SOOAIJ«) DE1X> IN UITlAVUAhnE v INO\OTIVNIH DEJAVNOSTIH« j Kako naj se socialni ddavci tiq)osobijo za management^ in kakSna temdjna ^ stališča naj imajo ustvarjalni ddavci na socialnem področju? Manud Luis Lopez Za Belgijo je danes značilna množica novih organizacij, ki se pojavljajo v mrežah skupnostnega življenja. Hkrati na socialnem področju nastajajo Številne nove oblike delovanja kot odgovor na spremembe v družbi. Tem oblikam dela in organizacijam bomo namenili naSo pozornost. Ce se ne omejijo na pasivno '^omoC pri obravnavi" za nadrejene organe, so po naSem mnenju sposobne poživiti asociativno življenje, ki je pogoj za približevanje participativni, ne le delegatski demokraciji. Nove iniciative bomo najprej postavili v sploSni okvir asociativnega | gibanja (I). Po obSimem in globalnem pregledu bomo usmerili pozornost na I upravljalsko vlogo (imenovano tudi "managerska"), ki jo danes pričakujemo i od socialnih delavcev. Zakaj je potrebno, da se le-ti začnejo ukvarjati z managementom in kakSen izobraževalni program naj jih za to usposobi (II)? Končno se bomo vpraSali, kako je mogoče - ne glede na zunanje okoliščine, ki lahko olajšajo ali zavrejo inovacije - socialne delavce spodbujati k \ inovacijam. Ali bi bilo to mogoče doseči tako, da bi proučili temeljna i stališča, ki so značilna za plodne in inventivne ljudi? Morda bi lahko na ta način pri socialnih delavcih spodbudili domišljijo, da bi se lahko uveljavili kot strokovnjaki, nosilci razvojnih projektov (HI). Obstaja drug svet, vendar je v tem. II y a un autre monde,mais il est dans celui-ci. Paul Eluard 1. Inovativnost in asociativno življenje 1.2e drugje smo poskusili pojasniti, da nas v Belgiji in v drugih deželah - EGS na socialnem področju najbolj preseneča naglo Širjenje tradicionalna funkcije socialnih služb in dejavnosti. Zdi se nam, da smo pričel pospešenemu odpiranju socialnega sektorja. Ali ni "partnerstvo" v obliki; sodelovanja in usklajevanja, ki seje razvilo med različnimi sektorji, javnimi i in privatnimi, v okviru asociativnega življenja ali gibanja, eden od izrazov tega odpiraiija? SocDdo 29,1990, 1-3 Socialno ddo in upravljanje... 49 Dejansko že od začetka krize opažamo Številne nove načine dopolnjevanja in izražanja socialnega. V to sfero so poleg tradicionalnih delavcev na socialnem področju (socialni delavci, vzgojitelji, animatorji) prodrli drugi poklici, ki so vnesli pravo eksplozijo domišljije; pomislimo npr. na mlade arhitekte, ki se zanimajo za oživljanje mest ali za boljSe razmerje med prebivanjem in prebivalci; na inženirje, ki so pripravljeni v teh časih krize v industriji prevzemati socialne odgovornosti; na zdravstvene delavce, ki so začeli skrbeti za določen del prebivalstva; na profesorje telesne vzgoje, ki organizirajo različne vrste taborov in usposabljanja in pri tem pogosto združujejo prosti čas in razno obnavljanje znanja; na politična in socialna gibanja, ki se ne trudijo le dojeti in izraziti teženj prebivalstva, ampak nastopajo kot pravi voditelji njegovih prizadevanj; na iniciativne skupine, ki hočejo razviti turizem v določeni regiji in pri tem prevzemajo pomembne animatorske naloge; na združenja prostovoljcev, ki mnogim nudijo možnost udeležbe v življenju skupnosti in prevzemanja odgovornosti itd. 2. Kriza ima gotovo negativne