GLASILO DELAVCEV DELOVNE ORGANIZACIJE ŽELEZARNE ŠTORE
OTVORITEV NOVE KONTI NAPRAVE V JEKLARNI
V	počastitev 29. novembra, dneva republike, smo v Jeklarni slovesno odprli novo konti napravo in končanje I. faze investicije za povečanje kapacitet za proizvodnjo in predelavo jekla.
Na otvoritvi, ki je bila 28. XI. so v kulturnem programu nastopili naša godba na pihala, mešani pevski zbor in recitatorji. Pozdravni govor je imel vodja TOZD Jeklarna tov. Ma-nojlovič Gojko, njegov govor objavljamo v celoti.
TOVARIŠICE IN TOVARIŠKI, DRAGI ŽELEZARJI - SPOŠTOVANI GOSTJE!
Izražam posebno zadovoljstvo, da ste se odzvali vabilu v tako velikem številu in vas vse prisrčno pozdravljam.
V	posebno zadovoljstvo mi je pozdraviti v naši sredi:
—tov. Štefana Korošca, člana predsedstva Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, „
-	tov. Andreja Marinca, člana predsedstva Socialistične republike Slovenije,
—	tov. Andreja Miklavčiča - podpredsednika G. Z. S in našega današnjega slavnostnega govornika tov. Uroša Slavinca, predsednika Republiškega komiteja za industrijo in gradbeništvo,
— pozdravljam predstavnike družbeno-političnih skupnosti in organizacij republike, regije in občine Celje ter Gospodarske zbornice.
Prav tako prisrčno pozdravljam vse prisotne projektante in izvajalce investicijskih del, bančnih institucij in drugih organizacij, ki so sodelovale pri tej veliki naložbi.
Pozdrav predstavnikom Slovenskih železarn in naših večjih poslovnih partnerjev.
(Nadaljevanje na 2. strani)

llifl
SS
Ig a&g
Srečno in uspešno novo leto 1987 vsem delavcem, upokojencem in njihovim svojcem
¡1^
■*? Wš: pl p»? P
želijo:
SAMOUPRAVNI ORGANI DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE KOLEKTIVNI POSLOVODNI ODBOR DRUŠTVA
UREDNIŠKI ODBOR

OTVORITEV NOVE KONTI NAPRAVE V JEKLARNI
(Nadaljevanje s 1. strani)
Posebej pozdravljam predsednika švicarske firme CONCAST, gospoda Missbacha, ter predsednika poslovodnega odbora Metalne Maribor, tov. Hermana Špičko, ki vodi številno delegacijo Metalne - izvajalca investicije na ključ.
Pozdravljam tudi upokojene jeklarje, ki so nas posebej počastili s svojo prisotnostjo. Želim si, da še dolgo uživajo zasluženi pokoj ter nas še večkrat obiščejo in se z nami veselijo skupnih uspehov, saj so ti tudi del njihovega minulega dela.
V okviru prve faze povečanja kapacitet za proizvodnjo jekla je bilo zgrajeno:
-	naprava za neprekinjeno odlivanje jekla v gredice kvadratov 140, 180 in 220 mm,
-	sistem hladilne vode s čistilnimi napravami in črpališči,
-	vodohlajene stene in pokrovi za obe peči,
-	pomožna hala z napravami za prelaganje, sortiranje in nadaljnji transport tehnoloških odpadkov,
;: - trafo-postaja, zaklonišče, skladišče rezervnih delov, transparentna sredstva, livne ponovce, zakladalne košare in druga za tehnologijo nujna oprema,
-	urejen je notranji transport in neposredna okolica proizvodnih
hal.
Zgrajena oprema nam bo omogočila:
-	povečanje proizvodnje jekla za 50.000 ton letno,
V imenu Železarne je prisotne pozdravil vodja TOZD Jeklarne tovariš Manojlovič Gojko
Slavnostni govornik — predsednik Republiškega komiteja za industrijo gradbeništvo - Uroš Slavinec
Gostje naše proslave
-	izboljšanje kakovosti odlitega jekla,
-	razširitev strukture izdelkov tako po kakovosti kot dimenzijah, kar bo prišlo do polne veljave po zaključku II. faze investicije v valjarni,
-	povečala se bo produktivnost dela za ca. 15 %,
-	bistveno se je zmanjšala poraba ognjeodporne opeke iz uvoza in domačega trga,
-	s takojšnjim transportom tehnoloških odpadkov iz proizvodnih hal se je izboljšala ekologija v obratu in pogoji dela.
Novozgrajena oprema tvori s prvotno usklajeno celoto, ki nam omogoča optimalno koriščenje zmogljivosti z uporabo sodobne tehnologije proizvodnje. Vse naprave že obratujejo in dajejo pričakovane rezultate, z izjemo naprave za neprekinjeno odlivanje jekla, ki je še v fazi poizkusnega obratovanja. Na tej napravi, ki omogoča zaprto odlivanje z visoko stopnjo avtomatizacije, smo že uspešno odlili ca. 2.400 ton jekla. Po kakovosti jeklo ustreza zahtevam domačih in tujih kupcev.
Projektiranje, izdelavo in montažo opreme je opravila mariborska Metalna v sodelovanju s prej omenjenimi firmami in strokovnjaki Železarne Štore.
Trajanje investicijskih del, skupaj z izdelavo projektov, je bilo predvideno za 2 leti. Ta rok je prekoračen za okoli 4 mesece.
Kljub temu smo skozi to investicijo spoznali, da so domači strokovnjaki sposobni projektirati, izdelati in spravljati v obratovanje tudi najsodobnejšo investicijsko opremo. V pravkar končani naložbi, kije vredna ca. 3,4 milijarde din, je le 20 % uvožene opreme in znanja.
Domači del vsebuje tehnološko in projektno zelo zahtevne elemente, ki so bili prvič projektirani in izdelani v Jugoslaviji.
Menim, daje domača strojegradnja ob boljši organiziranosti in spremembi nekaterih sistemskih predpisov sposobna kvalitetno in v rokih izvrševati prevzete obveznosti ter nadomeščati nakup tuje opreme in znanja.
Manjka nam včasih poguma, stimulacije in zaupanje v lastne moči.
Naložba je bila investirana iz naslednjih virov:
-	lastna sredstva Železarne Štore	-	37 %
-	sovlagatelji	19%
-r združena sredstva IB	SOZD	SŽ	13	%
-	krediti Ljubljanske banke-Celje	20	%
-	komercialni krediti	11	%
Tovarišice in tovariši, dovolite, da se zahvalim za sodelovanje izvajalcem del, zunanjim sodelavcem in sodelavcem Železarne Štore, ki so prispevali velik delež k uspešnemu zaključku te zahtevne naložbe.
Naloga jeklarjev in sodelavcev Železarne je, da na napravah dosežemo zastavljene cilje in tako opravičimo vložena sredstva.
Ob koncu čestitam za praznik Dneva republike vsem prisotnim, jeklarjem, tistim, ki boste med prazniki delali, pa še uspešno delo!
Predpriprave za vlivanje na novi konti napravi
OBISK UPOKOJENIH JEKLARJEV
Letošnje srečanje upokojencev jeklarne smo združili s proslavo Dneva republike in s slavnostno otvoritvijo naprav ob zaključku investicijskih del za povečanje kapacitet pridobivanja jekla v Jeklarni. Smatrali smo, da imajo za to pridobitev veliko zaslug tudi naši bivši sodelavci, upokojenci, zato smo jih povabili, da z nami proslave veliko delovno zmago štorskih železarjev.
