Za slovensko vseučilišče v LjubJjani. Že zadnjič smo poročali, da je sklical na nedeljo, dne 9. t. m., nSvaz česko-slovanskeho studentstva" vsedijaško zborovanje y Pragi, da slovenski, češki in maloruski dijaki skupno manifestirajo za slovensko vseučilišče v Ljubljani, za eeško v Brnu in rusinsko v Levovu. Za slovensko vseučilišče je govoril dr. Mihajlo Eostohar. Utemeljeval je potrebo slovenskega vseučilišča tako-le: Ce hoče slo,venski narod živeti in veljati za kulturni narod, potrebuje k temu slovenskih šol in predvsem slovenskega vseu.ilišča. Velik del slovenskih abiturientov je prisiljen zaradi materijalnih razmer opustiti visokošolske študije; 5e pa gredo na univerzo, izgubljajo le prevečkrat v eksistenčnem boju svoje narodne ideale in se vračajo domov kakor tujci. Sovinizem nemških profesorjev odganja slovansko študentstvo z univerz; lani se je sprejela na zborovanju dunajske »Kampforganization" resolucija, zahtevajoča, naj se slovanskim dijakom zabrani pohajati menzo akademiko, da jim na ta način onemogočijo eksistenco. Težavno stališče ima slovenski študent tudi pred nemškonacionalnimi profesorji. Slovanski dijak je obče priznano nadarjen in marljiv; vendar pada v zadnji dobi vedno na izpitih po 75% slovenskih dijakov, dočim delajo Nemci z lahkoto svoje izpite. Splo.no je mnenje, da uspeh slov. dijaka ne zavisi yeč od njegovega znanja, ampak od tega, pred kakšno komisijoje prišel. Slovenskim profesorskim kandidatom, ki so napravili iz svoje stroke izpit z dobrim uspehom, napišejo v izpričevalo klavzulo -befahigt zum Unterricht in der deutschen Sprache mit AusschluC des deutschen Gebietes". To se prakticira že dve leti. S takim izpričevalom more slov. kandidat dobiti službo kvečjemu v Ljubljani. Tako izgleda praviea slov. dijaštva na nemških univerzah, tak je danes položaj! Vlada sama je priznala oficijelno upravičenost naše zahteve po lastnem vseu.ilišču. Ko je pa zarožljalo v nemškem taboru, se je vlada izgovarjala, da bi univerza ne imela dovolj slušateljev. Ako je vlada ustanovila v Črnovicah za 300 nemških buršev posebno nemško univerzo, tedaj ima 600 slovenskih visokošoleev tudi pravico do lastnega vseučilišča. Slovensko vseučilišče bi imelo brez dvoma y kratkem času brez teološke fakultete 800 slušateljev. 0 tem so na merodajnem mestu docela uverjeni, zato so se oprijeli zdaj drugega argumenta, ki je prvemu dijametralen. Vlada pravi, da bi z ustanovitvijo slovenskega vseučilišča provzro.ila le hiperprodukcija inteligentnega proletarijata. Uradniška statistika nas pa poučuje, da v slovenskih deželab. zavzemajo Nemci približno računjeno 570 uradniških mest, do katerih imajo pravico edinole Slovenci — po številu prebivalstva računjeno. Vun s temi impertinentnimi tujimi uradniki s slov. zenalje, ki izvršujejo le potujčevanje slovenskega ljudstva, pa bo dovolj mest za vse tiste slovenske dijake, ki bodo izštudirali na slovenskem vseučilišču. Danes imamo že vse uine osebe za pravniško fakulteto, katere takojšnjo ustanovitev odloeno zahtevamo. Tudi učnih oseb za filozofsko fakulteto bi lahko imeli dovolj, ko bi se Slovencem ne stavile ovire pri habilitaciji na nemških univerzah! Obračamo se na bratski češki narod s prošnjo, da nam v tem oziru priskoči na pomoč in omogoči provizorično habilitacijo slovenskih docentov na češki uni,verzi. Slovensko, češko in malorusko vseučiliško vprašanje se mora rešiti obenem; med temi postulati naj obstoja junktim, ker Ie tedaj zadobi slovanska solidarnost realno podlago! Sedem let vodi že slov. dijaštvo boj za univerzo, a vlada nas ui upoštevala in ni izpolnila niti naše zahteve niti češke niti maloruske. — Dovolj ji prošenj, dovolj lojalnih peticij, odslej velja boj, in ta boj mora biti vzajemen ! S tem shodom se je začel nov boj za slovanske univerze. V solidarnosti vseh treh narodaosti je tudi zagotovljen u s p e h vseučiliškemu vprašanju. Sprejela se je resolocija, ki zahteva češko univerzo v Brnu, slovensko v Ljubljani in malorusko v Levovu. Na predlog fil. Zalarja je bil sprejet še dodatek, ki smo ga objavili že zadnjič. Minuli teden so se mnoge slovenske občine in korporacije, mnoga slovenska društva ter naša okrajna učiteljska društva brzojavuo obrnila na naučno mistrstvo, oziroma na predsedstvo državnega zbora s prošnjo in zahtevo, da ugodi dunajska vlada splošni zahtevi slovenskega naroda ter mu ustanovi v Ljubljani najvišji kulturni zavod — popolno slovensko univ e r z o. Tudi mi želimo od vsega srca, da bi bil čimprej položen temelj n a š e m u vseučilišču. To je izvršljivo, ker so dani vsi pogoji. Sedaj je ugodna prilika za naše državne poslance, da dokažejo česa so zmožni in kaj vzmore vztrajno delo v blagor našega kultunega napredka!