posledice, vendar nas tudi prisili in to je njen pozitivni vidik (čeprav ga dojemamo Sele v manjSi meri), da se domislimo doslej neznanih načinov izražanja povezanosti med ljudmi. Ali to pomeni, da razcvet ustvarjalnosti obljublja nastanek modelov, ki bodo ns socialnem področju sčasoma ustvarili nove sposobne organizatorje strokovnih ukrepov? Danes Se ne moremo vedeti, kateri profesionalni modeli bodo sposobni upoštevati izkustvo na kraju samem. Vendar je pomembno ugotoviti, da se svet združevanja in povezovanja, v okviru katerega nastajajo nove izkuSnje, nesluteno razvija. To je toliko bolj presenetljivo, ker evolucija poteka v svetu, za katerega je značilen individualizem in ki naj bi se - kot pravijo - zatekal v intimnost družinske celice. 3. Ker po zakonu de facto povezovanj ni obvezno prijavljati, se moramo omejiti na to,da navedemo nekaj Številko "nepridobitnih združenjih"(NZ).^ To seveda pomeni, da je pojav združevanja podcenjen. Kajti Številke, ki se nanaSajo na NZ - kakor so značilne - lahko samo ilustrirajo "združevalni (asociacijski) boom". Tako se je v Belgiji Število NZ v prvih enajstih letih krize (od 31. 12. 1973 do 31. 12. 1984) dvignilo s 30.425 na 52^65, kar pomeni porast 73%. V 12 letih (od 1973 do 1986) je bil porast 98% in v 14 letih (od 1973 do 1987) kar 108% (63217 NZ, zabeleženih 31. decembra 1987). 50 M. L Lopez Soc Delo 29,1990,1-3 Dve najnovejši Študiji omogoCata boljSe razumevanje tega, kar pokriva "netržni sektor",^ in njegovega pomena v belgijskem gospodarstvu. Prva prihaja s strani Nacionalnega sveta za delo. Druga je prospektivna Študija Kredietbanke, ki je najmočnejša banka v flamskem delu države. Po teh Študijah je bilo leta 1986 skoraj 30% zaposlitev v nepridobitnem^ sektorju, medtem ko jih je bilo leta 1973 le 20%. Tako se v Številkah izraža pomen t^a novega pojava na socialnem področju. 4. Očitno je moral tak porast združevanja sprožiti nastanek vrste publikacij,bodisi tehničnih,sploSno informativnih,evalvacijskih ali kritično analitičnih. Opozarjamo tudi na zanimivi Popis (Repertoire), ki na sociografski način predstavlja Številne dosežke,razvrščene po sektorjih. Istočasno je vlada valonske regije (Executif de la Region Wallone) ustanovila sekretariat za socialno gospodarstvo (Secretariat de Teconomie Sociale). Ustanovitev sekretariata, vključenega v cilje "politike socialnega gospodarstva v Valoniji", je bila jasno utemeljena: 'Todjetja socialnega gospodarstva se odzivajo na obstoječe potrebe". Spopadajo se z različnimi družbenimi problemi, ki se jih kot takih ne lotevajo nobena druga podjetja. Zaposlujejo določeno Število oseb, ki se jih prepogosto ocenjuje kot *manj učinkovite, sposobne ali zmožne*, ker so preživele posebne težave (nezaposlenost, invalidnost, kronična bolezen itd.); prizadevajo si za povezan razvoj skupine ljudi, kraja ali pokrajine, izdelka; uvajajo nove načine delovanja skupnosti, tako da razvijajo večjo povezanost vseh dejavnikov razvoja pri upra>ijanju in vodenju podjetja." Nameni teh združenj so najrazličnejši: znanost, umetnost, književnost, filozofija, religija, razvedrilo, vzgoja, izobraževanje, popularizacija (vulgarisation), socialna pomoč (oeuvres sociales). Šport, telesna vzgoja, turizem, varstvo kulturnih spomenikov in naravne dediščine, politika, patriotizem itd. Vsi ti tipi združenj, razen - znamenje časa - organizacij z domoljubnimi cilji, se množijo. Od leta 1984 dalje najbolj naraSča Število združenj,ki imajo socialne cilje. Razvoj združevanja je tako pomemben, da so organizacije s tega področja danes predmet Številnih seminarjev, kolokvijev in kongresov. Enega teh seminarjev je organizirala univerza v Liegeu leta 1985. Značilen je njegov naslov: "NZ, kritična evalvacija uspeha". 