Dogovorjeni smo bili, da se zberemo pri vratarju Godec, kjer smo se potem dogovorili o poteku srečanja.
Nato smo se vsi skupaj udeležili proslave in svečane otvoritve konti naprave II.
Po ogledu konti naprave smo se pred jeklarno fotografirali, potem smo se s tovarniškim avtobusom odpeljali v Dom železarjev na Svetini, kjer je bilo pripravljeno kosilo in družabno srečanje.
Prav prijetno je bilo poslušati zgodbe in spomine, ki so jih obujali naši upokojeni sodelavci, katere so se dogajale tudi pred 30 in več leti.
Spominjali so se lepih pa tudi manj lepih dogodkov ter časov, ko v jeklarni niso poznali ne prostih nedelj, da o prostih sobotah sploh ne govorimo. Ob zamenjavi turnusa so bili prosti samo osem ur, tako da so oddaljenejši pogosto kar na klopi v garderobi pričakali drugi turnus.
Ob slovesu smo tako jeklarji kot upokojeni sodelavci izražali željo, da bi se takšna srečanja še v naprej organizirala.
Ta oblika organizacije se je izkazala zelo posrečena tako za upokojence kot za jeklarje, saj smo skupaj proslavili našo veliko delovno zmago.
Čanžek Vlado
Novoletni razgovor
Ob prihajajočem novem letu sem se pogovarjala s sodelavci, ki jih bom najprej na kratko predstavila, nato pa napisla, kaj so na skupna vprašanja povedali. Predvsem meje zanimalo, kako so preživeli to leto v svojih delovnih sredinah, je bilo to leto za njih srečno, zdravo in uspešno, je ostalo veliko želja neizpolnjenih, kaj pričakujejo od prihajajočega 1987. leta in kako ga bodo pričakali.
VIZJAK MIHAEL
Član naše delovne organizacije je 18 let. Po poklicu je elektromeha-nik v TOZD Vzdrževanje, oziroma sedaj kot starejši specialist v elektro-delavnici Štore I.
V teh 18 letih je bilo tudi 18 zadnjih delovnih dni ob zaključku leta. Kakšno je bilo na ta dan vzdušje pred leti in sedaj, zadnja leta?
Mislim, daje bilo prejšnja leta nekako bolj veselo. Naši starejši sodelavci so znali narediti vzdušje, tudi zapeli so, čeprav tudi zadnja leta ni mrtvila.
To leto sem preživel kar dobro. Minilo je brez večjih posebnosti. Tudi vnaprej si želim saj takšnih, predvsem pa še naprej dobrih medsebojnih odnosov med sodelavci.
Tov. Vizjak je član Pihalnega orkestra štorskih železarjev, igra pri celjskem plesnem orkestru Žabe, je pa tudi član »zelene druščine«. In prav s temi bo verjetno pričakal novo leto na Lovskem domu Svetina.
Upokojenci TOZD Jeklarne
DOSEŽEN PLAN PROIZVODNJE V JEKLOVLEKU
DELAVCI TOZD JEKLO VLEK smo v ponedeljek, 8.12.1986, dosegli delovni uspeh, ko smo predelali za leto 1986 planirano količino jekla 18.500 ton.
Daje to uspeh, povedo primerjave iz preteklih let. Plansko količino za leto 1986 smo glede na leto 1985 povečali iz 18.000 ton na 18.500 ton. Lani doseženo celoletno količino 18.411 ton smo že presegli.
V	tekočem letu je bilo yeč težav pri oskrbi primernega vložka, vendar smo uspeli z zavzetim delom vseh služb spremljajočih dejavnosti zagotavljati in organizirati delo brez večjih prekinitev. S strani vzdrževanja so bila ob tekočih vzdrževalnih delih izvršena generalna popravila treh brusilnih strojev.
V	proizvodnem asortimentu smo predelali 1.755 ton profilov specialnih oblik. V izvozu zaostajamo za planirano količino 7.000 ton le malenkostno, kar bomo do konca leta uspeli realizirati. Komerciala je uspela plasirati na domače in tuje tržišče praktično celotno količino hladno predelanega jekla.
Razmeroma ugodne delovne pogoje smo delavci Jeklovleka s tem uspehom v celoti izkoristili.
Vodja tozd Jeklovlek
FIDLER ALOJZ
Zaposlen je v Železarni Štore od leta 1961, v Livarni I pa od leta 1964. Sedaj že 10 let opravlja dela in naloge kot dnevni delovodja v Livarni I. Leto je preživel dobro. Ob različnih delovnih padcih in vzponih, ki se pojavljajo ob odpravljanju delaje menil, da tudi padci morajo biti, da te dvignejo k cilju. Cilj vsakega delovodje pa je čim boljše doseganje plana, dobri medsebojni odnosi, ki pogojujejo, da radi prihajamo na delo in dobro medsebojno sodelujemo.
V	največje zadovoljstvo mu je, kadar delo poteka v redu in če se pojavijo problemi, da jih skupno uspešno odpravijo.
Za uspeh smatra tudi vsak delovni dosežek, dobro tonažo, malo nesreč pri delu ... in tudi v tem smislu je bilo leto 1986 uspešno. Manj srečno oziroma slabi trenutki so bili med letom predvsem takrat, ko je bilo več bolniških odsotnosti, saj nehote pride do raznih zapetljajev, nezadovoljstva med delavci, delovodja pa mora vse to usklajevati in po najboljših možnostih reševati.
Glede izpolnjenih in neizpolnjenih želja tov. Alojz meni, da se želje izpolnjujejo, vendar se vedno znova pojavljajo, nekatere pa ostajajo vedno neizpolnjene; to je pač človeško.
Sicer se bo pa kar z lepimi spomini poslovil od starega leta, bilo je kar uspešno in zdravo.
V	TOZD Livarne I bodo zadnji delovni dan v letu zaključili že 27. 12. 1986, saj so preostala dneva že delali na proste sobote. Na ta njihov zadnji delovni dan v letu si bodo sodelavci segli v roke in si nazdravili za srečno in zdravo prihajajoče leto. Tov. Alojz si želi v letu 1987, da bi bilo še bolj uspešno kot to, z istim ciljem, da bi bili vsi zadovoljni in dape bi bilo medsebojnih trenj, predvsem pa, da bi humanost, ki sicer obstaja, čeprav jo je treba nekaterim narekovati, stopila še bolj v ospredje. Tov. Fidler bo praznike preživel v krogu sorodnikov in prijateljev na domu.
Novoletni razgovor
(Nadaljevanje s 3. strani)
GRAČNER IVAN TOZD
JEKLOVLEK
V Jeklovleku sem se pogovarjala s tovarišem Gračnerjem, ki je pri nas zaposlen od leta 1963, sedaj v TOZD Jeklovlek 6 let na delovnem mestu kovača. Delo opravlja v treh izmenah; pravi, da ga to ne moti. Leto 1986 je preživel kot vsako drugo, brez posebnosti. Zadovoljen je, da se s sodelavci razume in da ima rad svoje delo.
Tov. Gračner bo silvestrsko noč preživel s svojo 5-člansko družino, v službi pa se bodo, kot imajo navado, zbrali zadnji dan sodelavci in »katero rekli«.
