Hi tedensko glasilo delovnega kolektiva iskra ' INDUSTRIJE za elektromehaniko, telekomunikacije, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRANJ Obisk indijske delegacije ladjedelniških strokovnjakov •Prejšnji' teden je obiskala naše podjetje indijska delegacija ladjedelniških strokovnjakov, ki so jo sestavljali gospodje H. C. RaUt, direktor podjetja Hindustan Ship-r yard Ltd.. iz Visakhapatnama, F. V. Badami, direktor razvoja istega podjetja in admiral D. Shankar, svetovalec indij-: skega ministrstva za transport in ladjedelništvo. Delegacijo je v našo državo povabilo združenje jugoslovanskih ladjedelniških podjetij in SEOB — poslovno združenje podjetij s proizvodnjo električne opreme ladij. Indijsko podjetje se bo namreč v: kratkem dokončno pogodilo za izgradnjo šest prekooceanskih ladij z nosilnostjo vsaka po 13.000 brtreg. ton, ki naj bi se gradile v indijskih ladjedelnicah na bazi jugoslovanskih licenc in s kompletno jugoslovansko opremo. Dogovor naj bi se pri tem razširil prav tako še na tri druge ladje, ki so v grobem že zgrajene, a ne dokončane. Vsi posli zajemajo tako opremo devetih ladij v vrednosti okrog 130 milijonov dolarjev. • j V naši državi je indijska delegacija obiskala vsa pod- jetja omenjenega' poslbvrtega združenja, med drugim »•RADE KONČAR-», »-LITO- j STROJ« in tudi »-ISKRO«, kot člana združenja. ; Pri nas se je delegacija zanimala za naprave brezžičnih zvez, ladijske avtomatske te-, lefonske centrale, ojačevalne naprave, indikatorje položaja krmila, protipožarne in varilne naprave. Samo naš delež za opremo teh ladij bi Znašal pol milijona dolarjev. Indijsko delegacijo je v Kranju sprejel gen. direktor Dušan Horjak, prevajal v angleški jezik in razkazoval tovarno pa je kom. svetnik »Elektromehanike« Maks Vertačnik. Gostom je naše podjetje pripravilo tudi majhno razstavo eksponatov, ki pridejo v poštev za nakup opreme, nato pa so si ogledali še angleško verzijo filma o »-ISKRI«. Indijska delegacija bo v naslednjih dneh obiskala še podjetja istih panog na Poljskem, ker je tudi Poljska ponudila dobavo kompletne ladijske opreme. Po končanem skupnem ogledu v Evropi bo indijska družba podpisala pogodbo z najugodnejšim ponudnikom. Marjan Kralj Delegacija indijskih strokovnjakov za ladjedelništvo z vodjo delegacije v sredini adniL ralom D. Shankarjem ob obisku v Iskri Postavljanje vprašanj - poglobitev demokratičnih pravic Na podlagi člena 61 poslovnika DS in UO podjetja ter njunih komisij ter zaradi poglobitve demokratičnih pravic upravljanja je sprejni DS podjetja-na predlog svoje komisije za organizacijo in razvoj delavskega upravljanja naslednji sklep: člani DS podjetja lahko postavljajo vprašanja v 'smislu člena 61 poslovnika DS in UO podjetja pismeno na predsednika DS podjetja ali pa ustno na sami seji DS podjetja. Na tako pismeno vprašanje mora član DS podjetja prejeti pismen odgovor v 15.dneh od predsednika DS podjetja. Predsednik obvesti DS o vprašanju in odgovoru. Na čelu prizadevanj pri reševanju problemov morajo stati člani ZK podjetja (Iz referata ing. Toneta Nekoga na konferenci ZK podjetja »Iskra«) V Statutu podjetja smo uzakonili načelne rešitve s področja ekonomike in notranje organizacije podjetja upoštevaje samoupravne principe podjetja, tovarn in delovnih enot. Realizacija teh načel (za katera se do danes ni pokazala potreba po njihovem korenitem spreminjanju, z izje-510 področja komerciale) pa Je že ob pivih poskusih spremljala zakoreninjena in nesprejemljiva miselnost, da poijjq ta načela lahko uresniči z enakimi metodami dela S P ;s, .sredstvi, kot smo jih uporabljali v dosedanji praksi, jaka pojmovanja nas ; bodo Prepočasi vodila k postavlje-f m. ciljem, ker nas v pre-meri omejujejo le na popravljanje posledic tistih iezav,; ki so mnogokrat: prav aradi te miselnosti nastale. Spoznanje, da dokaj težke gospodarske situacije, ki jo je obetal omenjeni zaključni račun v preteklem letu, ne moremo reševati samo s predvidenim porastom fizičnega obsega proizvodnje in usmeritvijo na investicijska vlaganja, je obvezovalo vse komuniste podjetja, da vsak v skladu s svojim vplivom, k-ar največ doprinese k izboljšanju Obstoječega stanja. Zaključni račun za leto 1963 nas je opozoril tudi na nekatere posledice, ki jih nastala gospodarska situacija, zlasti pa obstoječi' način notranje delitve ustvarjenih sredstev, pogojuje. Tovarne, ki so izkazale pozitivne' rezultate gospodarjenja (če ne upoštevamo določenih izjemnih pogojev, ki so tudi pripomogli k njihovim rezultatpm) so bile s pokrivanjem izgub oz. obveznim kreditiranjem tistih tovarn, ki so poslovale z izgubo, destimulirane in bodo zato stremele, da v kakršnikoli obliki v letu 1964 čim več sredstev sproti bolj ali manj koristno potrošijo (neregistrirane invest.).’V tovarnah, ki so poslovale z izgubo, se je zaradi obveznega kreditiranja izgub uveljavilo prepričanje, da morajo biti delavci nagrajeni ne glede na dosežene ekonomske rezultate enako kot ostali delavci v podjetju (TEN). V skupnih službah se je z ozirom na dodatno odo-' bravanje sredstev za OD in funkcionalne stroške zmanjšalo prizadevanje po čim racionalnejšem trošenju — z gospodarskim planom odobrenih sredstev. ZeIo‘ počasi se je -iz istih razlogov reševala problematika proizvodnega programa tistih tovarn, ki zaradi tržno neustreznega proizvodnega programa oz. asor-timana v obstoječem programu. ali pa neustrezne tehnologije, kljub prizadevanjem (Dalie na 6. strani) Če pa član DS podjetja po- sklepu DS podjetja pa lahko stavi ustno vprašanje _na sa- tudi na: enem naslednjih žarni seji DS podjetja, je vpra- sedanj, če član DS podjetja šarii dolžan dati ustni odgo- na ustno vprašanje zahetva vor na istem zasedanju, po (Daije na 6. strani) Informiranost članov delovne skupnosti Zadnje čase se v našem podjetju postavlja kot zelo aktualno vprašanje informiranost oziroma obveščanje članov naše delovne skupnosti. Gre v stvari za realizacijo ustavnega določil^, ko ima občan pravico v delovni organizaciji v kateri dela, biti seznanjen z materialnim in finančnim stanjem, z izpolnjevanjem in poslovanjem, pri čemer pa je , dolžan varovati poslovno in druge tajnosti. Prav taka določila statuta podjetja to pravico člana delovne skupnosti še posebej poudarjajo. Naš statut v svojih določilih, člen 8, tudi navaja glavne oblike obveščanja, kot so: zbori delavcev, informativni sestanki, interni časopis, pismena obvestila, obvestila po ozvočenju in na oglasni deski. O problemih obveščanja se je tudi razpravljalo na sindikalnem posvetovanju na Bledu In to s predstavniki Zveze sindikatov Slovenije, sindikalnim odborom podjetja in tudi uredniškim odborom našega glasila. Pri razčiščevanju tega problema se ugotavlja, da naš časopis ne more opraviti v celoti nalog informiranja v našem podjetju. Že sam, razmeroma skromen obseg časopisa, nam to onemogoča. Poleg tega je vrsta stvari, ki imajo pomen le za člane kolektiva v posamezni enoti, niso pa v večji meri zanimivi za člane kolektiva -v ostalih enotah,- Prav tako se tudi- vseh stvari že iz razloga poslovne tajne, ne more objaviti v časopisu. Vse to zahteva, da pristopimo še k dodatnemu obveščanju 'članov kolektiva, ki ga kakor smo že omenili, navaja tudi naš statut. To so zlasti informativni sestanki, zbori delavcev, pismene interne informacije in podobno. Član delovne skupnosti, zlasti, če hoče biti dober proizvajalec, kar mora biti vsak član delovne skupnosti, je nujno» da je seznanjen z ustrezno problematiko podjetja. Mišljenja sem. da bi se moralo ostvariti tudi poročanje članov organov upravljanja podjetja in tovarn svojim volivcem v okviru podjetja s problematiko,: ■' ki se obravnava v teh organih upravljanja; katerega' so člani in -v 'katere so jih izvolili člani delovne: skupnosti. Obenem pa mora informiranje obsegati-tudi informacije od spodaj navzgor, to'se pravi, da člani delovne skupnosti, zlasti prek sestankov, > se-; znanijo odgovorne člane organov upravljanja in-ostale forume, kakšna je zainteresiranost. — To je le nekaj misli o informiranosti. Sindikalni odbor podjetja je dolžan, da to problematiko postavi pred upravni odbor Eh delavski svet, da sa ustrezne službe podjetja zadolži za izdelavo organizacijske oblike čimboljšega načina obveščanja članov naše delovne skunnosti. — P n. IŠČEMO NOVE SODELAVCE TOVARNA ELEKTRIČNIH MERILNIH INSTRUMENTOV OTOČE 1. dva strugarja pogoj: poklicna šola ali strokovni izpit za strugarja 2. dva finomehanika K pogoj: dovršena poklicna šola finomehanične stroke 3. elektromehanik pogoj: dovršena poklicna šola elektro stroke 4. več orodjarjev pogoj: dovršena poklicna šola z večletno prakso v orodjarskem delu Ponudbe pošljite na naslov: ISKRA KRANJ — tovarna električnih merilnih instrumentov Otoče. ZAVOD ZA AVTOMATIZACIJO LJUBLJANA več strugarjev pogoj:' dovršena poklicna šola ali strokovni izpit za strugarja in nekaj let prakse več orodjarjev pogoj: dovršena poklicna' šola ali strokovni izpit z orodjarsko stroko in nekaj let prakse več rezkalcev pogoj: dovršena poklicna šflla^.ali..^rokovni izpit za rezkalca in več let prakse več voznikov motornih vozli C kategorije ' pogoj: poklicni jpzgik^.kategorjie.