5. Tak uspeh je moral spodbuditi pozornost bank. Priloga, ki jo je časopis Le Monde 29. januarja 1988 posvetil združenjem, navaja: "Odnosi med združenji in bančnimi ustanovami,ki so bili dolgo težavni,če so sploh SocDdo 29,1990, 1-3 Socialno ddo in upravljanje... 51 obstajali, se množijo. Kdo bi si bil mogel zamišljati ljubimkanje med bankami in združenji? Se včeraj so banke zaničevale združenja, katerih računi so se jim zdeli iluzomi. Združenja pa so bila nezaupljiva do bankirjev, tako kot so bila dolgo nezaupljiva do vsega,kar je bilo povezano z denarjem, vendar je v zadnjih petih letih prišlo do pomembnega zbliževanja. Vsaka banka danes meni, da je stvar ugleda, da ima svojega specialista za to področje in da nudi usluge, prilagojene združenjem. Združevalno gibanje pa se vedno več ukvarja z vpraSanji svojega upravljanja in iSče različne vire financiranja. (...)" Ker je država zmanjšala svoje finančne obveznosti do združenj, je nastalo ugodno ozračje za 'poroko iz razuma' med sicer tako različnima partnerjema. Belgijske banke gredo po isti poti kot francoske, pri čemer predhodno preverjajo težo in pomen netržnega sektorja v gospodarstvu. Tako v že omenjeni Študiji Kredietbanke avtor analize poroča, da bodo potrebe po uslugah blaginje naraSčale zaradi določenih sprememb v sestavi prebivalstva. Avtor verjetno misli na take dejavnike, kot so pospeSeno staranje prebivalstva, pomembno znižanje deleža porok,strmo naraščanje deleža razvez, porazno veliko Število oseb, ki, izključene iz sveta dela, veljajo za "družbeno nekoristne." ^ Vplivna skupina pri La generale de banque je izdala publikacijo, ki "se obrača na vsa nepoklicna združenja, dejanska združenja^ in nepridobitna združenja", in jim ponuja vrsto nasvetov pravne, davčne in računovodske narave. V bančnih krogih drugih evropskih držav naletimo na podobna prizadevanja, 6. V okviru združevalnih gibanj predstavljajo prostovoljne in poklicne aktivnosti dva enako tvorna dementa družbenega življenja. Včasih so ta dva tipa intervencij hoteli ločevati, toda ugotavljamo, da se prostovoljne pobude pogosto izkažejo kot spodbude za nastanek delovnih mest za profesionalce. Poleg tega bi zunaj prostovoljnega dela, ki je naravni izraz baze, profesionalci lahko ostali brez povezav, ki jih vežejo na resnične izzive socialnega življenja. Nasprotno pa bi morali prostovoljci brez profesionalcev prevzemati tveganje ciljev, ki se neprestano odmikajo, katerih struktura se spreminja in je nekonzist«itna,in katerih metode so negotove. Zato profesionalci pogosto prevzamejo Stafetno palico prostovoljcev ah delajo skupaj z njimi. In končno, kdo bi v utrjevanju inovacij in razvoja sploh lahko z gotovostjo določil,kakSen delež pripada enim in drugim? Taksno soodvisnost je bilo opaziti zadnja leta v Belgiji pri določenem 52 M. L Lopez Soc Delo 29,1990,1 -3 Številu