Selič Vikica
SELIČ VIKICA IN GAJŠEK ROZIKA
V TOZD Livarna II sem izbrala za sogovornici nežnejši spol, tov. Vi-kico in Roziko. Obe sta jedrarki že vrsto let.
Tov. VIKICA je železarni zvesta že 27 let. Najprej je delala v kuhinji, sedaj pa že 16 let kot priučena delavka opravlja delo jedrarja. Na njeno željo in zaradi razumevanja v TOZD opravlja samo dopoldansko izmeno.
Tov. ROZIKA je zaposlena kot jedrarka v Livarni II 16 let. Dela 2-iz-mensko, kar ji trenutno zaradi manjših otrok, odgovarja.
Tov. Vikica in Rozika sta leto 1986 preživeli dobro, čeprav sta obe potarnali, daje njuno delo naporno in da so pogoji dela vedno slabši. Veliko je prahu, ki ju duši, delo je normirano in normo še kar dosegata. Glede na slabe pogoje dela in težavnostno stopnjo ju tudi zdravje že izdja. Pravita sicer, da posebnih bolezenskih diagnoz nimata, vendar pa se večkrat ne počutita dobro, zato so tudi obiski pri zdravniku potrebni. Tov. Vikica je nato še dejala, da se konec koncev 27 let železarne že lahko kje pozna.
Obe sogovornici sta poudarili, da se s sodelavci v TOZD dobro razumejo in daje bilo zanju leto 1986 še kar uspešno in srečno. Imata pa obe eno veliko željo, da bi Livarna II enkrat izplavala iz izgube ter da bi se delovni pogoji in osebni dohodki izboljšali. Obe vesta, da si vsi v železarni, predvsem pa delavci Livarne II, to močno prizadevajo.
Tov. Rozika in Vikica bosta novo leto pričakali v družinskem krogu kar doma, na delovnem mestu pa bo potreben dober organizator, da bi se zbralo skupaj več sodelavcev in da ne bi takoj hiteli vsak zase. Zadnja leta se skoraj ne najde več časa, da bi se skupaj poveselili vsaj zadnji delovni dan v letu.
Gajšek Rozika
VSEM SOGOVORNIKOM SE ZAHVALJUJEM ZA DOBRO VOLJO OB NAŠEM KLEPETU Z ŽELJO, DA JIM 1987. LETO PRINESE VSE NAJLEPŠE IN DA SE JIM URESNIČI KAKŠNA OD NJIHOVIH POVEDANIH ALI ZAMOLČANIH ŽELJA. PA SREČNO!
Ana TV
Obravnavane inovacije
Komisija za gospodarjenje TOZD Jeklarna je na 7. redni seji dne 10. novembra 1986 pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe:
1.	Za inovacijo tov. Srečka Senčica, dipl. ing. iz DS RRI, Gojka Ma-nojloviča, dipl. ing., Petra Bračuna, dipl. ing., Alojza Buriča, ing. in Romana Grabnerja, dipl. ing. iz TOZD B št. 1291, »NAPRAVA ZA VPIHOVANJE PRAŠNATIH DELCEV«, se odobri izplačilo enkratnega posebnega plačila na osnovi prihrankov 59,690.303 din in faktorja uštvaritvene sposobnosti 2 b.
2.	Inovacijski predlog tov. Srečka Senčica, dipl. ing. iz DS RRI, Gojka Manojloviča, dipl. ing., Petra Bračuna, dipl. ing., Alojza Buriča, ing. in Romana Grabnerja, dipl. ing. iz TOZD B št. 1291, »NAPRAVA ZA VPIHOVANJE PRAŠNATIH DELCEV«, se sprejme.
Avtorjem pripada pavšalno plačilo.
3.	Inovacijski predlog tov. Ladislava Podpečana iz TOZD B št. 1332, »ZATEZNIK NOTRANJIH PLOŠČ KRISTALIZATORJA«, se sprejme.
Avtorju pripada pavšalno plačilo.
4.	Inovacija tov. Matjaža Zakonjška, dipl. ing., Matjaža Jošta, dipl. ing. in Leona Leskovška, dipl. ing. iz TOZD M ter tov. Gojka Manojloviča, dipl. ing. iz TOZD B št. 1285, »SPREMEMBA VODENJA ELEKTROOBLOČNE PEČI EOPjjll«, se sprejme.
Avtorjem pripadajo tri posebna plačila s faktorjem uštvaritvene sposobnosti 2b.
5.	Inovacijski predlog tov. Ivana Mačka iz TOZD B št. 1206, »ZAMENJAVA FADIPOVIH CEVI Z ALKATEN CEVMI«, se sprejme. Avtorju pripada pavšalno plačilo.
Komisija za gospodarjenje TOZD Valjarna II je na 4. redni seji dne 30. oktobra 1986 pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe:
1.	Inovacijski predlog tov. Vilija Groska iz TOZD L št. 1288, »IZBOLJŠAVA DUŠENJA CILINDRA DOVODNE CEVI NAVIJALCA«, se sprejme.
Avtorju pripada pavšalno plačilo.
2.	Za inovacijo tov. Ferda Vizjaka, dipl. ing. iz DS RRI št. 650, »NADOMESTITEV OZIROMA ZAMENJAVA VAROVALNE Z NAVADNO ATMOSFERO PRI TOPLOTNI OBDELAVI JEKEL«, se odobri izplačilo prvega posebnega plačila na osnovi prihrankov 53,228.930 din in faktorja uštvaritvene sposobnosti la.
Komisija za gospodarjenje TOZD Mehanska obdelava je na 4. redni seji dne 3. novembra 1986 pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe:
1.	Za inovacijo tov. Franca Logarja, ing. iz TOZD MO in tov. Rajka Groska iz DS PP MO ter tov. Marjana Mackoška, dipl. ing. iz DS PP št. 756, »TROKRAKI KRIŽ 0 740 PO NAČRTU 6082024«, se odobri izplačilo tretjega posebnega plačila na osnovi povprečnih prihrankov 473.016 din in faktorja uštvaritvene sposobnosti 2a.
Obravnavane inovacije
(Nadaljevanje s 4. strani)
2.	Inovacijski predlog tov. Damijana Zapuška, dipl. ing. in tov. Jožeta Ocvirka iz DS PP MO ter tov. Franca Logarja, ing. iz TOZD MO št. 1295, »SVEDER ZA IZREZOVANJE«, se sprejme.
Avtorjem pripada pavšalno plačilo.
Komisija za gospodarjenje TOZD Energetika je na 8. redni seji dne
7.	11. 1986 pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe:
1.	Inovacija tov. Franca Mackoška iz TOZD M št. 1336, »DODATNE SOBE ZA IZPIRANJE SPODNJEGA SITA«, se sprejme.
Avtorju pripadajo tri posebna plačila s faktorjem ustvaritvene sposobnosti 2b.
2.	Inovacijski predlog tov. Jureta Kovačiča iz TOZD M št. 1311, »POVEZAVA MEHČANE VODE S S I«, se sprejme.
Avtorju pripada pavšalno plačilo.
3.	Inovacija tov. Dušana Amanoviča iz TOZD L in Mirka Podgornika iz TOZD M št. 1270, »DILETAClJE NA SESALNIH CEVEH ČN RHEIN-STHAL«, se sprejme.