^ a Ponudbe sprejema ZAVOD ZA AVTOMATIZACIJO Ljubljana, Miklošičeva 28. Kdaj bodo sredstva za pokrivanja izgube vrnjena V zadnjem času se tako v našem, kakor tudi drugih integriranih podjetjih, veliko govori o tako imenovanem skupnem »Žaklju«, pri čemer morajo tovarne, ki poslujejo rentabilno, kriti izgubo tovarn, ki iz teh ali onili razlogov ne poslujejo rentabilno, oz. ustvarjajo izgubo. Vse kaže, da povsem neutemeljeno in največkrat zaradi slabe informiranosti proizvajalci o tem pokrivanju izgub nimajo prave predstave, ali si celo slikajo kdo ve kakšne pravice pri delitvi OD, nihče pa ne^ pomisli na dejanske vzroke, 'zaradi katerih v določenih tovarnah prihaja do izgub. Ker bi radi delovne ljudi podrobneje informirali 'O tem, kako in zakaj na primer pri naši tovarni elektronskih naprav in tovarni za elektroniko in avtomatiko prihaja do poslovnih izgub, ki jih pokrivamo iz skupnega »Žaklja«, smo naprosili direktorja obeh tovarn, da Aam s tem v zvezi odgovorita,. kako je s- to izgubo, zakaj je nastala in kako naj bi jo ta dva delovna kolektiva spet vrnila v skupni »Žakelj«. Direktor tovarne elektronskih naprav ing. France Vrš-njak je o vzrokih nastale izgube dal naslednji odgovor: Tovarna elektronskih . naprav se še vedno nahaja v rekonstrukciji. Sele v letošnjem letu prihajamo do tega, dar bomo v- serijski proizvodnji-izdelovali prve redne serije novega proizvodnega Tudi v »Avtomatiki« preveč zaposlenih Komaj smo nekako uredili vprašanje odpusta prek 70 delavk in delavcev v obratu »Žarnice«, tovarne elementov za elektroniko; že še ^"pokazalo, da je glede znižanja proizvodnega plana ih drugih vzrokov tudi v tovarni za elektroniko in avtomatiko okrog 150 delavcev odveč. Kot rečeno, je bil proizvodni plan te. naše tovarne znižan za milijardo 127 milijonov dinarjev, hkrati s tem pa tudi zmanjšana kvota potrebnih deviznih sredstev za uvoz reprodukcijskega materiala. Zmanjšanje števila zaposlenih pa je končno narekovalo tudi stalno pomanjkanje obratovalnih sredstev. Tako se je delovni kolektiv tovarne žh elektrdniko in avtomatiko ¡na Pržanu — v prvem tromesečju letošnjega leta znašel v dokaj neprijetnem položaju, da mora nujno zmanjšati število zaposlenih za okoli 150. To dejstvo potrjuje tudi to, da je bilo zaradi pomanjkanja reprodukcijskega materiala iri težav v prodaji izdelkov precejšnje število zaposlenih v letošnjem I. trimesečju skup-rfo 1.938 delovnih dni na 80 % plačanem dopustu, kar vsekakor ni rentabilno za poslovni uspeh tovarne.. Število zaposlenih se bo torej znižalo za okrog 150 in sicer pri tem za 54 rezijskih in nad 90 delavcev v proizvodnji. Pri tem bo najteže prizadet obrat v Mokronogu, kjer bo za 37 odpuščenih v samem 'kraju nemogoče najti ustrezno zaposlitev. Močno bo proizvodnja okrnjena tudi v obratu v Višnji gori ter v samem Pržanu, vendar bo za delavce s področja Ljubljane še nekako možno najti druga delovna mesta. Vsekakor bo- do ustrezne službe v tovarni poskusile vse možnosti, da nihče' izrtied odpuščenih delavcev ne bo ostal brezi, zaposlitve. Samo zmanjšanje proizvodnih obveznosti1 so narekovali končno tudi še drugi razlogi kot n. pr. El NIŠ je prešel na .lastno proizvodnjo elek-trolitskih--kondenzatorjev in tako ni več interesent za naše, za katere bi bilo glede na tipe in asortiment verjetno težko najti nove potencialne kupce. Podobno je tudi s tiskanim vezjem za TV, kjer so morali proizvodni plan glede na manjše potrebe RIZ (zaradi pomanjkanja deviznih sredstev) znižati \ celo za 60 %, medtem -ko so podobni razlogi narekovali tudi 35 % znižanje proizvodnje med-frekvenčnih transformatorjev. Nedvomno je to za kolektiv tovarne neprijetna in boleča naloga, vendar je zmanjšanje števila zaposlenih ob Ostalih rigoroznih ukrepih v tovarni in podjetju edina možna pot k prebroditvi trenutnega; ‘ dokaj neugodnega gospodarskega položaja. -J- programa, ki bo tekel več let. Doslej smo imeli v proizvodnji več ali manj individualne, po svoji strukturi dokaj zahtevne aparature s krajšo proizvodno perspektivo. Pogojev za nastanek izgube je vsekakor več, in vsi po svoje vplivajo na njeno višino. Zato je bilo precej pogojev že ob samem rojstvu tovarne, saj ni imela razčiščenega vprašanja proizvodnega programa, morala pa je podedovati od nekaterih drugih tovarn določene, izdelke, katerih proizvodnjo je žara-: di njihovega karakterja teže organizirati in jih proizvajati rentabilno. Samo formiranje tovarne je nadalje padlo v obdobje korenitih sprememb na področju elektronike, ko je n. pr.:, s klasične elektronike tromba preiti čimprej- na transistorizacijo in tiskana vezja tudi na področju proizvodnje elektronskih naprav, jlel krivde pada pri nastanku izgube tudi na kooperante in dobavitelje, bodisi" znotraj ISKRE ali na zunanje, ki se ne držijo dobavnih rokov, ali ne s dobavljajo sestavnih de- S predvolilnih zborovanj Kakor so nam sporočli dopisniki, so v Novem mestu imeli zborovanje 2. aprila ob 13. uri. Od 147 glasovalcev je bilo navzočih 117. Razprava ni dosegla potrebne razgibanosti. Uprava podjetja je imela?. aprila dva zbora delovnih ljudi in sicer v Kranju in Ljubljani ob 13.30. V Kranju je' bilo od 63 glasovalcev navzočih le 25. Razprave na poročilo o delu samoupravnih organov, ki ga je tolmačil tov. Slane Hab]";.'ni'bilo.. Posnetek s predvolilnega zbora delovnih ljudi DE skupnih služb v Ljubljani . V Ljubljani se je zbora udeležilo nekaj nad 120 od blizu 170 zaposlenih. O delu samoupravnih organov je poročal tov. Ciril Ankerst, nato pašo sledila pojasnila v zvezi zvo-litvami in predlaganje kandidatov. Razprava se ni posebno razživela. Na zboru delovnih ljudi DE skupne službe v Ljubljani je bila udeležba volivcev dokaj skromna, saj je bilo prisotnih le nekaj nad 80 članov kolektiva.'Temu ustrezno je bila skromna tudi razprava po poročilu, ki ga je o dosedanjem delu samoupravnih organov PSO podal tov. Spicar in tudi razprava o predlaganih kandidatih. Kolektiv v Horjulu je imel zborovanje 2. aprila ob 12. uri. Razprava je bila dokaj razgibana, saj je zbor trajal do pol treh popoldan. V razpravi so člani kolektiva stavili vprašanje o realnosti olana za leto 1965, vzrokih za slabo realizacijo in restrikciji deviz. Navzočih je bilo 98 % članov kolektiva. lov v naročenih količinah asortimentu in kvaliteti. Prav tako pa izredno visoki stroški zarazvoj (18 % bruto produkta tovarne) prispevajo, da tovarna še ne posluje rentabilno. Ce k temu prištejemo še to, da je -ciklus proizvodnje profesionalnih aparatur bistveno daljši (pri nekaterih celo od 3 mesecev dc leta in pol) iri ne/nazadnje določene težav.e z materiali, tedaj res ne moremo pričakovati, da bo proizvodnja te branže v tako kratkem času po formiranju samostojne, specializirane tovarne, rentabilna in bo bolje izkoriščala obratna sredstva. Naš delovni kolektiv je voljan delati in po danih možnostih si prizadeva- čimprej priti iz sedanjih zagat, ker se zaveda, da bo treba sredstva-za pokritje nastale izgube podjetja čimprej vrniti, ven? dar pri tem nujno potrebuje vso pomoč podjetja, kajti pri tovrstni proizvodnji, dokler le-ta ne bo zajemala določenih artiklov v rednih in zadostnih' serijah, pot do rentabilnosti ni lahka niti ne kratka. Da ima naš kolektiv tak proizvodni program, ni sam kriv, kot tudi ni zasluga kolektivov v drugih tovarnah, da imajo enostavnejšo ; in velikoserijsko proizvodnjo. Ce se je podjetje kot celota odločilo, da teh »nerentabilnih« panog ne opustimo — šaj smo se za to proizvodnjo končno tudi rekonstruirali — tedaj moramo tem kolektivom z vsemi možnimi sredstvi pomagati, da -bodo čim-prej lahko prešli na rentabilne j še poslovanje. Tudi direktor tovarne za elektroniko in avtomatiko, tov. Julij Novljan, je ob našem vprašanju nanizal v odgovor vrsto vzrokov, za na: stalo izgubo. Med drugim je dejal: Nedvomno so vse dosedanje furije, reorganizacije in preformiranje naše tovarne eden” izmed pogojev, v katerih je poslovanje otežkočeno in rentabilnost težko dosegljiva. Izguba ' TV proizvodnje je bila za nas težak udarec, ki mu je nato sledila še smola s proizvodnjo glasbenih avtomatov. Tudi če bi to teklo kot je bilo predvideno, je bila naša proizvodnja Že tesno na meji med rentabilnostjo in nerentabilnostjo. Nazadnje so svoj delež dq-dale še prodajne" cene naših izdelkov, ki so bile postavljene niže od dejanskih Pr0* izvodnih stroškov. Vsa prizadevanja kolektiva, da bi bili poslovni stroški čim manjši ob teh in še vrsti drugih vzrokov, niso bila toliko uspešna, da bi se lahko izognili izgubi, pa čeprav smo bili po ustvarjenem bruto produktu vselej na 2. me' stu v podjetju. Eden od ukrepov za znižanje poslovnih stroškov in hkrati zaradi znižanja plana je tudi odpust okrog 150 delavcev, med ka-(Dalje na 4. strani) OBVESTILO V ¿asu prvomajskih praznikov bodo odprti naslednji počitniški domovi: cena TRENTA 1600 din BLED 2200 din POREČ 1550 din Prijave sprejemi pismeno Počitniška skupnost ISKRA KRANJ, Kidričeva 40. 