projektov. Tak je bil primer vrste specialnih služb pomoCi po telefonu. Nastale so, da bi pomagale osamljenim ali obupanim osebam, potrtim ali tistim, ki so samo željni človeških stikov. Večina teh služb je izSla iz hkratnega ali zaporednega sodelovanja med prostovoljci in profesionalci, npr.: Tele-sprejem, Tele-evangelij, Tele-starSi, SOS-samota, SOS-mladina, Center za preprečevanje samomorov itd. Na enak način so bili ustanovljeni informacijski centri za različne probleme: Za probleme žensk (Tnfo-ženske"), za probleme družine CTnfo-družina"), za mladino, za pravna vprašanja, za narkomanijo,za informacije o domovih,za gluhe, za pare, za informiranje ob rojstvu, o zdravju in boleznih,o posvojitvah, o dojenju, o stanovanjih,o homosd(sualnosti,o psihiatričnih vprašanjih, za starejSe,za vdove, itd. Včasih take službe privedejo do organizacije prostorov za sestajanje, kot so Babdkot, Le Baratin C'Sirokoustnež"), Ženska kavama itd. Enak "meSani" izvor imajo projekti, kot so Služba pomoči umirajočim, Služba za razvedrilo hospitaliziranih otrok v pediatriji. Borza oblačil in igrač, Varstvo prehodov (čez cesto), Sola domačih nalog. Projekt mostov med generacijami: sposobnost in modrost starejših v službi dinamizma mladih, Starti mestne četrti za sprejem otrok po Soli do vrnitve njihovih startev, animacija v domovih upokojencev med popoldansko rekreacijo itd. E inovitivne dqavnofti iieqo managoje 1. Eksplozija združevanja je vse presenetila. Najprej nihče ni pričakoval, da bo kriza povzročila nastanek tolikerih novih dejavnosti. Potem smo ugotovili, da so te dejavnosti nastale zaradi mobilizacije v bazi, kjer so se dejavnosti prostovoljcev in profesionalcev prepletle in tesno povezale. Michel Hansenne, ki je bil tedaj belgijski minister za zaposlovanje in delo, je to jasno izrazil: "Morda je to eno od protislovij družbe, v kateri živimo: v izredno velikem Številu primerov je prav kriza omogočila iskanje socialnih inovacij v naSi družbi. Ce objektivno pogledamo,za koliko novih socialnih potreb je v zadnjih desetih letih poskrbda javna oblast (država), lahko skoraj z gotovostjo rečemo, da za nobeno. Ogromne večine novih projektov niso izvedle strukture, ki bi to morale storiti, ampak lokalne oblasti, nepridobitna združenja, lokalna pobuda, ki je tem iniciativam pomagala z 'začasnimi spe- cialnimi kadri' ali 'tretjim krogom dela'. To je nov položaj." 2. Razen tega so bili do krize vodilni delavci različnih organizacij socialnega dela uslužbenci,zdravniki,sociologi,psihologi,duhovniki,ljudje SocDdo 29,1990, 1-3 Socialno ddo in upravljanje-. 53 "dobre volje"... Toda ob tako naglem naraščanju združevanja so se morali socialni delavci hote ali nehote, sami improvizirano preleviti v upravnike ali vodje. Rekli smo "improvizirano", kajti nihče jih ni pripravil na te vloge. Saj niti ne sodijo v njihov poklicni delokrog. Vendar jim je bil management neobhoden, da so lahko delali na tem področju, naj so vodili službe, ki so jih sami organizirali, ali pa so se odzvali zahtevam in potrebam drugih organizatorjev. Na ta način so morali socialni delavci - dotlej usmerjeni k odnosnim vidikom - hitro osvojiti socialno-ekonomska znanja, računovodstvo, pravna znanja in znanje s področja javne uprave, upravljalske informatike, stikov z javnostjo in celo