Avtorjema pripada pavšalno plačilo.
Komisija za gospodarjenje TOZD Livarna lije na 8. seji dne 11. novembra 1986 pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe:
1.	Inovacijski predlog tov. Karla Šelige in Adolfa Križanca iz TOZD M št. 1334, »ZAMENJAVA PLOVCA V SIGNALIZATORJU PRETOKA VODE FIRME HONSBERG TIP VRT 15 RI S PLOVCEM IZDELANIM V MERILNI SLUŽBI«, se sprejme.
Avtorjema pripada pavšalno plačilo.
2.	Inovacijski predlog tov. Jožeta Jevševarja in Željka Dečmana iz TOZD G št. 1310, »PREDSTAVITEV KOMANDNEGA PULTA NA KONTI LINIJI«, se sprejme.
Avtorjema pripada pavšalno plačilo.
3.	Inovacijski predlog tov. Rajka Seliča in Branka Golca iz TOZD G št. 1269, »ODPRAŠEVALNA NAPRAVA PRI TRAČNI ŽAGI«, se sprejme.
Avtorjema pripada pavšalno plačilo.
Komisija za racionalizacije pri DS TOZD Livarna I je na 2. seji dne 20. novembra 1986 pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe:
1. Za inovacijo tov. Cvetana Kostadinova, dipl. ing. iz TOZD F in Petra Koštomaja iz DS RRI št. 723, »REKONSTRUKCIJA DOZIRNEGA TRA-
Ocena potrošnje surovega jekla do leta 2000
Do leta 2000 bodo nastale v potrošnji jekla na svetu večje spremembe, saj bodo štiri mesta izmed desetih največjih svetovnih tržišč teh proizvodov prevzele države v razvoju. To trdijo analitiki ekonometričnih analiz iz OECD, ki še nadaljujejo, da bo vodilno tržišče v potrošnji jekla leta 2000 postalo na Kitajskem, Južna Koreja in Indija pa bosta iz kluba deseterice izrinila Veliko Britanijo in Španijo.
V industrijsko razvitih državah bodo investicije v jeklarstvo relativno zaostajale, trženje z jeklenimi proizvodi bo prešlo v fazo dozoretja. Medtem ko bo povpraševanje po jeklu v državah v razvo ju močno naraslo, bo poraba potrošnega blaga ostala na isti ravni. To dokazujejo tudi številčni podatki, podani v spodnji tabeli.
Svetovno povpraševanje po jeklu - po regijah (potrošnja jekla v milijon tonah)
	1975	1985	1995	Letna stopnja rasti
ZDA	117	106	96	1,0 %
Vzhodni blok	195	211	207	-0,2%
Japonska	68	74	73	-0,1 %
OEC	96	90	91	0,0 %
Afrika	15	16	20	+ 2,3 %
* Azija	102	146	187	+ 2,5%
Kitajska	32	75	112	+ 4,1 %
J. Amerika	28	28	45	+ 4,5 %
* Vključno Japonska in Kitajska
KU«, se odobri izplačilo tretjega posebnega plačila na osnovi povprečnih prihrankov 2,681.016 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2b.
2.	Za inovacijo tov. Marjana Taceija iz TOZD F št. 1315, »NAVIJANJE ŠARA«, se odobri izplačilo prvega posebnega plačila na osnovi prihrankov 198.907 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2b.
3.	Za inovacijo tov. Jožeta Šlatava iz TOZD F št. 762, »ODPRAVA PO-JAČANJA NOG ZA KOKILO JEGUNOVCI«, se odobri izplačilo tretjega posebnega plačila na osnovi, povprečnih prihrankov 26.350 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2b.
4.	Za inovacijo tov. Petra Primca, Jožeta Majerja in Marjana Čebularja iz TOZD M št. 801, »REKONSTRUKCIJA PILOTNIH GORILNIKOV ZA ŽARILNO PEČ INDAG - RADLJE«, se odobri izplačilo tretjega posebnega plačila na osnovi povprečnih prihrankov 331.293 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2b.
5.	Za inovacijo tov. Dura Klepiča in Antona Petra iz TOZD F št. 908, »KALUPNI OKVIR IZ I - PROFILA«, se odobri izplačilo drugega posebnega plačila na osnovi povprečnih prihrankov 1,243.790 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2c.
Komisija za gospodarjenje TOZD JEKLARNA je na 8. redni seji dne
24.	novembra 1986 pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe:
1.	Inovacijski predlog tov. Mirka Podgornika iz TOZD M št. 1274, »EKSPLOZIJSKA ZAKLOPKA NA KOLENU VODNO HLAJ. SES. CEVI EOP H«, se sprejme.
Avtorju pripada pavšalno plačilo.
2.	Inovacijski predlog tov. Alojza Lorgerja in Franca Romiha iz TOZD B št. 1364, »TRANSPORT GLAVNE PONOVCE IZ LIVNE HALE VŽLIN-DERNO NA RUŠENJE IN OBRAČANJE«, se sprejme.
Avtorjema pripada pavšalno plačilo.
Komisija za gospodarjenje TOZD DPG je na 4. redni seji dne 19. novembra 1986 pri obravnavi inovacij sprejela naslednji sklep:
1. Za inovacijo tov. Ivana Gornika in Milana Šešerka iz TOZD L št. 1041, »IZBOLJŠAVA PODA FURGONA TAM 75 in TAM 60«, se odobri izplačilo drugega posebnega plačila na osnovi povprečnih prihrankov 1,579.016 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2b.
POPRAVEK:
V zadnji številki Štorskega Železarja je bila pri obravnavanih inovacijah ugotovljena napaka za predlog št. 1305, »MAZALNA GLAVA ZA PLOŠČATE MAZALNE NASTAVKE«.
Avtor inovacije je tov. Artiček Rafael iz TOZD L in ne tov. Kavčič Franc, ing. iz TOZD D, kot je bilo navedeno.
Lestvica deset največjih porabnikov jekla (v milijon tonah)
Neto spremembe
1973	2000	1973-2000
1. ZDA	149,6	1. Kitajska	134	+ 100
2. Japonska	89,3	2. ZDA	94	-56
3. Z. Nemčija	40,4	3. Japonska	72	-17
4. Kitajska	33,6	4. Indija	32	+ 26
5. Francija	25,3	5. Z. Nemčija	31	-9
6. Vel. Brit.	24,9	6. Brazilija	29	+ 20
7. Italija	22,6	7. J. Koreja	25	+ 22
8. Kanada	14,2	8. Italija	22	-0,5
9. Španija	10,7	9. Kanada	15	+ 1
10. Brazilija	9,5	10. Francija	15	»10
			Žolnir	Ivan, dipl. oec.
Pri novem kontiju
POROČILO O OBSTOJEČEM STANJU GLEDE REŠEVANJA POSTAVLJENIH ODŠKODNINSKIH ZAHTEVKOV S STRANI DELAVCEV, KI SO UTRPELI NEZGODE PRI DELU
1.	UVOD
Nezgodno zavarovanje se po svoji osnovni funkciji uvršča v kategorijo osebnih zavarovanj. Glede na kompleksnost področja, ki ga zajema, bo v zadevnem poročilu prikazano zavarovanje delovnih nezgod oz. način in postopek reševanja postavljenih odškodninskih zahtevkov s strani delavcev, ki so utrpeli nezgode pri delu, in »kolektivno« nezgodno zavarovanje, preko katerega so zavarovani vsi zaposleni delavci v naši delovni organizaciji, v primeru, daje imel škodni dogodek za posledico nastanek invalidnosti ali smrti.
