Komu je namenjena tržnica?
Ob 15.45 so jo skrbno zaklenili / Kje kupovati ob novem delovnem času?
Takino vprašanje je zasta-vila naša bralka Vesna An-dree. Gre namreč za to, da se večina izmed 17 trgovin v be-žigrajski tržnici zapre že ob 14. uri, samo tri delajo vsak dan do štirih popoldne in tri do šestih zvečer - te slednje pa so izven prostora, ki je na-menjen stojnicam. Prostor s stojnicami je ob 15.45 že zaprt in zaklenjen ter skrbno sprav-Ijen za železno ograjo. Ob no-vem delovnem času se zato zaposlene ženske upravičeno sprašujejo, kje naj kupujejo na poti domov in komu je be-žigrajska tržnica namenjena.
Vtorek, 15. februarja, smojo še pred 16. uro tudi sami obi-skali. Ob 15.45 je gospodar trž-nice marJjivo zaklenil ogrado. Prodajalci, ki so se odpravljali domov, pa so povedali, da je od dvanajste ure do treh ali štirih popoldne obisk ph njih zelo majhen. Kar sam se ponu-ja odgovor, da je tako prav go-tovo zaradi spremenjenega delovnega časa. Zato smo povprašali še podpredsednika izvršnega sveta bežigrajske občinske skupščine KOSTO BIZJAKA, kako je z delovnim časom prodajaln v bežigrajski tržnici.
»Težava obratovalnega časa bežigrajske tržnice je ta, da Komunalno podjetje Ljubljana, tozd Živilski trgi samo oddaja prostore prodajalcem in pri oblikovanju   delovnega   časa
prodajaln pravzaprav ne odlo-ča. Prodajalci, predvsem me-sarji in tisti v ribarnicah, pa se zgovarjajo, da že tako ali tako nimajo kaj prodajati. Ko je bil sprejet odlok o poslovnem ča-su v Ljubljani, smo se s proda-jalci v bežigrajski tržnici dogo-vorili, da bodo začasno, čez zimo, ko je tudi sadja in zele-njave manj, zapirali svoje trgo-vine ob 14. in nekateri tudi ob 16. uri. Če prodajalci ali go-spodar tržnice ne ravnajo tako, kot smo se dogovorili, lahko ukrepa samo še tržhi inšpek-tor. Ker pa prthaja pomlad, ki prinaša tudi na stojnice nove poljščine, vrtnine in sadje in ker so bili pred kratkim zaprti tudi prehodi za pešce na križi-šču Titove in Linhartove ceste, so neutemeljeni vsi izgovori, da ni česa in komu prodajati. Potreben bo nov dogovor s prodajalci, in premaknitev delov-
nega časa v pozno popoldne, tako kot to zahteva tudi odlok o poslovnem času,« je dejal Kosta Bizjak.
In kaj določa odlok o poslov-nem času? V njem je jasno na-pisano, da morajo trgovine upoštevati želje potrošnikov in oblikovati svoj poslovni čas v sodelovanju s potrošniškimi sveti. Morda bi lahko prav v primeru bežigrajske tržnice ukrepal tudi občinski svet po-trošnikov, ki je bil ustanovljen lansko jesen. Poleg tega 13. člen odloka, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS, številka 23/1982, določa, da posluje Tržnica Bežigrad vse leto od ponedeljka do petka od 6. do 17. ure, v soboto od 6. do 14. ure. Odlok ponuja možnost prodajalnam, da poslujejo do-poldne neprekinjeno, cel dan aii pa v deljenem delovnem času.
Prav za to slednjo možnost se veliko prodajaln še vedno ne odloča. Zato ima obiskova-lec bežigrajske tržnice veliko-krat občutek, da se mora sam na vse pretege prilagajati pro-dsjalcem, namesto, da bi bilo obratno. Kopiči se število izo-stankov z dela, ko se med do-poldanskimi malicami vijejo po bežigrajski tržnici dolge vrste zaposlenih Ijudi, ki so »za 10 minut« skočili v podzemlje, da bi kupili to in ono, saj jih doma vsak dan čakajo lačna usta. Vendar to, kot kaže sploh ni važno, samo da je tržnica že ob 15.45 skrbno zaklenjena...
VIDA PETROVČIČ