marketinga. Hkrati so Sole za socialno delo hitro prilagajale svoje programe novim razmeram v skupnosti. Ves ta sektorje torej treba upravljati. Pripomniti moramo, da seje s "transferom pričakovanj", na kar v začetku ni nihče pomislil, potreba po upravljanju razširila tudi na druge tipe služb, ne samo na čisto inovativne. Tako je npr. ministrstvo za socialne zadeve in zdravstvo Francoske skupnosti v Belgiji leta 1989 v okviru svojih kadrovskih pristojnosti izdalo dokument, v katerem navaja sposobnosti, ki jih mora imeti animator kulturnega doma ali kulturne dejavnosti. Od sedmih zahtevanih sposobnosti in znanj, so samo tri taka,ki se običajno pripisujejo socialnim delavcem. Štiri pa imajo bolj značaj upravljanja. Za Francijo veljajo analogne ugotovitve, kar zadeva porast aso- ciativnosti v zvezi z novo vlogo managementa v delokrogu socialnih delavcev. Tako je časopis Le Monde v svoji ekonomski in socialni bilanci za leto 1988 naslovil enega od svojih člankov: "Socialni delavci se preusmerjajo k upravljanju." 3. Po naSem mnenju je socialni management danes nujen iz več ra- zlogov: - Najprej zato, ker poteka socialna pomoč najpogosteje preko organizacij. Ali bodo socialni delavci lahko dokazali svojo sposobnost in učinkovitost, je odvisno od tega, kakSno je upravljanje v organizacijah. - Javne oblasti vedno bolj nadzirajo skrbno uporabo sredstev, ki jih dodeli skupnost. - Razumevanje managementa in izobrazba s tega področja omogočat-^ socialnim delavcem, da se lažje vključujejo v podjetja. V podjetjih bodo lahko prispevali k razumevanju upravljanja človeških virov. - Opaž .no že zahteve po socialni službi, prilagojeni 'Evropi brez 54 M. L Lopez Soc Delo 29,1990,1-3 notranjih meja" po ktu 1992. "Enotni akt" 0'Acte Unique), ki je zaCel veljati 1.7.1987, nalaga državam Evropske skupnosti,da hkrati z uvedbo velikega trga 1992 okrepijo tudi socialno kohezijo. Vendar je kolokvij, ki ga je na poziv Evropske komisije septembra 1985 izvedla Transeuropean Policy Studies Association, prikazal nasprotje med pomenom socialnega varstva kot elementa evropske koncepcije življenja v družbi na eni strani in Šibkostjo strukture politike socialnega varstva na drugi strani. Pozneje je, kot vemo, marca 1989, evropski parlament jasno potrdil svojo voljo (238 glasov proti 34 in 9 vzdržanih), naj se hkrati razvijata socialna in ekonomska Evropa. Julija 1989 je parlament to podkrepil, ko je natančno določil, da '3e treba dati socialnim vidikom enak pomen kot ekonomskim". To lahko grobo prevedemo takole: ekonomskega napredka ni brez socialnega. Izhajajoč s tega stališča se moramo vpraSati: ali so socialni delavci usposobljeni za povezovalno vlogo, to je vlogo posrednikov, ki omogočajo izmenjavo informacij med odločujočimi in uporabniki javnih uslug? Ce ne bodo mogli ustrezno prevzeti take vloge, tvegamo, da bo to privedlo do Evrope dveh hitrosti: na eni strani Evrope privilegiranih, informiranih in bogatih,ki jim bo omogoi gotovo kaj zanimivega. Poglejmo,kaj je to."Ijuc De Brabandere pripoveduje, da '5e ob razmišljanju o kvadratnem kolesu neki konstruktor izumil sistem dvojne zračne celice, od katerih ima druga, moCno uplahnjena, veliko površino stika z zemljo." - Nadarjeni socialni delavci si zastavljajo veliko vpraSanj; na primer, kako vključiti nove ideje