Ob opisanem dejanskem stanju na zadevnih področjih, bo ob koncu poročila navedenih tudi nekaj izhodišč in smernic za delo v prihodnje glede na intencijo enotnejše ureditve zavarovalništva v naši delovni organizaciji.
2.	ZAVAROVANJE DELOVNIH NEZGOD
ima svoj temelj v zavarovanju odgovornosti za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti in ga je Zakon o obligacijskih razmerjih (Ur. 1. SFRJ; 29/78), posebej sistemsko uredil. Citirani zakon posebej določa, da za škodo, nastalo v zvezi z nevarno stvarjo oz. nevarno dejavnostjo, se šteje, da izvira iz te stvari oz. te dejavnosti, razen če se dokaže, da ta ni bila vzrok. Za škodo od nevarne stvari odgovarja njen imetnik, za škodo od nevarne dejavnosti pa tisti, ki se z njo ukvarja (člen 173, 174).
Ob povedanem izhaja zaključek, da določa Zakon za tovrstne nezgode načelo objektivne odgovornosti, to je odgovornosti (imetnika stvari oz. obratovalca) ne glede na njuno krivdo. Iz vsebine 177. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih lahko povzamemo naslednje razbremenilne (eks-kulpacijske) razloge, ob obstoju katerih se je možno rešiti odgovornosti:
—	Višja sila (kvalificirano naključje).
(5 - Krivdno dejanje oškodovanca (upoštevana sta samo naklep in huda oz. velika malomarnost oškodovanca).
—	Krivdno dejanje tretje osebe.
Glede na navedene ekskulpacijske razloge je potrebno posebej povedati, da je njihov obstoj ob posamezni delovni nezgodi, potrebno vedno posebej dokazati (načelo obrnjenega dokaznega bremena). V primeru dokaza katerega izmed njih je družbena pravna oseba, torej v konkretnem primeru naša delovna organizacija, bodisi prosta svoje odgovornosti, bodisi odgovarja za nastali zavarovalni primer le deloma (sokrivda).
Dejavnost s katero se ukvarja oz. katera se opravlja v naši delovni organizaciji (predvsem v združenih TOZD), prav gotovo spada v okvir dejavnosti, za katero citirani zakon šteje, daje nevarna in da škoda, katero utrpijo delavci v zvezi z njenim opravljanjem, izvira iz nje same. Za takšno škodo, pa kakor je bilo že navedeno, nosi delovna organizacija objektivno odgovornost.
Glede na opisano zakonsko ureditev na zadevnem področju, je povsem razumljivo, da ima tudi naša delovna organizacija glede na možnost nastanka različnih poškodb, v zvezi z opravljanjem lastne dejavnosti, odgovornost za iz nje izvirajočo in izhajajočo škodo, posebej zavarovano.
Navedena odgovornost naše DO je posebej zavarovana v okviru sklenjene Zavarovalne pogodbe z Zavarovalno skupnostjo Triglav, Območno skupnostjo Celje, preko Zavarovalne police št. 17643. Pogodba je sklenjena za obdobje do leta 1992. Glede na določeno maksimalno (limitirano) Zavarovalno vsoto, katero je dolžna izplačati Zavarovalna skupnost Triglav, Območna skupnost Celje (v nadaljevanju besedila bo uporabljen krajši izraz Zavarovalnica), ob nastanku zavarovalnega primera (to je nezgode, katero utrpi delavec pri opravljanju svojega dela in ob kateri utrpi telesne poškodbe), se tudi določa po določenih obdobjih višina zavarovalne premije. Še do pred kratkim je znašala limitirana zavarovalna vsota 800.000 din, zavarovalna premija, katero je plačala naša DO pa je znašala 16.910.119,00 din. Glede na inflacijo, smo pred kratkim, dne 9. 6. 1986 zvišali Zavarovalno vsoto na 2.500.000,- din, premija pa sedaj znaša 44.780.886,- din. Navedena zavarovalna vsota je določena in velja do 1. 1. 1987.
3.	POSTOPEK V ZVEZI Z REŠEVANJEM POSTAVLJENIH ODŠKODNINSKIH ZAHTEVKOV S STRANI DELAVCEV, KI SO UTRPELI NEZGODO PRI DELU.
V primeru nastanka delovne nezgode, je potrebno najprej ugotoviti vzroke, zakaj je do nje prišlo. Te ugotovitve se navedejo v Poročilu o nastali delovni nezgodi s strani delovodje in v Prijavi nezgode pri delu, katero izpolni in obrazloži Področje za tehnično, zdravstveno in ekološko varstvo v okviru delovne skupnosti za kadre in splošne zadeve.
Ko je zbrana navedena dokumentacija, je potrebno da poškodovani delavec prinese v pravno službo celotno medicinsko dokumentacijo, katero mu izda pristojna zdravstvena služba in katera je bila vodena v zvezi z dobljenimi poškodbami.
V	nadaljnji potek postopka se vključi tudi DS za finančne in računovodske posle, obračuitska služba, katera izda poškodovanemu delavcu potrdilo o prikrajšanju na osebnem dohodku za čas bolniškega staleža. Delavec je v skladu z veljavnimi zakonskimi predpisi (predvsem Statut skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja) upravičen do 100 % nadomestila osebnega dohodka za čas bolniškega staleža v primeru nastanka delovne nezgode.
Po dosedaj navedeni zbrani dokumentaciji, s strani pravne službe povabimo delavca, da postavi odškodninski zahtevek v okviru katerega tudi določi zahtevano odškodnino v zvezi z delovno nezgodo. Ob koncu zadevnega postopka k celotni zbrani dokumentaciji priložimo s strani pravne službe izpolnjeno Prijavo škodnega primera odgovornosti Zavarovalnici, nato pa kompletno dokumentacijo odstopimo Zavarovalnici v Celju.
Glede na težo in trajnost dobljenih poškodb delavca v zvezi z delovno nezgodo in glede na višino postavljenega odškodninskega zahtevka, poteka nadaljni postopek predvsem na dva načina:
-	v primeru, ko je odškodninski zahtevek postavljen preko limitirane zavarovalne vsote in ko je iz priložene dokumentacije ter navedenih dokazov v njej, upravičeno možno sklepati, da je delavec dejansko upravičen (v skladu z obstoječo sodno prakso), do izplačila odškodnine nad zavarovalno vsoto, se takšen zahtevek poškodovanca lahko razreši na dva načina, in sicer:
a)	s sklenitvijo pogodbe o poravnavi; v tem primeru po izplačilu celotne zavarovalne vsote, želimo presežek odškodnine v okviru postavljenega zahtevka, s poškodovanim delavcem poravnati. To je ponavadi ugodnejša varianta, predvsem v izogib sodnim stroškom ter plačilu pripadajočih zamudnih obresti, katere tečejo od dneva vložitve zahtevka;
b)	preko sodnega postopka, ko poškodovanec vloži Predlog pred sodiščem združenega dela.
-	V primeru, ko je odškodninski zahtevek postavljen pod limitirano zavarovalno vsoto in ko je iz priložene dokumentacije ter navedenih dokazov v njej prav tako upravičeno možno sklepati, da izplačana odškodnina ne bo presegla zavarovalne vsote, takšen zahtevek poškodovanca nadalje obravnava in razreši Zavarovalnica sama.