8. maja - zborovanje samoupravljalcev SR Slovenije Izvršni odbor Glavnega od- Zborovanje samoupravljal- zadolžen odbor za proslavi bora SZDL Slovenije sklicu- cev SR Slovenije naj bi v 20-letnice osvoboditve SRS je 8. maja letos v novi okvira obsežnih proslav 20- ki bo preko občinskih odbo> športni hali v Tivoliju v letnice osvoboditve podčrta- rov s sodelovanjem občin Ljubljani ZBOROVANJE SA- lo osnovne pridobitve naše skih sindikalnih svetov zbral MOUPRAVLJALCEV SR SLO- revolucije in vzpodbudilo potrebno število udeležencev VENIJE v počastitev 20-Ief- nadaljnje poglabljanje sa- V ta namen naj izberejo sanice osvoboditve in zmage moupravljanja. Posvečeno bo moupravni organi delovnih socialistične revolucije. 0 obliki dela sekcije ekonomistov V11. številki glasila (18. III.) smo objavili članek »Sefe- seženimi rezultati. Za to pa clja ekonomistov Iskre«, ki je v krajši obliki seznanil je seveda potrebno ne samo člane kolektiva o prvem sestanku sekcije, ekonomistov, najti privlačne oblike dela, Član odbora, dipl. ekonomist Vlado Sodin, je o obliki temveč nuditi po vsebini tako TOril predsednik Zvezde skup-: in mladine' dela sekcije ekonomistov dal uredništvu naslednje bogato in pestro problemati- Ščine tovariš Edvard KAR- Odbor “ža^prosiavo -20-let mnenje: 'M ~ predvsem sedanjim proble- in drugih samoupravnih or-mom samouprav!janja pri ganizacij (delavski sveti, za* nas, obravnavanju perečih družni sveti, sveti in uprav-vprašanj njegovega utrjeva- ni odbori, sveti delovnih ko raja in prikazu perspek- Iektivov ter drugi samo tiv, ki jih odpira proces upravni organi) neposredne popolnega uveljavljanja no- na svojih sejah iz vrst svojih ve Ustave. - članov delegate, 'med kateri- Na zborovanju samouprav- mi naj bo kar največ nepo-Ijalcev SR Slovenije^ bo go- srednih proizvajalcev, žena »Težko je danes govoriti o naše delo tudi na področje pblikab dela naše sekcije, perspektivnega razvoja pod-Predstavljamo si, da bo jetja. Pri tem je za eko- osnovna oblika dela v rednih nomiste osnovne važnosti strokovnih sestankih, na ka- vprašanje dolgoročnih planov terih hi obravnavali vnaprej razvoja na osnovi znanstve-doiočeno temo, pripravili ma- nega proučevanja tržišča, or-lerial ter o določenih pfo- ganizacijski koncepti razvoja ko, da bo privlačila in zain- DELJ. Govoru bo sledila raz- niče osvoboditve SRS bo p» teresirala , vsakega ekonomi- prava in sprejem resolucije, slai delegatom za zborovanj« sta in mu dala v okviru te za organizacijo in zbiranje samoupravljalcev SRS po-(Dalje na 8. strani) delegatov za zborovanje je sebna.vabila. Pred volitvami v delavske svete Dne Ul. marca 1965 je sltup^predvideva torej pobudo or- je bila izvoljena polovica ščina SR Slovenije sprejela gano v samoupravljanja, saj. blemih dali strokovno ob j ek- podjetja in njegovih sestav- zakon o volitvah delavskih je izvedba volitev v bistvu tivno mnenje in zaključke, nih enot, večje naložbe, p er- svetov. in drugih organov stvar notranje demokracije Tekom našega dela pa se bo spektivna usmerjenost inve- upravljanja v delovnih orga- delovnih organizacij. pokazalo, če bo potrebno for- sticij itd, mirati posebne skupine, ki 'bi želi d-a bi delo naše se pri: svojem delu in obrav- Sbkcije ^flo usmerjeno tudi navanju problematike osredotočile le na nekatere osnov- članov DS, za .dve leti, polo , vica pa za eno leto. Zadnjim poteka mandat in bo treba namesto njih izvoliti nove člane. Volitve v samoupravno or- ne probleme. Tako kakor bomo sproti, iskali uspešne in najzanimivejše oblike dela, bomo določali tudi program dela sami. Sekcija mora ostati popolnoma samostojna tako pri določanju programa dela, kakor tudi pri zaključkih. v nadaljnji razvoj in strokovno izpopolnjevanje posameznega ekonomista. Poleg tega, da se bo vsak lahko detajlno in studiozno spoznal s problematiko, ki je izven nizacijah kot .dopolnilni pred- Republiški zakon' o volit-pis k zveznemu temeljnemu vah delavskih svetov določa, zakonu, ki sicer v celoti ure- da morajo biti volitve oprav- gane podjetja, 'tovarn, eno) ja vprašanja volilne pravice ljene vsako leto najpozneje skupnih'’ služb in delovnih in njenega varstva, s področ- do korica aprila; kasnejši ro- enot so razpisane v ISKRI za, ja volilnega postopka pa ure- ki -veljajo le za določene, vr- 27. april. Od 1. aprila dalje ja le načelna vprašanja, ure- ste delovnih organizacij, _ so zbori delovnih ljudi, ki se ditev drugih, potrebnejših 1 S predpisanim volilnim po- bodo končali 8. aprila. Vodje vprašanj izvddbe volilnega stopkom skuša zakon praktič- posameznih zborov seznanja- v . . postopka pa prepušča repu-' no omogočiti, da bi se lahko jo -navzoče o delu organov področja njegovega delain tsIiSkim predpisom,' udeležili volitev vsi člani de- samoupravi jan ja v pretekli ...... delovnega mesta, bd z aktiv- Republiški zakon o volit- lovne, skupnosti, "čeprav ne- mandatni dobi,;,žal pa so raz- svojih mm delom lahko. doprinašal vah delavskih, svetov in dru- kateri na dan glasovanja ne pravd’ ponekod dokaj medle k spoznavanju in izobraževa- gib organov upravljanja do- bodo na ./Sedežu delovni: or- oz. jih ’ sploh ni, kot da sl' Poleg aktivnega dela na niu drugih. Predvsem pa bo- j0ga stalne roke za izvedbo ganizacijé. Volivci, ki bodo ljudje nimajo kaj povedati, proučevanju sedanjih aktual- mo v okviru možnosti vklju- volitev in urejaTista vpraša- hà dan glasovanja ria službe- Tudi udeležba ponekod šepaj nih ekonomskih problemov čili v delo naše Sekcije še nja volilnega postopka, ki nem potovanju, lahko glasu- kar, kaže, da disciplina in za-kot so finančni rezultati kot strokpvna predavanja efcono- jih je za realizacijo načel te- jejo pred svojini odhodom, v vest še nimata pravega me-, posledica ekonomskih odloči- mistov strokovnjakov in pri- meljnega zakona treba ure- manjših delovnih enotah, ki sta v ; življenju . kolektivov, tev v procesu dela, prouče- skrbeli strokovno literaturo diti z zakonom. V posamezna So izven sedeža delovnd orga- Predlogi in glasovanje o kan-vanju periodičnih in zaključ- za dodatno izobraževanje, drobna; vprašanja volilpe.téhr nizacije, kjer ni posebnih vo- didatih potekajo v redu, vse-nih računov podjetja in po- Vsak ekonomist bi moral v nike pa se zakon ne spušča; lišč, pa lahko glasujejo po kakor pa bi bilo potrebno več samezne tovarne, usmerjanju okviru svojih ambicij in že- s tem omogoča delovnim or- pošti. živahnosti in več zanimanja in politiki izvoza in uvoza, lja najti v tej sekciji pred- ganizacijam, da jih glede na Prve volitve na podlagi do- pri izbiri kandidatov, saj bo- proizvodne tehnologije pod- vsem svoj osebni interes za\ konkretne razmere uredijo s ločb temeljnega zakona so; bi- do le-ti zastopali interese jetja itd., bi morali usmerjati delo in zadovoljstvo nad do- svojimi splošnimi akti. Zakon le opravljene v letu 1964, kjer glasovalcev. Poslovanje podjetja v letu 1964 Dosežena stopnja v razvoju jugoslovanskega gospodarstva zlasti pa želja, da bi ta razvoj še pospešili, je poleg vidnih uspehov, ki smo lih dosegli, povzročila tudi nekatere negativne pojave, H v preteklem letu, s svojim Preveč stihijskim delovanjem, niso prispevali k splošni stabilizaciji gospodarstva. Izredna dinamika gospodarskih gibanj, ki je bila obremenjena s posledicami teh Pojavov, je v določeni meri vplivala udi na poslovanje' . uašega podjetja, kar zaradi njegove obsežne proizvodne ■n investicijske dejavnosti m Pstalo brez posledic v gospodarjenju. Uspešnost gospodarjenja podjetja v preteklem letu je mogoče presojati s stališča izvršitve sprejetih planskih obveznosti in doseženega po- slovnega uspeha, z upoštevanjem sprememb v osnovnih faktorjih proizvodnje in stopnje njihovega racionalnega. izkoriščanja. Po najbolj splošni oceni je na podlagi podatkov o izvršitvi gospodarskega plana in zaključnega računa mogoče ugotoviti, da je podjetje v pogojih, v katerih se je znašlo zarhdi splošne ekonomske situacije, poslovilo dobo sorazmerno uspešno zaključilo, po vseh fizičnih kazalnikih saj je gospodarska aktivnost od 20—50 % večja kot v preteklem, razdobju. .Tudi vrednostni kazalniki so po stopnji rasti in nekaterih premikih v strukturi osnovnih elementov celotnega dohodka zelo ugodni, vendar je končni rezultat glede na potrebe in obveznosti podjetja nezadovoljiv. Taka ocena pa še ne pomeni, da so delovne Skupnosti v podjetju tudi najbolje gospodarile, kajti gibanje nekaterih elementov ni skladno z osnovnimi razvojnimi stremljenji, ki bi se jim v' sedanji razvojni' fazi Gospodarski plan je podjetje realiziralo takole: podjetja morali bolj približati. To kaže, da je bilo podjetje preveč usmerjeno v povečanje obsega proizvodnje, premalo pa je zasledovalo kvalitetne premike tistih osnovnih elementov v celotnem procesu reprodukcije, ki odločilno vplivajo na poslovni rezultat. S* i Realiz. 1964 Realiz. 1964 Plan 1964 Realiz. 