solidarnosti v lokalno politiko? Kako sprožiti novatorski dinamizem na lokalni ravni,da bi razširili demokratični prostor? KakSna naj bo sinergija med 'javnim" in "privatnim" itd. - Jasno je, da profesionalci, ki so dovzetni za spremembe, niso birokrati. Cilj slednjih se omejuje na upravljanje tega, kar je. Vrh tega so njihovi delovni postopki zelo standardizirani - to so obsedenci rutine in ritualnega. Njihova težnja je preprosto prilagoditi se in vztrajati. Nasprotno pa so ustvarjalci usmerjeni k vzajemnosti, sodelovanju, sporazumevanju, partnerstvu, učinkovitosti, marketingu, prihodnosti... Ker pa v socialnih organizacijah sprememb ne morejo vedno sprožiti samo zahteve ekonomskega trga, je potrebno, da prizadeti delavci verjamejo v to, kar delajo. Brez trdne vere v svoje delo ni mogoCe razviti navdušenja; brez navdušenja si ni mogoCe zamisliti,da bi pri profesionalcih razvili "ponosno zavest"; brez ponosne zavesti pa ni mogoCe upati v spremembo ravnanja. Rekli smo že,da je ustvarjalnost hči domišljije in natančnega raCuna. Vendar je nedvomno treba dodati, da se morata za to, da se zlomi birokratska kultura, ob zibelki ustvarjalnosti sniti znanost in zavest. Znanost, ker prakso analizira in zavest, ker jo dinamizira. Nazadnje je za socialne delavce potrebno, da se vsebina inovacije izrazi v kakem individualnem ali kolektivnem razvojnem projektu. To je nujno, kajti "razvijati, to je inovirati". Glede na to si zaželimo,da bi mi vsi bili zmožni ustvarjati projekte, v katerih bi se ljudje seznanili, se Čutili spoštovane in se "odprli", kajti projekti bodo predvsem njihovi. * * * * Danes smo priCe razširitvi tradicionalne funkcije socialne dejavnosti. Ni 60 M. L Lopez Soc Delo 29,1990,1-3 Se dolgo, ko so bili socialni delavci^ - specifičen izraz za nekatere profesionalce - najpomembnejši, če ne celo edini del strokovnega osebja, ki je delovalo na vseh področjih: socialna pomoč,resocializacija, zdravstveno- socialno,psihopedagoSko in pravno področje, varstvo mladine, socialno- kulturno in socialno-ekonomsko področje, administracija, socialno raziskovanje itd. Vendar so se jim nedolgo tega pridružili sorodni poklici, ki danes tvorijo skupnost socialnih ddavcev - generični pojem, ki vključuje celoto poklicnih delavcev na socialnem področju: vsekakor socialne delavce,toda tudi vzgojitelje, socialne svetovalce,^ ^ psihologe,diplomirane socialno- zdravstvene delavce - patronažne sestre,^animatorje itd. Gotovo imajo poklicne skupine, ki tvorijo ta svet socialnega, presečna področja. Vendar iz posebnosti interventov izhajajo različni ideološki in konceptualni pristopi, vsebine izobraževanja in referenčni okviri. Tako je z mladimi arhitekti, ki se udejstvujejo pri oživljanju mest in želijo povezati življenjski prostor ljudi z njihovimi življenjskimi problemi; zdravniki, privrženimi konceptu "popolnega zdravja", ki pogosto delujejo kot skupina v kakem delu mesta; inžaiirji,ki si prizadevajo,da bi v industriji uskladili tehniko in humanizem; profesorji, ki poudarjajo celovitost in vsestranskost svoje vloge, sindikalisti itd. Vsem tem akterjem, ki na ta ali oni način poklicno "delajo v sociali", moramo dodati neprofesionalce, bodisi prostovoljce,^^ ki sodelujejo priložnostno, brezplačno in pogosto z osebno zavzetostjo za projekt, ki se