Delavci, ki so utrpeli nezgodo pri delu, imajo tudi pravico zahtevati izplačilo ustrezne odškodnine iz naslova Kolektivnega zavarovanja, pod pogojem, da so bile poškodbe tako hude, da je nastopila invalidnost, ali celo smrt. Iz naslova Kolektivnega zavarovanja imajo pravico zahtevati izplačilo odškodnine tudi tisti delavci, ki so se poškodovali na poti na delo oz. na poti iz dela, medtem, ko takšni poškodovanci nimajo pravice zahtevati izplačila odškodnine iz naslova Odgovornosti za škodo v zvezi z nevarno dejavnostjo, kajti v takem primeru ni podana in tudi ne zavarovana odgovornost temeljne organizacije.
Glede Kolektivnega zavarovanja ima naša delovna organizacija prav tako sklenjeno zavarovalno pogodbo z Zavarovalnico z zavarovalno polico št. 0041428, po kateri so zavarovani vsi člani oz. zaposleni delavci v primeru nastanka invalidnosti ali celo smrti. Glede na to, da se ob koncu vsakega zavarovalnega leta izdela končni obračun premije na podlagi povprečnega števila zaposlenih delavcev, lahko navedemo znesek premije, kije bila plačana leta 1985 in je znašala 2.512.800-din. V primeru nastanka smrti, lahko po sedaj veljavni pogodbi zahtevajo upravičenci (glede na določbe Zakona o dedovanju; Ur. 1. SRS 15/76), iz naslova Kolektivnega zavarovanja od delovne organizacije izplačilo odškodnine v višini 363.640 - din, v primeru nastanka invalidnosti pa izplačilo odškodnine v višini 727.280,- din.
4.	IZHODIŠČA IN SMERNICE ZA DELO V PRIHODNJE NA NAVEDENIH PODROČJIH
V	pogledu vodenja postopka in načinu reševanja postavljenih odškodninskih zahtevkov s strani delavcev, ki so utrpeli nezgodo pri delu, kot tudi v pogledu zatevanih odškodnin iz naslova Kolektivnega zavarovanja, bi bilo na prvem mestu treba omeniti potrebo po enotnejši organizaciji zavarovalništva v naši delovni organizaciji, kije sedaj razdrobljeno. Tako se zavarovanje oz. dokumentacija, ki je potrebna za uveljavljanje odškodnin iz naslova Kolektivnega zavarovanja, sestavlja in vodi v DS za finančne in računovodske posle (obračunska služba), dokumentacija v zvezi z zavarovanjem osnovnih sredstev pa se ureja in vodi v DS za investicije, razvoj in raziskave, medtem ko se postopek in ustrezna dokumentacija v zvezi z delovnimi nezgodami ureja in vodi v pravni službi. Trenutno tudi ni najboljšega (kar je iz navedenih razlogov deloma razumljivo), strokovnega povezovanja in sodelovanja med samimi strokovnimi službami, ki urejajo zadevna področja zavarovalništva, prav tako pa tudi nimamo sprotnega uvida v izplačane odškodnine s strani Zavarovalnice, ki nas o tem trenutno sploh ne obvešča.
V	pogledu reševanja posameznih odškodninskih zahtevkov bi si v pravni službi želeli, da bi v postopku, ko odstopimo vso odgovarjajočo dokumentacijo Zavarovalnici in ko je zahtevek postavljen upravičeno preko limitirane zavarovalne vsote, bili takoj vključeni k sodelovanju z Zavarovalnico pri reševanju tovrstnih zahtevkov. Tako bi nam bila dana možnost, da bi pri reševanju takšnih zahtevkov tudi vsebinsko sodelovali že pri njihovem samem začetku, in ne tako kot sedaj, ko smo v tem po-
Strelski šport v Štorah
Franc Titan izroča državnemu rekorderju Branku Malctt diplomo za uspešen nastop v republiški strelski ligi s serijsko zračno puško, j
Z dosežki, kijih strelska družina »KOVINAR« Štore kot njeni posamezniki dosegajo na občinskih, regijskih, republiških in celo državnih tekmovanjih, smo lahko zelo zadovoljni. Za tako majhen kraj, kot so Štore, sodelovanje v republiški ligi z zračnim MK orožjem in vojaško puško že veliko pomeni zato, ker se odvija povsem na amaterski osnovi ljubiteljev tega športa in tudi zato, ker mnogo večji kraji, kot so Štore, s slabšimi rezultati v tako kvalitetni konkurenci ne morejo sodelovati.
Kaj lahko zapišemo o minuli strelski sezoni? Poleg odličnih rezultatov v občinskem, regijskem tekmovanju ekipe in posameznikov smo v enotni I. republiški ligi s serijsko zračno puško šesti, drugo mesto nam je pripadalo z MK orožjem, 10. mesto na državnem prvenstvu, ki je bilo v Osijeku. V svoji sredini imamo državnega rekorderja z zračno puško, najboljšega posameznika v republiški ligi, osvojene tri medalje za veterane na republiškem prvenstvu, drugo mesto z MK puško, tretje mesto z zračno puško in pištolo »DRULOV«. Da o številnih priznanjih in pokalih na raznih jubilejnih tekmovanjih, kijih naši strelci dosegajo, niti ne go--vorimo veliko. Sicer več ali manj o teh dosežkih beremo v Celjskem tedniku in poslušamo na Radiu Celje.
Dvomim, da tudi v našem kolektivu za te uspehe in aktivnost večina članov ve. Vrata pa so odprta vsem posameznikom, ki imajo veselje do strelskega športa; imajo prost vstop in treninge z zračno puško vsako sredo od 15. do 18. ure na strelišču v Štorah pri gasilskem domu. Vabljeni!
Bule Vinko
POROČILO O OBSTOJEČEM STANJU GLEDE REŠEVANJA POSTAVLJENIH ODŠKODNINSKIH ZAHTEVKOV S STRANI DELAVCEV, KI SO UTRPELI NEZGODE PRI DELU (Nadaljevanje s 6. strani)
gledu imeli vpliv le na razliko od izplačane zavarovalne vsote do popolne višine zahtevka.
Pri postavljenih odškodninskih zahtevkih, kateri ne dosegajo zavarovalne vsote, pa menimo, da naj bi ostal postopek tudi v prihodnje enak!
Na koncu zadevnega poročila ne bi bilo odveč, če bi bilo dano ponovno opozorilo večje pazljivosti pri opravljanju dela, saj je iz dosedanje prakse razvidno, daje mnogo delovnih nezgod nastalo kot posledica premajhne pazljivosti pri delu in nespoštovanja oz. neupoštevanja vseh obstoječih varnostnih predpisov.
Pravna služba Vrečko Damjan, dipl. iur.
TEHNIČNA REGULATIVA NA PODROČJU INŠTALACIJ NIZKE NAPETOSTI -SPREMEMBE, NOVITETE
V zadnjih letih je o tehnični regulativi na področju el. inštalacij nizke napetosti prišlo do precejšnih sprememb, ki jih bo treba upoštevati pri projektiranju, nadzoru itd.
Namen te priloge je, da zainteresirane opozori na novejša dogajanja, pri delu pa na ustrezno ukrepanje.