1963 Fizični obseg proizvodnje 98,0 147,5 Osnovna sredstva 114,5 Investicijska izgradnja 75,1 151,0 Povprečna obratna sredstva 106,4 123,2 . Zaposlenost 100,1 122,9 Izplačani osebni dohodki 102,9 153,3 Povprečni osebni dohodek 102,9 123,1 Blagovni promet 96,3 142,9 Izvoz 62,3 123,2 Uvoz 95,5 123,9 Nizka Realizacija obsežjje- stoječih' razmerah še vedno ga investicijskega plana je zelo ugodna. ker so se na- posledica restrikcij investí-' pori za investicije 'razvijali cijskih sredstev in je v ob- ne saino na področju reali- zacije" investicijskega programa, temveč tudi v iskanju virov investicijskih sredstev. Realizacija ostalih postavk gospodarskega5'plana Se precej približuje postavljenim planskim nalogam, razen pri izvozu, ki je zaostal daleč za predvidevanji. Zaradi splošnih ekonomskih razmer, ki so se v eni ali drugi obliki pojavljale na različnih področjih gospodarjenja, je realizacija gospodarskega plana doživljala različne težave, ki so se zaradi povezanosti proizvodnje in medsebojne odvisnosti nekaterih drugih problemov prenašale med poslovnimi enotami, kar ja včasih vsiljevalo ne najbolj ekonomske rešitve, samo da se je zagotavljala kontinuiteta poslovnega procesa. Kljub tam težavam pa ja v primerjavi s preteklim letom dosežen znaten poraslt fizičnega obsega proizvodnja in blagovnega prometa, hkrati pa tudi visoka rast neka- Dvoizmensko delo v obratni ambulanti Elektromehanihe Pogled iz našega doma v Poreču na prijetni zaliv Navodila za letovanje Počitniška skupnost Iskra z lastnimi in najetimi leži-Kranj razpolaga v sezoni 1965 šči v naslednjih krajih: Cena penziona Kraj Lastna ležišča Najeta ležišča za člane in njihovo družino za tuje goste pravočasno preskrbijo rezervacijo za potovanje. Turistično takso bodo letovalci plačali v domu, ker ni zajeta v ceni. Taksa bo različna v posameznih krajih in sicer od 50 do 100 din dnevno "za odraslo osebo. Izmene bodo v letošnji se- Trenta 24 — 1.600 2.000 zoni v vseh domovih na 7 OZ Bled 30 — 2.200 2.700 14 dni, n. p. : Trenta 21.6. — Poreč 55 145 1.550 2.000 27.6., ; 28. 6. - - 4.7., 5. 7. — 11. Dugi otok 80 1.100 1.800 jul , 12 7. - - 18.7., 19.7. — Crikvenica ’ — 20 1.800 2.000 25.7., , 26.7. — 1.8., 2.8. Makarska — 70 1.700 2.000 8.8., 9.8. - - 15.8., 16. 8. Selge/Crikv. — 50 1.550 2.000 22.8., ,23.8. — 29. 8., 30. 8. — 5.9, 6 9,- - 12.9., 13. 9. — Za posamezne 'kraje dajemo pregled cen, ki jih je potrdil upravni odbor podjetja na svoji 37. redni seji 2. aprila 1965. Član kolektiva; ki se bo odločil za letovanje v naših domovih, naj izpolni prijavo do 25. aprila in jo odda svojemu sindikalnemu poverjeniku za oddih in rekreacijo. Prosimo interesente naj prijavo . izpolnijo Jambolj natančno, zlasti haj točno navedejo 'kraj, kjer so zaposleni. Akontacijo za rezervacijo din 5.000.— za odraslo osebo bo vsak plačal ob prejemu potrdila za rezervacijo pri svojem poverjeniku. Razliko do polnega penziona bodo letovalci plačevali ob prihodu v dom. Kdor akontacije ne bo,vplačal najkasneje 14 dni po prejemu potrdila, bomo njegovo prijavo stornirali. Plačane akontacije ne bomo vračali, če se prijavljenec ne bo odjavil vsaj 14 dni pred predvidenim odhodom na le-_ tovanje. Za otroke do 12. leta starosti znaša polovična cena za oskrbni dan, če pa ima svojo posteljo, je treba doplačati še din 300 ža ležišče. Za prevoze naj skrbijo pri-javljenci sami in naj si sami 19.9. Razlika izmen med posameznimi domovi je-le v tem, da je Bled odprt vse leto, v ostalih krajih pa se' prične sezona 14.6. in se konča 19. 9. . Prosimo prijavljence, da se rokov jzmen točno držijo, kdor pa želi letovanje podaljšati, se lahko prijavi za dve izmeni ali pa v dveh različnih krajih. Člani kolektiva naj izpolnjene prijavnice izrezane z- 8. strani današnje številke oddajo pri svojih sindikalnih poverjenikih. Uprava počitniške skupnosti ISKRA Da bi se odpravila velika izguba delovnega časa zaradi .čakanja delavcev v obratni ambulanti med /delovnim časom in zaradi prehoda na 42-urni delovni’ teden v »Elektromehaniki«, je splošni sektor na osnovi „.razgovorov z zdravniki Obratne ambulante in sklepa kolegija OA in tovarne predložil UO predlog,' da se uvede v. obratni ambulanti dvoizmensko delo, nakar je UO 6.7. 1964 sprejel 'sklep, da se dvoizmensko delo v OA uvede.. Splošni sektor je 2.9. 64 z okrožnico seznanil -kolektiv o novem delovnem času v OA (od 7. do 12. ure in od 13. do 19. ure, v sobotah pa od 7. do 14. ure). S tem ukrepom je tovarna tik pred prehodom na skrajšani delovni čas hotela preprečiti vsak nepotrebni izhod med delovnim časom v ambulanto. Z uvedbo dvoizmenskega dela je prišlo do nekaterih težkoč pri izbiri zdravnikov pa podlagi registracije, ki pa je v lanskem letu izgubila svoj pomen, ker je z vpeljavo dvoizmenskega dela v ambulanti in s predvidenimi ukreni proti tistim, -ki bodo neopravičeno iskali zdravniško pomoč med delovnim časom. Vsaka zloraba izhodov v obratno ambulanto med delovnim časom in izsi- KDAJ BODO SREDSTVA . ZA POKRIVANJE IZGUBE VRNJENA (Nadaljevanje z 2. strani) terimi 80 na režijskih delovnih mestih. Glede možnosti za vračilo sredstev za pokritje izgub v teh dveh naših tovarnah sta bila oba direktorja soglasna, da se oba delovna kolektiva 'svojih obveznosti do eelotne-igd podjetja jasno in docela zavedata, vendar pa ob iz- ljevanje štaleža v veliki meri onemogočena. Oddelek za družbene službe vodi točno evidenco o številu obiskov, med delovnim časom po mesecih in o izgubljenih urah od 1.5.1964 dalje, tako za zobno kot. za splošno ambulanto. Analiza dobljenih podatkov kaže zadovoljive rezultate. Leto 1964 — Pred prehodom na dvoizmensko delo v OA Mesec v rednem del. času izven red. del. časa *c? & ! c/5 maj 1476 1247 2723 junij 1586 1466 3057 julij 1212 1381 - 2593 avgust 1135 1386 2521 Prehod na dvoizmensko delo v OA september 417 2005 2622 oktober 420 2304 2724 november 283 2087 2370 december 396 2617 2013 Kot vidimo iz gornjih statističnih prikazov, je odstotek izgubljenega delovnega časa zaradi nujnih ali ne-nujnih obiskov v OA po septembru 1964, glede na prejšnji čas močno padel, kar pa je bil tudi cilj izvedenih ukrepov. O. P. redno visokih anuitetah in drugih obveznostih na eni strani in. skopih pogojih za rentabilnejšo proizvodnjo, na drugi, ne moreta določno povedati, kdaj bodo ustvarjeni vsi tisti pogoji, ki bodo omogočili vrnitev teh posojenih sredstev v celoti v skupni »Žakelj«, ki ga priznava tudi osnutek novega zakona o podjetjih. Vabimo direktorja finančnega sektorja, tov. Vidmarja, da k temu vprašanju prispeva svoje mnenje. -c- terih drugih elementov, ki pa ni ekonomsko opravičljiva. Visok porast fizičnega obsega proizvodnje naj bi bil bolj posledica novih delovnih priprav, ki so bile .proizvodno aktivirane že v letu 1963 (30,4%) in v preteklem' letu (15,7%), manj pa na^jiovo zaposlenih delavčev] Ugotavlja pa se, da je tehnična opremljenost delavcev’ nižja kot je bila v,letu 1963, kar gotovo ni „v skladu š težnjami podjetja in kaže, da se še vedno-- ukvarjamo s preveč ekstenzivno proizvodnjo. Samo z ugotovitvijo, da je rast zaposlenosti (22,9 %) nižja od rasti fizičnega obsega proizvodnje (47,5%), se ni -mogoče zadovoljiti, dokler ni znano, koliko so bile delovne priprave izkoriščene in koliko se je namesto njih uporabilo živega dela. Ta ugotovitev je zelo splošna, vendar je vredna premi- sleka. zato ker je zaposlovanje usodno povezano z gibanjem osebnih dohodkov ob doseženih rezultatih. Dejstvo, da - se je vsota izplača-, nih osebnih dohodkov | samo v letu 1964 povečala, za 53,3% in da .se je v istem času povprečni osebni dohodek povečal samo za 23,2 % (SFRJ 29 %, SRS 33 % — samo gospodarstvo), kaže na to, da rast povprečnih oseb-, nih dohodkov, zaostaja samo zaradi visoke rasti zaposlovanja. Doseženi čisti dohodek glede na poslovne zahteve ni .mogoče v višjem odstotku izkoristiti za osebne dohodke in se zato postavlja zelo resrio vprašanje, čč je bila dosedanja usmeritev v pogledu zaposlovanja . pravilna. Rešitev je v povečanju tehnične produktivnosti, racionalizaciji dela, višji ekonomičnosti poslovanja, izkoriščanju notranjih rezerv, ne pa v dosedanji usmerjenosti, ki je delovne skupnosti v podjetju. pripeljala v tem pogledu v dokaj- neugoden položaj. Rezultati ■ prvega plana to--varn za leto 1965 kažejo še enako usmerjenost, ki pa se ne sme ponoviti. I Izkoriščanje razpoložljivega delavnega časa je že nekaj let problem, ker se delež neproduktivnega delovnega časa povečuje. Tako je znašal delež neproduktivnega delovnega časa v letu 1963. 20,6%, v letu 1964 pa se je. .povečal na 22,1%'zaradi zelo hitre rasti nekaterih vrst izostankov nasproti pretekle- mu letu, in sicer: 1964 1963 — bolniški izostanki do 30 dni 136,8 — bolniški izostanki nad 30 dni 129,5 — upravičeni plačani „izostanki ' 146,5 — izredni dopust 130,0 — prekinitve dela 165,4 če se je razpoložljivi delovni čas povečal samo za 22,4-'%, tedaj je jasno, da gre preseganje različnih oblik /neproduktivnega časa v škodo efektivnega delovnega časa. Prav nič razveseljiva pa ni ugotovitev, da se pod »firmo« bolniških izostankov izkoristi v neprpdiuiktivne namene več delovnega časa kot odpade na povprečno zaposlenega delavca rednega let- nega dopusta, in sicer: Bol. Let. izost. dop. 1963 (v urah) ' 159 139 1964 (v urah) 172 149 Tako visok izkoristek delovnega časa na račun bolniških izostankov ni problematičen samo s stališča. proizvodnje, temveč je zaskrbljujoč tudi s širšega družbenega stališča, kajti postavlja se vprašanje, kje so vzroki za tako slabo zdravstveno, sta-rije, delovnih ljudi ob razmeroma dobro organizirani zdravstveni preventivi. Samo s' temi problemi so odpira kompleks vprašanj, ki se začno pri izkoriščanju tehničnih zmogljivosti in končajo pri racionalizaciji živega dela. Od ustrezne rešitve bo v naslednjih razdobjih | odvisno, tudi gibanje osebne potrošnje, ker naffl doseženi rezultati drugačni orientacije ne dovoljujejo. Čimprej se bomo s tem'sprijaznili, toliko hitreje bomo lahko težave, ki so posledica skokovitega razvoja, tudi uspešno prebrodili. Iz zaključnega računa pod' jetja je v primerjavi s preteklim razdobjem mogoč® ugotoviti nekatere kvalitetne premike, ki se kažejo v porazdelitvi celotnega dohodka in sicer; Pismo iz tovarne električnih aparatov Leopold Sulcer, vodja odpremnega oddelka v »Elektromehanski«, ki se je pred dnevi poslovil od sodelavcev in odšel v zasluženi pokoj, je poslal uredništvu naslednje vrstice: »Za izredno lepo darilo, ki so mi ga poklonili sodelavci odpremnega oddelka in za vse dobre želje se vsem prav iskreno zahvaljujem in jim želim še mnogo delovnih uspehov. Istočasno se zahvaljujem upravi tovarne za vso pozornost in priznanje.