIRO RAČUN pri SDK Ptuj: 52400-603-31023. Tisk: GZP Mariborski tisk, Mari- bor.