Jug. standard |fip|	Odgovarjajoči	Stanje
- pravilnik -B	mednarodni dokument	
1. Predmet in osnovna načela		
1.1 JUS N.B2.701	IEC 364- 1/72	Prednačrt še ni
El. inštalacija v zgradbah		izdelan
2. Termini in definicije 2.1 JUS N. A0.826	IEC 50(826)	Objavljeno v
El. inšt. v zgradbah		Ur. listu SFRJ
-.'"'■'i termini in definicije		9/86
3. Ugotavljanje splošnih karakteristik		
3.1 JUS N.B2.730	IEC 364 *-/3/77	Objavljeno v
El. inšt. v zgradbah		Ur. listu SFRJ
- splošne karakteristike in klasifikacije		48/84
3.2 JUS N.B2.702	IEC 449/78	Objavljeno v
El. inšt. v zgradbah		Ur. listu SFRJ 48/84
4. Zaščitni ukrepi 4.1. JUS N.B2.742	IEC 364 - 4 -	Objavljeno v
El. inšt. v zgradbah	41/82	Ur. listu SFRJ
Zaščitni ukrepi		9/86
Zaščita pred elek. udarom		
4-2 JUS N.B2.742	IEC 364-4-42/80	Objavljeno v
El. inšt. v stavbah		Ur. listu SFRJ
Zaščitni ukrepi Zaščita pred toplotnim delovanjem		9/86
4.3 JUS N.B2.743	IEC 364-4-43/77	Objavljeno v
El. inšt. v zgradbah		Ur. listu SFRJ
Zaščitni ukrepi Zaščita pred prevelikimi toki		9/86
4.4 Revizija pravilnika	IEC 364-4-47/81	Objava se
tehn. normativov	IEC 364-4-472/82	pričakuje
za el. inšt. v zgradbah	IEC 364-4-473/77	v Ur.-listu SFRJ
nazivne napetosti	IEC 364-4-46/81	ob koncu 1986 leta
do 1000 V (v nadaljnjem tekstu TN) Ur. list SFRJ 43/66 in 13/78	IEC 364-5-51/79	
5. Izbira in postavitev opreme		
5.1 JUS N.B2.751	IEC 364-5-51/79	Objavljeno v
El. inšt. v zgradbah		Ur. listu SFRJ
Izbira in postavitev opreme		9/86
v odvisnosti od zunanjih vplivov		
5.2 JUS N.B2.752	IEC 364-5-523/83	Objavljeno v
El. inšt. v zgradbah		Ur. listu SFRJ
El. razvod. Trajno dovoljeni toki		9/86
5.3 JUS N.B2.754	IEC 364-5-54/80/82	Objavljeno v
El. inšt. v zgradbah	Sprememba št. 1	Ur. listu SFRJ
Ozemljitev in zaščitni vodniki		9/86
6. Preizkušanje in pregled 6.1 JUS N.B2.761		Objavljleno v
El. inšt. v stavbah		Ur. listu SFRJ
Metoda meritve el.		9/86
upornosti zidov in podov
Stran 8
štorski ŽELEZAR.
December 1986
TEHNIČNA REGULATIVA NA PODROČJU INŠTALACIJ NIZKE NAPETOSTI - SPREMEMBE, NOVITETE
(Nadaljevanje s 7. strani)
7. Zahtevki po posebni izvedbi instalacij
7.1 JUS N.B2.771	IEC 364-7-701/84 El. inšt. v zgradbah
Prostori s tušem, kadjo Posebni tehn. pogoji
7.2 JUS N.B2.776	IEC 364-7-706/83 El. inšt. nizke napetosti
El. inšt. v ozkih prehodih
Objavljeno v Ur. listu SFRJ 9/86
Pred objavo v Ur. listu SFRJ
8. Ostali standardi v zvezi z el. inšt. v stavbah
8.1	JUS N.A3.003	IEC 617-3/83
Grafični simboli v
el. shemah. Vodniki in pribor za spajanje
8.2	JUS N.B2.910	DIN	57606/76
El. inšt. v stavbah
Oprema za inšt. v tleh Tehn. zahteve in preizkusi
8.3	JUS N.B2.911	DIN	57605/82
El. inšt. v stavbah
Elementi od izolacijskega materiala za namestitev el. inšt. na zidove in strop.
Splošne zahteve in preizkusi
Pred objavo v Ur. listu SFRJ
Pred objavo v Ur. listu SFRJ
Pred objavo v Ur. listu SFRJ
DS-R&I Dokumentacijski center Dušan Princ, dipl. ek. ing.
Izlet po megli in dežju
Če je zjutraj megla, nizka oblačnost, povrh pa še rahlo dežuje, res nisi najbolj navdušen, da greš v hribe. A planerji naših tur ne morejo predvideti, kakšno bo vreme za 2 meseca vnaprej. To, da greš, je odločitev posameznika. Vztrajni gremo.
22. 11. 1986 je bil planiran pohod štorovskih planincev na Šmarno goro pri Ljubljani. Mirko, Jagoda, Ladi, Mic in moja malenkost, smo ugotovili, daje za takšno vreme najboljše zdravilo kanček dobre volje ter živahna družba in prav to je bila naša peterka. Mirkov predlog, daje njegov avto registriran za 5 oseb, nam je bil takoj všeč. S tem se je pa naš »delovni dan« popestril še z dodatnimi postojankami.
Če že skoraj nič ne vidiš, pa se vsaj dobro pelješ, ti tudi to dviguje moralo za tisti dan. Odločitve, kam se peljemo, so padale sproti med vožnjo. Prva postojanka: Gore nad Hrastnikom - 791 m. Vreme slabo, dobra volja pa se že dviguje. Okrepčilo, nakup razglednic, značk in koledarjev (zasavskih planinskih društev); odhod v novi koridor - Kum nad Trbovljami - 1.219 m. Na tej višini pa že skoraj malo sonca. Avto pustimo pod travnikom, tako, da vsaj malo pešačimo. Ker imamo časa dovolj, si tukaj ogledamo slalom za ženske - 1. tek. Nato pa nazaj in nova točka Zasavska koča — 849 m. Tudi tu počakamo kakšen kilometer pred kočo in peš do nje. Juhca z domačimi rezanci nam je bila kar dobrodošla, saj vreme ni hotelo biti radodarno s toploto. Ko se vračamo v dolino ugotovimo, da imamo še dovolj časa za skok na Šmarno goro. Ta preklemana ljubljanska megla, komaj smo našli pot za Tacen, od tam pa brez pardona peš na vrh, preprosto, na Šmarno goro ni ceste, ampak nanjo pelje 24 poti in mi, ki smo tam prvič, takoj najdemo najkrajšo in zato najbolj strmo pot in namesto v 50 minutah, jo prehodimo v 35 (saj smo pa tudi bili spočiti). Šmarna gora - 669 m, je izletniška točka ljubljančanov in gora zmajarjev. Prav na vrhu ogromna cerkev, a za ogled ni bilo časa, ker nas je preganjala noč. Ob 16.15 spust, ko pridemo v dolino, je bil mrak.
Proti domu pa še postanek doma pri Jagodi, kjer smo ob narezku in domači kapljici dostojno zaključili sobotno potepanje po zasavskem in ljubljanskem hribovju.
Planinski pozdrav!	Stanc
Ps. Naknadno smo zvedeli, da pelje cesta na Šmarno goro, a pred »tujci« domačini molčijo.