« Mnenje in kritika »REFA« ali »W-F« sistem V zadnjem času je vedno več govora o organizaciji v posadieznih podjetjih, ki so zajela vse sodobne metode V organizacijskih, tehnoloških in konstrukcijskih novitetah, ker lahko le v tem pričakujemo večje'uspehe. V zvezi s tem se mnogo govori, da bomo med ostalimi spremembami uvedli tako imenovani »W-F« Sistem planiranja in normiranja. V Elektromehaniki imamo že »REFA« sistem. Z ozirom, na povečanje asortimana in slabega izpopolnjevanja že obstoječega sistema, so' nastale razne pomanjkljivosti. želeli naslednja pojasnila: — Kakšne prednosti ima nov sistem pred sedanjimi če imamo v vidu vse potrebne spremembe v uvajanje »W-F« Sistema; vštevši v administraciji, obračunu in organiziranju' dela? Koliko ur bo potrebno pri samem uvajanju novega sistema? — Ali bo »W-F« siste» mom zagotovil večjo produktivnost in koliko se bo administracijski aparat zmanjšal? — Ali imamo zagotovljena finančna sredstva za » W-F« sistem, predvsem za odkup licence, plačanje uvajanja ZZA in piačilo stroškov se-Ž že obstoječim sistemom minarjev za priučitev pošastno imeli v državi velik meznih ljudi za ta sistem? ugled; tudi druge tovarne so —Kaj vse potegne ta si-pošiljale ljudi k nam na pri- stem pri spreminjanju orodja učitev tega sistema in ga se« za seboj in koliko časa je podaj uporabljajo v teh tovarr trebno za študij j novega sr- nah. Pri nas si nismo na čistem, kaj lahko od novega »W-F« sistema pričakujemo in kakšne so dobre in slabe tikla, vštevši prejem risb iz konstrukcije do prve poskusne proizvodnje? — Kakšne prednosti ima Btrani tega sistema. Zato bi novi »W-F« sistem od seda- 1963 1964 Indeks Celotni dohodek 100,0 . 100,0 135,1 Poslovni stroški 68,2 65,8 130,5 Dohodek 31,8 34,2 145,3 Delež poslovnih stroškov v odst. povečanje ekonomično- njega »REFA« pri obdelavi na raznih strojih od prve do končne operacije? — Ali so za »W-F« sistem odgovorni činitelji v kranjski tovarni že napravili analizo in študije, kakšne koristi nam bo prinesel novi sistem in kdo bo odgovoren v slučaju, da porabimo ogromna sredstva,, uspeh pa bo le delen. Kdo bo odgovoren za posledice? — Aii bo' »Elektromehani-ka« v Kranju prva tovarna y Jugoslaviji z navedenim »W-F« sistemom? Kaj je porodilo misel na prehod »W-F« sistema in ne na izpopolnjevanje »REFA«? Ali ni to samo zato, da imamo nekaj novega? — Ali se ne bi z -dosedanjo uporabo' »REFA« sistema z malo boljšo organizacijo dela; delno izboljšanim tehnološkim procesom, večjo disciplino in odgovornostjo posameznih ' ljudi (posebno mojstrov in' nadmojstrov) dalo doseči veliko več uspeha?! (Dalje na 8. strani) V letu 1964 se je v naši tovarni? pripetilo 76 nesreč. ' Oa tega: obratnih pri delu na strojih 21, ostalih obratnih 38, na poti’ v službo 7 in na poti in službe 10. Pogostost nesreč na 100 zaposlenih znask, 12,1 «/»Jv-letu 1963 11,1 %). Odstotčk pogostosti nesreč pri delu.se je' v primerjavi'Zrietbm 1963 povečal od 7,7 % na 9,4, to je za 1,4% na poti na delo" in z dela (3,4% v letii 1963), se je v letu 1964 zmanjšal. na 2,7 to je za 0,7 %. Zaradi nesreč, pri delu in na poti je bilo izgubljenih 905 delovnih dni ali povprečno 11,9 dni na nezgodo, iz čigar je razvidno, da so bile v glaVnem vse nezgode lažjega značaja. Vzroke lahko v glavnem razdelimo v tri pokazatelje: .osebni faktor, faktor z organizacijo dela in faktor delovnega okolja. Pri naših nezgodah lahko ugotovimo, da. je od 59 ne- sreč, pri delu 36 primerov ali 61% osebni faktor. Tu upoštevamo nepazljivost pri delu, ! neupoštevanje nevarnosti in ' preziranje iste, neuporaba zaščitnih' sredstev in s teni tudi že kršenje HTV predpisov. Zaradi slabe organizacije dela je bilo 6 nesreč ali 10 %.• Zaradi*neurejenega delovnega okolja pa je bilo 17 ne-, sreč ali 29%.- Število . ostalih obolenj (brez porodnic) je 1.249. Zaradi obratnih poškodb pri delu je' bilo izgubljenih 682 dni, zaradi poškodb na poti z dela in na delo 233, zaradi ostalih obolenj (brez porodnic) pa 10.672, skupaj je bilo izgubljeno 11.577 delovnih dni, ki so bremenili tovarno za 6,417.405 dift, ZSZ pa za 1,746.369 dinai jev. Iz navedenih podatkov je razvidno, kako veliko breme predstavljajo za nas nezgode pri delu in boleznine. J.T. Z nedavnih volitev v produkciji kranjske tovarne celotnem dohodku se je znižal, kar je izredno razvese- sti poslovanja, ker je potrebno analizirati zaključne ,raču- ljiva ugotovitev ob razmero- ne vseh poslovnih enot.' ma težkih pogojih gospodar- Tudi osnovna delitev dojenja v preteklem letu. Tre- hodika je za podjetje pgodna nutno še ni mogoče ugotoviti in sicer: vzrokov, ki so vplivali na 7,5 1963 1964 Indeks Dohodek 100,0 100,0 145,3 Prispevek iz dohodka ' 18,5 13,6 •98,8 Cisti dohodek 81,5 86,4 154,0 Delež čistega dohodka se v dohodku povečuje zaradi odpravljenega izrednega prispevka, kar pomeni, da je ostalo podjetju na razpolago več sredstev, zato je tudi rast Cisti dohodek Osebni dohodek Ostanek čistega dohodka čistega dohodka hitrejša od dohodka. Kljub povečanemu deležu čistega dohodka pa je njegova razdelitev neugodna, ker se močno povečuje udeležba osebnih dohodkov in 'sicer: | 1963 1964 Indeks 100,0 100,0 1 154,0 80,2 84,4 161,9 19,8 15,6 121,7 Obračunani osebni dohodki v dohodku imajo najvišjo stopnjo rasti1 v škodo skladov. Ge se razdelitev dohodka v letu 1963 prilagodi veljavnim instrumentom v letu 1964, tedaj je razlika v udeležbi osebnih dohodkov v čistem dohodku še večja , in znaša ' % ' 1963 76,0- 1964 84,4 Tako visok premik v razdelitvi čistega dohodka upravičeno postavlja v ospredje že uvodoma načeta vprašanja. Princip skrbnosti dobrega gospodarja zahteva od podjetja, da razdelitev čistega dohodka vskladi z gibanjem produktivnosti in poslovnimi zahtevami podjetja. V pretekli poslovni dobi so , v podjetju osebni dohodki rasli hitreje kot produktivnost, kar ni opravičljivo, niti ekonomsko vzdržno, da trošimo hitreje kot ustvar- jamo, ker gre negativna razlika v škodo že tako minimalnih poslovnih sredstev. Na zaposlenega so se posamezni elementi v primerjalnem razdobju povečali takole: 1964 1963 fiz. obseg proizvodnje 119,9 delovne priprave 9.4,1 celotni dohodek 109,9 dohodek 118,2 neto produkt 118,5 čisti dohodek (119,0) 125,3 osebni dohodek 131,7' skladi (76,3) 128,8 Rast'posameznih elementov na zaposlenega je bila v letu 1964 ugodnejša, kot v pretekli poslovni dobi, na kar je vplival zilasti visok poraft zaposlenih. Razvidno je, da Se je tehnična opremljenost na zaposlenega znižala kljub temu, da se je vrednost delovnih priprav povečala za več kot mdlijardto dinarjev. Za izračun 'čistega dohodka in skladov na zaposlenega so sredstva izračuna po različnih kriterijih, t.‘ j. predpisih, ki so vsako leto drugačni, če se upošteva v obeh letih enaka razdelitev dohodka po in» strumentih iz leta. T964, se kazalniki spremenijo; (nave« deni v oklepaju) in se'poka»-žejo večja odstopanja pri posameznih elementih čistega dohodka v škodo skladov. • Gospodarjenje z. obratnimi sredstvi je bilo boljše kot V preteklem razdobju, Saj se je ’■’skupni koeficient obračanja izboljšal za 10%. Tudi gibanje materialnih zalog je bildi ugodnejše, vendar je potrebno ugotoviti, da so »kupne zaloge porasle za 27,3 % id angažirajo vsa razpoložljiva obratna sredstva. Četudi je V gibanju zalog le izražena temj derica v smeri boljšega , izkoriščanja materializiranih obratnih sredstev, je potrebj no ugotoviti, da se niso še V celoti izkoristile možnosti za' S Na čelu prizadevanj pri reševanju problemov morajo stati članrZK podjetja (Nadaljevanje s 1. sir.) kolektivov, niso uspeli bistveno znižati negativnih rezultatov gospodarjenja-.