izvaja, bodisi volonterje,^^ ki se nekaj časa in iz idealizma posvečajo kakemu projektu za skromno povračilo. To so torej akterji socialnega. Lahko bi rekli kdorkoli, kar pomeni vsakdo. Po ovinku povejmo, da delujemo na področju "civilizacije nematerialnega", to je tam, kjer je proizvodnja storitev, povezovanja in komunikacij pomembnejša od proizvodnje materialnih dobrin. Zato lahko razumemo, da poklicni delavci v sociali v strogem smislu, ki se morajo uveljaviti s svojimi posebnimi sposobnostmi, zahtevajo ponovno ovrednotenje svojih znanj in sposobnosti; in to toliko bolj, ker seje področje intervencij pomembno povečalo, ker so se profesionalni modeli pomnožili (na primer iniciative za vključitev v ekonomsko sfero), ker se je netržni sektor močno razvil, ker sedanji odnos socialne sfere do denarja terja od socialnih delavcev občutljivost za ekonomske omejitve in finančne zahteve. SocDdo 29,1990, 1-3 Socialno ddo in upravdjanje... 61 OPOMBE: * Tekst je opremljen z obsežnimi opombami, ki smo jih izpustili zaradi varčevanja s prostorom in zato, ker večina navedenih virov pri nas ni dosegljiva. Zainteresirani lahko dobijo originalno besedilo na VSSD. - Te na vodilne opombe so prevajalkine. 1 Izraza management ne prevajamo v slovenščino, ker je postal že sploSno znan. ^ V originalu: Associations Sans But Lucratif (A5B1.) ker različne oblasti zatrjujejo, da vsaka stvar nekaj stane, tudi javni denar, da na obzorju v okviru Evropske skupnosti Ze vidimo povečano področje socialnega delovanja, vendar obstaja nevarnost, da bo skupni trg v začetku in v praksi za mnoge veliko manj "skupen", kot je danes itd. Potrebne so torej sposobnosti. Toda teh sposobnosti ni mogoče improvizirati. Doslej so socialni managerji to postajali z izkušnjami,na način, na kakrSnega dobri mojstri v industriji včasih postanejo "hiSni inženirji". Danes pa je, nasprotno, nujno specifično izobraževanje. To mora usposobiti socialne delavce, da bodo hkrati odlični upravljalci, sposobni ukrepati in odločati; občutljivi strategi,sposobni predvidevanja in odprtosti; prepričljivi vodje, sposobni povezati in izuriti ekipo za skupen cilj; ustvarjalni profesionalci,spospbni domišljije, vendar realisti. Kakorkoli že, socialni management ni samo vpraSanje tehnike. Povejmo naravnost - osebno zavzemanje, ki je potrebno za vztrajanje, je včasih na sami meji izrekljivega in znosnega ter ga ni mogoče zdržati brez jasnega izbora načina življenja. Treba je torej obnoviti pota srca,si upati govoriti o poslanstvu ali poklicanosti in kolikor je le mogoče spodbujati pri socialnih delavcih uravnoteženo razmerje med ponosno zavestjo in jasno analizo. ...... „ ... Prevedla: dr. A. Kavar-Vidmar 62 M. L Lopez Soc Delo 29,1990,1-3 ^ 'Secteur non marchand". ^ Inutiles sociaux. ^ Secteur non lucratif. 6 Associations de fait. ^ Halte - garderies. ^ Z "uporabo standardnih postopkov" smo prevedli "utilisation de logocids standard". ^ Uporabljen je izraz "assistant social", ki pomeni preseženi poklicni profil nekdanjega socialnega delavca z najveC visjo ali celo samo srednjo izobrazbo. Assistants sociaux. ^ ^ Conseillers sociaux. Assistants en psychologie. Infirmieres gradue sociaux. Benevoles. Volontaires. Dr. Manuel Luis Lopez je profesor in direktor Centra za socialno izobraževanje v Liegeu,Belgija.