ŠTORSKI ŽELEZAR-glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA ŠTORE - izhaja 2-krat mesečno - Uredniški odbor: Tomažin Ana, Verbič Stane, Kragelj Jože, Marolt Boris, Kocman Vojko, Renčelj Vlado, Grosek Rajko -odgovorni in glavni urednik Pungartnik Oto. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (Št. 421 - 1/72 z dne 20. 2. 1974) - tisk Aero Celje -TOZD Grafika - rokopisov ne vračamo.
NAGRADA KOT SPODBUDA
Lepo okolje je naš ponos, v njem se počutimo lepše in bolj sproščeno. Še posebej pa smo nanj ponosni, če tudi sami kaj prispevamo za urejenost. Ker pa pri tem mnogokrat potrebujemo spodbudo, je Hortikulturno društvo iz Celja uvedlo tekmovanje v urejenosti šolske okolice, vrta in vzgoji lončnic.
Čeprav smo že vrsto let skrbeli za šolski vrt in čisto okolje, smo se letos še posebno potrudili. Že zgodaj spomladi smo si učenci pod vodstvom mentorice ŠPZ Lipa razdelili zemljo tako, da je vsak oddelek skrbel za svojo parcelo. S pomočjo vrtnarskega krožka smo zemljo prelopa-tali, posejali ali posadili zelenjavo, skozi vse leto pa smo vrt vestno okopavali, pleli in čistili. Poskrbeli smo tudi za lepšo zunanjost vrta - ob ograji smo odstranili plevel, obrezali grmičke ter očistili kamenje in veje.
Najprijetneje pa je bilo jeseni, ko smo spravljali sadove našega truda. Pridelek je bil bogat, poleg tega pa smo sami vzgojili sadike paprike in paradižnika, ki smo jih nekaj tudi prodali. Z ok,en pa so se nam smejale bohotne zelene rastline, v nekaterih učilnicah pa seje pisano cvetje v slapovih »vlivalo« s polic. Pridelke smo prodali šolski kuhinji in tako se bomo lahko pozimi greli ob domačem čaju in tudi jedilnik bo bolj pester.
V oktobru je bilo delo na vrtu končano in skrinje polne. Krajevna skupnost pa nam je priskrbela 88 sadik drevesc in zavihali smo rokave, skopali 88 jam in posadili 88 dreves. Pri posaditvi so nam pomagali učenci SSKMŠ.
Zdaj smo z nestrpnostjo šteli dneve, ko bo posebna komisija Hortikulturnega društva razglasila rezultate tekmovanja v urejenosti šolskih vrtov.
Napočil je 21. november ... Zbrali smo se v Pionirskem domu v Celju, sodelovali v kulturnem programu, hkrati pa držali pesti za dobro uvrstitev. Po kulturnem programu smo napeto prisluhnili izidu tekmovanja. Kot v daljavi smo zaslišali »Na 1. mesto se je uvrstila osnovna šola Štore ...« utemeljitve pa od prevelikega presenečenja in veselja sploh nismo slišali.
Domov smo odhajali s prehodnim kristalnim pokalom v rokah. Oči so nam žarele, usta pa so se kar sama od sebe razlezla v nasmeh.
Osvojeni pokal nas bo spodbujal pri nadaljnjem delu in potrudili se bomo, da ga bomo obdržali.
Alenka Jovanovski, 7.
Zahvala
Ob težki izgubi dragega moža in očeta
FRANCA ŽGANKA
se zahvaljujem vsem, ki ste ga v tako lepem številu spremljali na njegovi zadnji poti.
Posebna zahvala vsem sostanovalcem za denarno pomoč, obratu valjarne, godbi in obema govornikoma za poslovilne besede.
Žalujoča žena s hčerko
Zahvala
Zahvala
Ob tragični izgubi dragega brata, sina in zaročenca
FRANJA KOMERIČKIJA
iz TOZD Valjarne I, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi prerani zadnji poti, darovali cvetje in izrekli sožalja.
Še posebno se zahvaljujemo sodelavcem iz TOZD Valjarne I, OOS ŽŠ, tov. Potrati Florjanu za ganljive poslovilne besede ob odprtem grobu ter godbi na pihala Železarne Štore za odigrane žalostinke.
Žalujoči vsi njegovi
Ob bridki izgubi našega dragega ata, starega ata, tasta in brata
FRANCA TOFANTA
upokojenca Železarne Štore, Samotna, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste mu izkazali spoštovanje, ko ste ga zadnjič obiskali na njegovem domu ali ga spremili na zadnji poti od doma na pokopališče v Kompolah.
Hvala vsem, ki ste darovali vence, cvetje in izrekli sožalje; enako hvala kompolskim pevcem, štor-skim godbenikom, govornikom Rutarju, Tajnikarju in Knezu za besede tolažbe ter duhovniku za opravljen cerkven obred.
Žalujoči
Z MODERNIZACIJO PROIZVODNJE Sl ZAGOTAVLJAMO BOLJŠI JUTRI
KOLEDAR ZA LETO 1987
JANUAR
N	P	T	S	C	P	S
				1	2	3
4	5	6	7	8	9	10
11	12	13	14	15	16	17
18	19	20	21	22	23	24
25	26	27	28	29	30	31
FEBRUAR 1 2 3			4	5	6	7
8	9	10	11	12	13	14
15	16	17	18	19	20	21
22	23	24	25	26	27	28
APRIL
N	P	T	S	C	P	S
			1	2	3	4
5	6	7	8	9	10	11
12	13	14	15	16	17	18
19	20	21	22	23	24	25
26	27	28	29	30		
MAJ
					1	2
3	4	5	6	7	8	9
10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20	21	22	23
24 31	25	26	27	28	29	30
JULIJ
N	P	T	S	C	P	S
			1	2	3	4
5	6	7	8	9	10	11
12	13	14	15	16	17	18
19	20	21	22	23	24	25
26	27	28	29	30	31	
AVGUST
2	3	4	5	6	7	1 8
9	10	11	12	13	14	15
16	17	18	19	20	21	22
23	24	25	26	27	28	29
30	31					
OKTOBER
N	P	T	S	C	P	S
				1	2	3
4	5	6	7	8	9	10
11	12	13	14	15	16	17
18	19	20	21	22	23	24
25	26	27	28	29	30	31
NOVEMBER
1	2	3	4	5	6	7
8	9	10	11	12	13	14
15	16	17	18	19	20	21
22	23	24	25	26	27	28
29	30					
MAREC							JUNIJ							SEPTEMBER							DECEMBER						
1	2	3	4	5	6	7		1	2	3	4	5	6			1	2	3	4	5			1	2	3	4	5
8	9	10	11	12	13	14	7	8	9	10	11	12	13	6	7	8	9	10	11	12	6	7	8	9	10	11	12
15	16	17	18	19	20	21	14	15	16	17	18	19	20	13	14	15	16	17	18	19	13	14	15	16	17	18	19
22	23	24	25	26	27	28	21	22	23	24	25	26	27	20	21	22	23	24	25	26	20	21	22	23	24	25	26
29	30	31					28	29	30					27	28	29	30				27	28	29	30	31		
Srečno in uspešno Novo leto 1987 delavcem in upokojencem Železarne Štore
Uredništvo glasila ŠTORSKI ŽELEZAR
Tisk aero'