( Avtomatika, Pržan). Obstoječe stanje je povzročilo „tudi tendence po upravičenem in neupravičenem zviševanju OD brez potrebnih pokazateljev o realnih pogojih za take posege. . Tako stanje je v naših kolektivih vedno bolj utrjevalo prepričanje, da gospodarski položaj tovarne ni odvisen samo od rezultatov lastnega dela, kar pa je razumljivo v popolnem nasprotju z osnovnimi načeli delitve po delu. Obstoječe razmere se bodo gotovo odrazite tudi v zaključnem- računu za preteklo leto v smislu slabših, ekonomskih rezultatov podjetja. Zaradi vseh omenjenih razlogov moramo komunisti v celotnem podjetju vztrajati, da se notranja delitev za preteklo leto izvede v skladu o statutom podjetja, čeprav bo DOSTAVLJANJE 5 »HASANJ Nadaljevanje s 1. strani) ¿men odgovor, je postopek tak kot pri pismenem vprašanju. Na, predlog UO ali vprašanega lahko DS podjetja določi za odgovor tudi daljši rok, če je vprašanje take narave, da njegova vsebina zahteva daljši rok za odgovor. „.Pismene odgovore in odgovore, k, niso dani že na istem zasedanju, v teku katerega je bilo postavljeno vprašanje, obravnava tudi UO podjetja. Vprašanja naj bodo kratka in zgoščena. DS podjetja na naslednji seji določi poseben čas za vprašanja in odgovore praviloma pred prehodom na dnevni red. DS priporoča tudi vsem enotam v podjetju, da se v okviru njihovih organov upravljanja držijo teh načel. plačana realiz. še vedno. ugotovljena enako, kot povpreč. odst. v odnosu na fakturirano za celotno podjetje. Kolektivi morajo po zaključnem računu razpolagati z ustvarjenim ostankom čistega dohodka po pokritju skupnih obveznosti — ne oziraje se na obstoječo zakonodajo. Zakonski prepisi, ki onemogočajo tovarnam v sklopuiategrirane celote, kot je naše podjetje, razpolaganje z ustvarjenimi sredstvi, niso usklajeni z ustavnimi načeli! Ob tako izvedeni delitvi dobi kvalitetno različen pomen in drugačno družbeno obelež-. je pojem medtovamdških odnosov pri medsebojnem kreditiranju. Gotovo tudi v tako spremenjenih pogojih pstaja danes in v prihodnosti medsebojno razumevanje in pomoč v okviru podjetja osnoven pogoj ža naš nadaljnji razvoj. Ta element ima posebno velik pomen v današnjih nestabilnih razmerah na našem tržišču in dokaj zameglenib gospodarskih perspektivah naše branže, spričo še vedno mečnega administrativnega vpliva tia gospodarski razvoj posameznih panog industrije. Iz teh razlogov medsebojno pomoč, ki temelji na zdravih ekonomskih osnovah in Samostojnih odločitvah prizadetih kolektivov, ne moremo- in ne smemo izenačevati z dosedanjim administrativnim prelivanjem sredstev. V sedanjih razmerah morajo prizadete tovarne, zlasti tiste, ki kredi-, tirajo,, upoštevati in realno oceniti lastne in skupne interese podjetja. Lastne potreb be tovarn bodo na sedanji stopnji našega razvoja vedno obstajale v večjem obsegu, kot jih sleherna, trenutno najbolj konjuktuma in urejena proizvodnja lahko pokrije z ustvarjenim ostankom čistega dohodka. Razumljivo pa so te zahteve večje v tovarnah, ki so locirane na manj razvitih področjih. celoti izkoristile možnosti za - likvidacijo vseh notranjih rezerv, ki so zlasti na tem porečju še zelo problematične. Kljub ugodnejšim kazalnikom predstavljajo materialne zaloge še vedno najbolj resen problem gospodarjenja z obratnimi sredstvi, _ ki ga .povečuje poleg slabega gospodarjenja, še stalno in za podjetje že kronično pomanjkanje obratnih sredstev. Samo iz obravnavanih podatkov je mogoče ugotoviti dvoje: — da je podjetje v pretekli poslovni dobi še vedno obdržalo zelo visoko stopinjo rasti fizičnega obsega proizvodnje in da se kažejo v no- - branjih premikih in gibanjih pozitivne tendence, zlasti , v gospodarjenju z materialnimi sredstvi; — da je notranja razdelitev sredstev, ki ostanejo podjet- ju neugodna, ker osebni dohodki rastejo hitreje kot razpoložljiva sredstva, če bi bila delitev razpoložljivih sredstev skladna z rastjo ostalih elementov, bi podjetje doseglo ob ne najbolj ugodnih splošnih pogojih gospodarjenja izredno ugoden rezultat. Storjeno se ne da več popraviti, vendar pa je potrebno zagotoviti, da se dosedanja praksa v tekočem letu -ne bo več ponovila. Poslovne enote bi morale izredno skrbno in kritično analizirati svoje gospodarjenje, , ugotoviti vzroke vseh negativnih pojavov in jih s primernimi ukrepi čimprej odpraviti. Gospodarski plan za leto 1965 naj pokaže drugačno orientacijo .poslovnih enot, ker bo v danih pogojih le tako mogoče zagotoviti nemoten in uspešen razvoj. C. Ankerst Pri urejevanju medsebojnih odnosov tudi ne smemo prezreti pomoči in sredstev, kot so je bile in so jo še deležne nekatere naše tovarne s strani kolektivov, iz katerih so nastale. Ta dejstva ter globlje proučevanje obstoječe problematike in ciljev našega podjetja, pa cesto niso prisotni-pri formiranju ustreznih stališč komunistov v naših tovarnah in lokalnih družbeno političnih činiteljev. Vse preveč radi favoriziramo v določenih slučajih lastne potrebe in težave, najbolj še takrat," ko pridemo na vrsto tudi sami, da drugemu pomagamo. (Nova Gorica). Ob takem razumevanju za probleme iti težave drugih tovarn v podjetju gotovo ne bi nastala Iskra v sedanjem obsegu. Ta dejstva morajo biti prezentna komu-' nistom in lokalnim družbenim činiteljem, ko vplivajo na mišljenja svojih kolektivov in organe upravljanja, ki bodo o teh zadevah odločali. Zelo odločno- se moramo komunisti v podjetju zoperstaviti metodam vplivanja lokalnih činiteljev, kadar indirektno (ne javno in odkrito) z dezinformacijami skušajo v kolektivu, ali celo na višjih družbeno političnih forumih ustvariti mnenje, ki ustreza bolj njihovim trenutnim lokalnim interesom kot objektivni resnici. Stojimo- neposredno pred potrditvijo zaključnega računa za- leto 1964. 'Problemi, ki bodo s tem v zvezi nastali, zahtevajo zlasti od komunistov, ki delajo na vodilnih upravnih' mestih v upravi jjodjetja in upravah tovarn tjer njihovih samoupravnih organih, skrbno proučitev in analizo vzrokov ter njihovih posledic na gospodarsko stanje podjetja. Na objektivnih analizah ;— brez pretiranega poudarjanja zunanjih vzrokov za nastale težave — morajo temeljiti kar najbolj realni predlogi in naloge, ki bodo dane v obravnavo samoupravnim organom. Zlasti objektivni in odločni moramo biti pri utemeljitvi vzrokov in razmejitvi odgovornosti za nerešene probleme. Dokaj ustaljeni praksi medsebojnega obtoževanja brez potrebnih utemeljitev se morajo komunisti v samoupravnih organih zoperstaviti in jih onemogočiti. Zoperstaviti se moramo tudi tendencam, ki skušajo rešitve problemov iskati v. »temeljitih« reorganizacijah in spremembah samoupravnih aktov ter predpisov. Vse dosedanje izkušnje so nas dovolj utrdile' v prepričanju, da še tako skrbno in strokovno izdelanih organizacijskih konceptov ne moremo realizirati v naši praksi, če sistematičnemu delu pri njihovem uresničevanju nismo zavestno privrženi in če jih v procesu nenehnega razvoja neprestano ne izpopolnjujemo z novimi teoretičnimi in praktičnimi dognanji. »Rešitev« težav s pomočjo IŠČEMO NOVE SODELAVCE za redna delovna razmerja: . . TOVARNA ELEKTROTEHNIČNIH IN FINOMEHANICNIH IZDELKOV KRANJ šef finančnega sektoija pogoj: dokončana ekonomska fakulteta s 5 let prakse ali dokončana srednja šola z večletno prakso šef pravne službe pogoj: dokončana pravna fakulteta in 5 let prakse Ponudbe pošljite na naslov: ISKRA KRANJ, tovarna elektrotehničnih in finomehaničnib izdelkov Kranj, Savska. Loka 2. TOVARNA ELEKTRONSKIH MERILNIH INSTRUMENTOV HORJUL 1. strugar pogoj: poklicna šola ali strokovni izpit za strugarja 2. galvanizer pogoj: strokovni izpit za poklicnega galvanizerjo Ponudbe pošljite na naslov: ISKRA KRANJ — to-, varna eleforonskih merilnih instiminen to v Horjul. korenitih reorganizacij je ta? ko cesto predstavljala najenostavnejši izhod v šili. Mi si v sedanji razvojni fazi našega podjetja takih eksperimentov ne smemo dovoliti brez težjih posledic za nais same. Realizacija gospodarskega plana za letošnje leto mora pomeniti v našem podjetju korenito in dosledno preorien-tacijo na sistematično reševanje notranjih problemov. Ta i usmeritev mora izgubiti pečat kampanjskega dela in brezkompromisno uveljaviti statutarno določilo kolektivnega vodenja, ter omogočiti kar največjo samoupravno uveljavitev naših tovarn. Smiselna uresničitev teh ciljev ni lahka, niti dosegljiva če se-, bodo- zanjo zavzemali le komunisti v samoupravnih organih m družbeno-političnih organizacijah podjetja. Pred vsem se morajo zanjo zavestno opredeliti tudi komunisti v upravnih vodstvih podjetja, -ZZA in to-varn. član! ZK morajo prav tako kot na širšem področju, tudi v samoupravnih organih in ostalih družbenih organizmih -podjetja predstavljati njihov gibalni činitelj. Njihovo delovanje .se mo-ra .odražati zlasti v zavzemanju za. realno, strokovno in argumentirano, obravnavo problemov — ne smejo se zadovoljevati samo s svojim vplivanjem, ki temelji zgolj na občutkih in'je- prikrojeno pretežno zahtevam trenutne situacije. Za tako delovanje pa se bomo usposobili le s sistematičnim in vestnim proučevanjem obravnavanega gradiva. Tako prizadevanje nas bo tudi usposobilo za razločevanji bistvenih od nebistvenih, oz. rešljivih od nerešljivih problemov. Za tako delo je potreben čas, ki ga moramo posvetiti lastnemu usposabljanju, sicer bo delo DS podjetja in. tovarn v pretežni meri ostalo tudi v bodoče odraz aktivnosti predsednika in neznatnega števila članov,- ki so sposobni enakopravno razpravljati in zavestno odločati. V obstoječih razmerah pa moramo kritično ugotoviti in priznati, da številni komuni- sti,, ki „so v samoupravne organe izvoljeni, niso vedno v stanju samostojno presojati in analizirati predlaganih rešitev, kar povzroča nam vsem poznane situacije, da g^stijemo često brez razprave. To se zlasti rado pripeti takrat, ko so v obravnavi najvažnej--šl akti. kot gospodarski plan podjetja, zaključni račun, perspektivni program'itd. Gojitvi tovariških odnosov, enakopravnih pravic . v razpravljanju in demokratičnosti v odločanjih moramo pripisovati- večji pomen. Odločneje se moramo-zoperstaviti težnjam posameznikov, ki skušajo na samoupravne organe in njihove odločitve vpti-vati z metodami, ki so v naši organizaciji že preživete (avtoriteta; osebno obračunavanje itd.). Da bodo komunisti izpolnili zaupanje v kolektivu, se, morajo odlikovati tudi v osebnih lastnostih. Tudi delavnost je pogoj, ki nas usposablja, da - se čim hitreje na podlagi lastnega proučevanja gradiv dokoplje mo do lastnih ocen pri reševanju problemov in sprejemanju odločitev. Razumeti moramo, da je pri delu kolektivih organov kot so samoupravni organi potrebne podrediti osebne težnje, cilje ter ambicije ciljem organa, v katerem delujemo. S celotnim svojim delovanjem moramo opravičiti izkazano zaupanje v svojih kolektivih. če smo v preteklosti tem kvalitetam ter sposobnostim pripisovali bolj drugoten po men, moramo v bodoče ob kvalitetno zahtevnejših pogojih delovanja pri izbiri kandidatov prej 'omenjenim kvalitetam prisoditi odločujoč pomen. . , ... . . Naša organizacija v podjetju se mora v polni meri zavzemati za uveljavitev teh načel pri izbiri novih kandidatov. Kadrom, ki smo jim zaupali zastopanje delovnih organizacij v samoupravnih organih podjetja, moramo nuditi možnost sistematičnega izobraževanja — ne samo takrat, ko so že izvoljeni v* te organe, temveč že prei.' Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov SKLEPI 37. seje UO podjetja (2. aprila 1965) 9 UO sprejema predlog počitniške skupnosti o cenah v počitniških domovih ISKRE za leto 1965 s tem, da naj bo cena v domu na Bledu za domače goste 2.200 din, v campu na Dugem otoku pa 1.100 din. Razliko od 22203 do 2.500 din za dom na Bledu in razliko od 1.100 do 1200 din za camp na Dugem otoku bo v primeru potrebe krilo podjetje iz sklada skupne porabe podjetja ob Zaključnem računu počitniške skupnosti,. sg Istočasno UO naroča počit niški skupnosti, da zviša ceno za tuje goste v domu na Bledu na najmanj 3.000 din. ® Pri obravnavanju proizvodnega plana za leto 1965 je UO sprejel naslednje sklepe: Na pripombo Tovarne kondenzatorjev v Semičj.1 ni možno najti drugačne rešitve kot da ostane na nivoju dodeljenih deviz v smislu predloga direktorja proizvodnega sektorja. UO bo to stališče predložil tudi delavskemu svetu v obravnavo. V zvezi s pripombo tovarne Mikron Prilep se UO strinja s stališčem direktorja proizvodnega sektorja, da se preveri, v koliko so bile za tovarno dvakrat odbite izko-ristljive zaloge. V kolikor je trditev, tovarne Mikron pravilna, se ji prizna 5 milijonov deviznih din. , UO se strinja s predlogom proizvodnega sektorja in vztraja na tem, da Tovarna elektronskih naprav mimo tega, kar je že dobila, ne* more dobiti nobenih deviznih sredstev več, ker jih nimamo. , V podobni situaciji so vse naše tovarne, ker so končne zaloge povsod veliko manjše od začetnih zalog in bomo ta problem reševali z avansi, ki jih bo podjetje dobilo od Jugobanke. UO bo predložil delavskemu svetu v potrditev predlog proizvodnega piana za leto 1965. 9 UO potrjuje zaključke razprave o proizvodnem programu našega podjetja s tem, da se razprava zaključi v kolektivih do konca meseca aprila. UO naroča programskemu sektorju podjetja, da k materialu priloži še pojasnilo, da je vprašanje programa tovarne Avtomatika v Pržanu povezano z odločitvijo o ponovni proizvodnji televizorjev, o čemer bodo prizadete tovarne tekom meseca aprila dodatno seznanjene. Pri kriterijih, ki so odločilni za to, katero proizvodnjo bomo pospešeno razvijali, smatra UO, da je pod stopnjo dohodka treba razumeti tudi hitrejše obračanje obratnih sredstev. 9 Pri obravnavanju predloga za financiranje Zavoda v letu 1965 je UO sprejel naslednje sklepe': SKLEPI 3. seje DS tovarne radij, sprejemnikov Sežana (10. marca 1965) g © Delavski svet tovarne sprejme sklep na predlog komisije za razpis delovnega mesta direktorja tovarne, da se imenuje za direktorja tovarne radijskih sprejemnikov Sežana tov. Vladimir LOGAR, ki ima za io delovno mesto Na volitvah v Zavodu za avtomatizacijo v Ljubljani je od 263 volilnih upravičencev volilo^ od vseh prijavljenih kandida- 227, opravičenih je bilo 36 zaposlenih, medtem ko je bilo 12 neveljavnih glasovnic. Največ glasov — 133 — je dobil kandidat ing. Drago Kovačevič tov največ pogojev. Na podlagi predloga, ki ga je sestavila posebna komisija, določa UO sredstva za pokritje , aplikativnega razvoja ter dodatna sredstva za bazične raziskave. UO naroča finančnemu sektorju, da ta sredstvi'vnese v njihovo razdelitev po podanem predlogu v gospodarski plan podjetja za leto 1965. UO je sprejel tudi predlog o dodeljevanju deviznih sredstev za ZZA v tem smislu, da se v bodoče devizna sredstva, ki so potrebna za izdelavo prototipov, financirajo iz deviznih sredstev tovarne, ki je naročnik razvojne naloge. UO je sprejel na znanje povprečne cene, po katerih Jjo ZZA obračunaval storitve tovarnam v letu 1965, UO bo predlagal delavsker mu svetu v potrditev naslednji sestav komisije za odločanje o razpolaganju s sredstvi za bazične raziskave: predsednik — ing. Vladimir KLAVS, direktor programskega sektorja, člani: ing. Franc SILA, pomočnik direktorja proizvodnega sektorja, ing, Alojz GRČAR, šef proizvodnega sektorja Elektromehanska, ing. Milan SLOKAN, vodja programskega sektorja v ZZA, ing. žarko STOK, vodja tehničnega- sektorja v Elementih, ing. Ljubo ARTIČ, šef za mednarodno kooperacijo v PSO, ing. Srečko RAZPOTNIK, tehnični direktor v Aparatih. Istočasno bo UO predlagal delavskemu svetu, da razreši dosedanjo začasno komisijo za bazične raziskave. ® UO bo predložil delavskemu svetu v potrditev predlog reorganizacije komercialnega sektorja v taki obliki, kot ga je predložila upravnemu odbora komisija za organizacijska vprašanja. @ UO je sprejel predlog komisije za skrajšani delovni čas, da se Tovarni Avto-izdelkov v Novi Gorici s 1. aprilom 1965 odobri prehod na eno prosto soboto v me-’ seču. O nadaljnjem skrajševanju delovnega časa v tej tovarni bo UO odločal takrat, ko bo predložena, dodatna dodatna dokumentacija. ® Dopis skupščine občine Trebnje zaradi odpusta delavcev iz obrata ISKRE v Mokronogu UO odstopa tovarni Avtomatika v Pržanu, ker obrat v Mokronogu spada v njen sestav. 9 Delavski svet tovarne je sprejel sklep, da predlaga upravnemu odboru podjetja, da podjetje poskrili tovarni denarna sredstva za lastno udeležbo pri nakupu stanovanj, ki so trenutno na razpolago. S K LEPI 52. seje UO Elektro-mehanike (29. 3. 65 ) © Z’ ozirom na kritično situacijo pri izvrševanju mesečnega proizvodnega plana, zadolžuje/upravni odbor vse službe v tovarni, da prvenstveno montirajo tiste izdelke, za katere je na razpolago ves material za dokončno fi-nalizacijo. 9 Na osnovi poročila nabavne službe, upravni odbor prosi upravo podjetja, da posreduje pri finančni službi podjetja poravnavo dolgov dobaviteljem, katerim dolgujemo večje zneske, ker so zaradi tega ustavljene dobave nekaterih kritičnih materialov. Upravni odbor prosi, da se ta predlog pregleda in o ukrepih obvesti upravni odbor. 9 Upravni odbor zadolžuje organizacijski biro in komisijo za OD da do 30.4.1965 izdela opis in analitično oceno delovnih mest za tekočo kontrolo ATM. 9 Upravni odbor se strinja s predlogom splošnega sektorje za povišanje nagrad učencem v gospodarstvu s pripombo, da naj se minimalne nagrade povišajo za 3.090 din,'; za dosežen uspeh v, šoli pa naj bo višja denarna stimulacija kot dosedaj. Splošni sektor naj da ponoven predlog upravneemu odboru do 12.4.1965. 9 Upravni odbor naroča splošnemu sektorju, da izdela konkretno razdelitev študentov in dijakov predvidenih za poletno prakso v 1. 1965 s tem, da bi bili enakomerno porazdeljeni v mesecih juliju in avgustu. 9, Na predlog komisije za racionalizacije in tehnične iz- boljšave, je upravni odbor odobril izplačilo premij in nagrad sledečim tovarišem: Tov. Slavku Renku iz delovne enote produkcije za izboljšave na orodju P 25979, ki služi za prebijanje lukenj na komadu locenj kode 27.900. 219 in 27.980.149 — števec E3 in Tl, se izplača premija v višini 20.090 din . 9 — Tov. Maksu Semoliču iz delovne enote montaže tel. central za predlagano izdelavo priprave, s katero bi se privijali žični upori, se izplača premija v višini 19.000 din. — Tov. Izidorju Plesničarju iz delovne enote produkcije za izboljšavo tehnološkega postopka pri izdelavi »krila I in krila II«, se izplača premija v višini 17.080 dm. — Tov. Stefanu Borovcu iz delovne enote umetne mase za izboljšavo tehnološkega postopka pri i aziglanju komadov VK Mostiček, kode 37.420.017 in 37.420.273,. se izplača premija v višini 84.080 din. Razpis šolski center podjetja Iskra Kranj v-Kranju,, razpisuje delovna mesta za učno in vzgojno .osebje v letu 1965. POKLICNA ŠOLA ELEKTROTEHNIŠKE .IN KOVINARSKE STROKE V KRANJU Predstojnik šole Pogoj: dokončana višja pedagoška strokovna.