Šolske olajšave dovoljeue. Naša dežela Stajerska še vedno vzdihuje pod brezobzirnim nasilstvom nemško-liberalne stranke Ce tudi ubogemu ljudstvu, n. pr. kmetskemLi kaj ugodnega na Dunaji sklenejo, skrhajo in zavlečejo mu neinški liberalci, d^kler le količkaj mogoče. V zopetni dokaz so Inam prošnje štarjerskih kmetskih ljudij, nemških in slovenskih, za olajšavo šolskili bremen. Znano je kako so nemški liberalci, ko so še na ministerskih stolih sedeli pa v državnem zboru večino imeli, skleuoli novo šolsko postavo, po katerej mora deca 8 celih let v šolo, če ne bo stariš kazuovan. Muogo novih šolskib poslopij je trebalo vsled tega pozidati, stare povekšati. Vendar sleduje bi še ljudje prebili pa Sletno strogo šolanje, to nikakor ne kaže zunaj mest in trgov. Zato so nemški konservativci v novem državnem zboru na vso moč delali, da se šolska postava prenaredi. Naposled so to dosegnoli in 2. maja 1883bila je žolena prenaredba od cesarja potrjena. Nove šolske postave § 21 dovoljuje znatnili olajšav šolske dolžnosti, ako vse kakšnej šoli pripisane občine po svojih občinskib zastopih za nje, pismeno poprosijo. To se je lani po vsem Stajerskem godilo, najbolje pri Nemcih. Okolo 500 prošenj bilo je kmalu vloženih. Toda najprvlje zadele so prošnje na opovire v okrajnili šolskib svetib tam, kder so liberalci gospodje. Vendar ogronma veCiiia vscli prošenj je prodrla do deželnega šolskega sveta v Gradec. Prve prošnje bile so skoraj vse kot neopravičeue zavržeue. Nemški kmetje pa se niso dali splašiti, popravijo prošnje in jih drugič vložijo pa uspeha le ni. Prošniki se obrnejo sedaj do ministerstva za poduk na Duuaj. Znana konservativna poslauca kanonik Karlou pa knez Alfred Licbtensteia jih krepko podpirata pri ministru Konradu. Pričujoč bil je tudi ministerski predsednik in šlo je: Dne 22. februarja 1884 naznanil je c. k. namestnik ba- ron Klibek vsem c. k. glavarstvom, da so prošnje za olajšanje šolske dolžnosti ,,opravičene", (zulassig), ako se v njib prosi: ,,otroci, ki so 6 let v šolo bodili, obiskujejo v 7. leti samo po zimi šolo celi den, po leti pa le edeukrat v tedni, pred ali popoldne 3 ure; v 8. šolskem leti obiskujejo pa takšni otroci šolo samo po zimi vsaki tedeu edenkrat, 3 ure pred- ali popoludne, po leti so celo prosti." Katere šolske občine za takšne olajšave poprosijo, morajo se jim dovoliti. Kder pa nič ne prosijo, tam bodo celih 8 let raorali strogo pošiljati deco v solo. če ne, bodo kaznovani. Opomnimo pa, da se mora sedaj iz nova prošnja vložiti pri okrajuem šolskem svetu. Prošaji mora biti dodjan zapisnik seje občinskega odbora, kder je bila sklenjena. Vsevšolane občine morajo prositi, če le eua ne prosi, zapstonj se trudijo druge. Dalje vse občine morajo za eno in tisto olajžbo prositi in sicer takšno, kakoršao je minister v zgoraj uavedenib besedab kot ,,opravičeno" najavil. Kdor več ali kaj druga prosi, ne doseže nič. Slovenskim občinam svetujemo, naj odborniki poprej preberejo, kar je bilo lani v ,,S1. Gospodarji" čitati v štev. 44. iu 45, strani 346. in 354.