“ šola. POKLICNA ŠOLA ELEKTROTEHNIŠKE IN KOVINARSKE STROKEC LJUBLJANI, LINHARTOVA 35 Predavatelj Pogoj: dokončana višja: pedagoška 'Sola-' (predvojaška vzgoja in: HTV) Učitelj praktičnega pouka (2 delovni mesti) Pogoj: finomehanik, dokončana mojstrska šola ’ Učitelj praktičnega pouka Pogoj: orodjar, dokončana mojstrska šola Učitelj praktičnega pouka Pogoj: elektrbmehanik, dokončana mojstrska šola - : - Učitelj praktičnega, pouka Pogoj:; rafliomehanik', 'dokončana: moj-. sirska šola Učitelj praktičnega pouka Pogoj: TT; mehanik, dokončana mojstrska šola ' TEHNIŠKA ŠOLA ELEKTROTEHNIŠKE IN STROJNE STROKE V KRANJU Predstojnik šole Pogoj: diplomirani strojni inženir i Predavatelj (2 dd. mesti) Pogoj: diplomirani strojni' inženir Predavatelj ^ Pogoj: profesor za matematiko Prijave sprejema šolski center podjetja ISKRA — KRANJ, v Kranju, do zasedbe delovnih mest. »REFA« ali »W-F« sistem Sindikalni informator (Nadaljevanje s 5. str.) . — Kako daleč smo napredovali pri uvajanju »W-F« sistema? J Želimo, da naša vprašanja kot tudi odgovore objavite v časopisu »-Iskra«. Tehnologi v »Pripravi dela« »-Elektromehanike« v Kranju Na gornja vprašanja je ing. Marjan Lavrenčič poslal . uredništvu našledn j e - odgovo- stavniki vseh PE in so dajali strokovne smernice za delo tehnološkega sektorja ZZA, ki sistem proučuje in uvaja; * -» — po sklepu sindikalne konference in napotkih tehnološke komisije je bil sistem preverjen v obratu-Lipnica. Rezultate je preverila tehnološka-komisija.'Na zasedanje smo povabili širši krog strokovnjakov PE in uprave podjetja. »-Elektrome- hanika« je poslala 5 zastopnikov; — Tehnološki sektor ZZA sedaj sistem uvaja v PE »•Aparati« v Ljubljani, v pripravi je tečaj zg^ tovarno RA sprejemnikov v Sežani in PE TEN Ljubljana 4. Uprava in tehnično vodstvo »-Elektromehanike« so podrobno seznanjeni s sodobnimi sistemi študija dela in lahko dajo vse specifične odgovore za vaš oddelek. 1. »-W - F« sistem poučuje »REFA«' in je naš sodelavec pri njih pridobil pravico ta -sistem poučevati. ■ 2. V dopisu imenovani »RE-.FA« sistem je dejansko pri nas sistem snemalnih časov, o katerem so znane vse pomanjkljivosti in prednosti, 3. Uvajanje »-W - F« sistema ni vsiljevanje novitete, ker smo do sedaj postopali takole: — sklicali simpozij za podjetje »-Iskra« (udeležba ca 130) v februarju 1963, ki je potrdil uvajanje sodobne tehnologije-in »-W-F« sistema; — organizirali tečaj o podrobnem »-W-F« postopku v Šolskem centru Kranj spomladi 1963. »-Elektromehani-ka« je poslala v tečaj 4 sodelavce; f — sklicali politični aktiv v konferenčni Sobi komiteja ZKS v Kranju, oktobra 1963, ki je potrdil potrebnost akcije za uvajanje »W-F« sistema; — sklicali ‘ sindikalno konferenco za podjetje' ISKRA, posvečeno tolmačenju »-W-F« sistema s potrebnimi demonstracijami (decembra 1963); — redno proučevali problematiko sistema v tehnološki komisiji podjetja, v kateri sodelujejo strokovni pred- O obliki dela ekonomistov (Nadaljevanje s 3. strani) sekcije tudi njegovo notranje zadovoljstvo. Ne smemo ih ne moremo pa ustanoviti sekcije, ki bo za njene člane obremenitev zaradi sestankov in pomenila izgubo neplodnega časa na "Sestankih. Taka sekcija ne more biti. zanimiva'in uspešna in take pri formiranju nismo imeli v mislih. Niti nismo imeli v mislih sekcije kot strokovnega filtra za odločanje samoupravnih organov po posameznih problemih. Predvsem pa mislimo, da mora delo naše sekcije omogočiti organizirani /prodor ekonomske miselnosti v vse organe odločanja v podjetju. ISKRA — glasilo delovnega kolektiva Iskra industrije za elektromehaniko teleko munikacije elektronike in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — odgovorni urednik: Igor Slavec — izhaja tedensko — Tisk in klišeji: »CP Gorenjski tisk« Kranj Pisma bralcev VOJAKI NAS POZDRAVLJAJO Marijan čuk V. P1973/18 Pančevo Srbija, lepo pozdravlja svoje sodelavce in prijatelje. Kot bivši član ZZA nam je pisal Štefan Oletič V. P. 4079-18 — Sarajevo V. E. 5, ki po šilja iskrene pozdrave sodelavcem v ZZA. Anton Plut piše, da je odšel iz Reke v Gospič (Lika) V. P. 2058/9 ter lepo pozdravlja člane kolektiva, najbolj - pa seveda ' sodelavce. Marko Svetina V. P. 9935/7 Titovo Užice pozdravlja predvsem člane kolektiva »Avtomatika« Pržan in jim želi čim več uspehov. Vojaki: Tone Debeljak V. P. 6230/1 Ve-2, Franc .Kosmatin V. P. 6230/3, Janez Vrhovnik V. P. 6230/3, vsi Kičevo — Makedonija — so nam poslali lepo razglednico s pozdravi in dobrimi željami. Vsem vrlim vojakom sporočamo, da jim bomo časopis pošiljali redno na njihove naslove, obenem jih prav lepo pozdravljamo in jim želimo ugodno počutje pri vojakih. Veselilo nas bo, če se še kdaj oglasijo! Uredništvo ODHODI AVTOBUSOV Pismo, ki govori o prehitrem odhodu nekaterih avtobusov (Elektromehanika) smo odstopili- šefu splošnega sektorja, ki nam je poslal naslednji odgovor: »Zadevo smo preverili in ima pisec v nekaterih stvareh prav. Včasih pride do izraza samovolja šoferje^, včasih pa priganjanje potnikov. Vsi šoferji so ponovno, obveščeni, da je odhod vseh avtobusov ob 14.30.« Piscu sporočamo, da je bilo pismo pisano preveč v čr-no-beli kritiki in bi bilo prav, da .drugič napiše le dejstva oz. da o nepravilnostih poroča prevoznemu oddelku oziroma šefu oddelka za družbene službe, lahko pa tudi šefu splošnega sektorja;, vsi ti so namreč za pravilen odhod in prevoz odgovorni. To šo stvari, ki se dajo z dobro voljo takoj urediti. Pa še nekaj: zakaj se ne podpišete; upravljale! ne smejo in ne morejo stati v senci. Uredništvo izreži ZAKLJUČKI OBČNEGA ZBORA SINDI- KALNE PODRUŽNICE ELEKTROMEHANIKE L Glede na to, da je višji življenjski standard naših delavcev odvisen predvsem od povečanja produktivnosti dela in izpolnjevanja gospodarskega plana, je treba vložiti naše sile predvsem v sledeče naloge: Organizaciji dela, specializaciji in planiranju proizvodnje, boljšim izkoristkom delovnega-časa, delovni "disciplini, boljši organizaciji nabave reprodukcijskega materiala itd. 2. Rezultati dosedanjega gospodarjenja oziroma opravljanja določenih nalog nam narekujejo, da moramo v bodoče preiti na osebno-materialno odgovornost (stimulacija) vseh članov kolektiva, posebno pri članih kolektiva, ki šo na odgovornejših delovnih mestih. 3. V letu^l965 se ne .predvideva bistvenega povečanja zaposlenih. Zato je potrebno nadaljevati z delom za znižanje režijskih delovnih mest tam, kjer je- to možno in (umestno. 4. Sistem nagrajevanja je nujno prilagoditi vloženemu delu, predvsem pa uskladiti nesorazmerja med posameznimi deli po normi in režiji, ter poiskati načine za izboljšanje materialnega položaja delavoev z nižjimi zaslužki. Stimulativno nagrajevanje naj bo odraz efektu vloženega dela posameznih DE, služb in posameznika, 5. Glede na naloge in odgovornost, katere stojijo pred člani kolektiva; je po- trebno nadaljevati z izobraževanjem delavcev. Tako bodo člani kolektiva uspešneje sodelovali pri reševanju nalog v samoupravnih organih in družbeno-političnih organizacijah. Predavanja morajo biti na kvalitetni višini-in podana v poljudni obliki. 6. Organizacijsko utrditi delo sind. odbora v DE, kjer naj posvetijo več skrbi izdelavi programov dela, delu samoupravnih organov, proizvodnim .problemom in skrbi za človeka. 7. Takoj pristopiti k organizaciji boljšega informiranja kolektiva, ki naj bo pravočasno in objektivno. ■¡§1 mm sekcije O.d članov in od vodstva sekcije zavisi, kako bogato, pestro in zdnimivo bo delo, ki si ga bomo sami organizi-rali.« : PRIPIS UREDNIŠTVA: Vse člane . kolektiva obveščamo, da se’je Sekcija ekonomistov ISKRE resno vrgla na delo in je v sredo, 7. 4. 1965 že imela svoj prvi delovni sestanek. Obravnavali so nekaj važnih problemov ISKRE, kot: — zaključni račun podjetja z vidika likvidnosti in rentabilnosti podjetja, dalje — programe in oblike dela sekcije ter — informacije o simpoziju o sodobnih metodah v stroškovnem računovodstvu. ' Ker bodo razprave na teh sestankih za mnoge zanimive in aktualne, bomo bralce sproti obveščali o času in kraju za naslednje delovne sestanke sekcije, obenem pa prosimo, da oprostite, ker je vabilo za omenjeni prvi sestanek po pomoti izostalo. - Miha Gartner, ki dela v orodjarni naše tovarne v Železnikih, sodi med mladince, ki v tekmovanju za dvig produktivnosti, dosega vsa,k mesec lepe uspehe. Znan pa je tudi kot dober športnik. ______________ izreži PRIJAVA ZA LETOVANJE Priimek in ime ............................zaposlen (a) v tovarni.........__________ kraj .............................bom (o) letoval (i) v ......______________________ od .......,.......,---- do „.................... število odraslih .................. število otrok do 12. leta starosti ......potrebujem Skupno števila postelj .................... V kolikor ne bi bila potrjena rezervacija v zgoraj navedenem domu pride v poštei še kraj: —-----------------............... od .............. do ..................J._ Kraj ......................., dne........,.......... ' • \ Prijavljenem (izpolni počitniška skupnost) POTRDILO Potrjujem rezervacijo za tov. .........|............L....................;....;...... iz tovarne ___________________„c„.......... Kraj .........................._.......... v počitniškem domu .........................od.... .............. do ................. za skupaj prijavljenih oseb ................. sobo s ...... ležišči.................. Potrdilo služi kot napotnica s katero se prijavljenec izkaže ob prihodu v dom, obenem s potrdilom o vplačani akontaciji. V kolikor nima prijavljenec obeh potrdil ga upravnik v domu ni dolžan sprejeti. V Kranju, dne Počitniška skupnost Iskra KRANJ