iv
»S* ^
s
ItHinmnrnniiiniiiiiiiiwrniiiiiiiiiiiiii
the oldest
and MOST	I
POPULAR	|
I SLOVENIAN	1
| NEWSPAPER	i
g IN UNITED	1
1 STATES OF	| AMERICA.
OiilllllUUIIIUIIIIBIIUlUUUIlItlUHltllllUUIlUČ
Geslo: Za vero in nafod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIFTii — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CH1CAGI IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER. COLO.
NAJSTAREJŠI	J
1 IN NAJBOLJ	I
| PRILJUBLJEN	i
| SLOVENSKI	§
LIST V
1 ZDRUŽENIH	1
drŽavah
| ameriških,	g
fmiiimimimiiiiimiiniiiiim;miiimimiLiw!S
ŠTEV. (No.) 99.
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 25. JUNIJA — THURSDAY, JUNE, 25, 192Š7
LETNIK XXXIV.
Coolidge na počitnicah.
VEČ EKONOMIJE, BODISI PRI VLADNIH ALI PRIVATNIH IZDATKIH SO BILE ZADNJE BESEDE NAŠEGA PREDSEDNIKA PREDNO JE ODŠEL NA ODDIH.
Preki sod v predmestju Šang-haja. — Japonska ne bo posegla vmes sama, pač pa z drugimi silami. —- Amerikan. ci morajo zapustiti Canton.
sednik Calvin Coolidge je zapu- NA KITAJSKEM
stil mesto in se preselil v poletno "belo hišo" v Swampscott, Mass. Na predvečer njegovega odhoda, to je bilo v pondeljek .večer je v svojemu govoru, ki ga je izvajal pred uradniki naše administracije priporočal ekonomijo kjerkoli je le mogoče kaj prihraniti, da se s tem odpomore davkoplačevalcem s znižanjem davkov. Coolidge je povdarjal, da je mogoče takoj znižati davke do $300,000.000 ali pa še več, na podlagi ekonomije, kakršna se je že pričela s znižanjem vladnih stroškov, kateri se pa še dajo znižati. Prav lepo je vse to, a tudi, da se takoj danes znižajo davki za več kot $300,000.000, oni, ki
šE NE BO MIRU.
DRŽAVNA HIŠA DRŽAVE MASSACHUSETTS.
KRIŽEM SVETA.
Šanghaj. — V predmestju je gen. Chang Tsolin, mandžurski vojni lord, proglasil preki sod. Predno je pa izdal ta proglas je tajno neznano kam odpotoval. Vsako zborovanje je prepovedano, tako tudi razdajanje D,akote je tukaj na svojem do" letakov, ki hujskajo ljudstvo. mu Preminul- Mr- Ladd ^ bl1 Vsakemu se bo odvzelo orož- rojen v Starks, Me. dne 13. dec.
jje, kdor nima pravice isto no
Slika predstavlja državno hišo države Massachusetts, ki se nahaja v mestu Swampscott. Država Mrss. ima 3,852,356 prebivalcev in je razdeljena v 14. countijev ali okrajev. Inkor-poriranih mest in vasi ima 170. Največje mesto v državi je mesto Boston s 748,060 prebi. valci.
ZRTEY POKLICA.
— Baltimore, M d. — Sena- Policist je postal žrtev bandi-
tor Edwin Fremont Ladd iz N.
živijo od žuljev svojih rok, ne
siti. Odrejena je tudi stroga cenzura pisem in brzojavov;
— Louisville, Ky. — Električen aparat za masiranje je
tev, ko je čuval lastnino nje. mu zaupano v varstvo, katero je junaško branil dokler ga ni zadela krogla bandita.
Chicago, 111. — Policist Mc Govern, star 35 let, samec in že devet let v policijski službi,
bodo imeli pri tem prav nič ko-, .. . . . .„„ , , , -	J■ , ,
risti stanarina ostune pri sta parmkl v Pristanišču bodo vsi bil usodepoln za Miss	Lorena | je kakor navadno se podal pro-
re m. cena kruhu pri starem in?**™**1 , . (Morrison, stara 19 let,	katero ti Pantheon gledališču na 4642
tako vse dru^o z malimi izje- poročilo se glasi, da je So našli v kopalni sobi	mrtvo, Shendan rd., od kjer je spre-
mami Na dobičku bodo le k i V Wuchow bil umorjen japon- kjer se je masirala.	mil blagajničarja omenjenega
pital išti in veliki industrijalci* skl colninski uradnik, dva sta ! — Pariz. _ Maršal	Joffre gledaliSč^d^North Shore
kajti njim se pozna veliko, ako
se na primer le 2 odstot. zniža od sedanjih davkov, s tem pa ne bodo proizvodi njih podjetja nič cenejši, pač pa znižanje davkov bo pomenilo za nje in njih gospe, katerih večina neguje raje kužke kakor pa otroke, malo več luksusa.
Dalje pravi poročilo, da je to Coolidgevo izvajanje vesela \*est za vse davkoplačevalce
pa bila ranjena.
Ningpo, Kitajsko. — Od tu-
star 73 let, katero ime je zna- Trust banke. Blagajničar, Ge-m> iz svetovne vojne je nevar- orge Haney ga je *e čakal in
kaj prihajajo vznemirljive ve- no obolel, ker je že v visoki sta- mu dal zavitek z denarjem, kasti o izgredih proti inozemcem. rosti, ni dosti upanja, da bi o- terega je bilo $4,080. Takoj na
kreval.	to se skupno podasta proti ome-
— New York. — Sodba, ki! njeni banki, ko pa prideta do se glasi od pet do petnajst let Ainslie ceste na Sheridon rd. ječe, je bila izrečena nad Do- stopi iz avtoja v katerem so bi-rothy Perkins, ki je usmrtila H trije moški k njima neki člo-svojega zaročenca Thomas vek, ki zahteva od McGoverna
Izgredniki postopajo nasilno z njimi. Napadli so japonskega konzula v Chungking, prizanesli tudi niso onemu v ;Chingkiang.
Tokyo, Japonsko. — Baron
LJUBEZEN ITALIJANSKE PRINCEZINJE.
Iz Jugoslavije.
LJUBLJENEC KRONE-PAŠ1Č, PRIŠIEL V NEMILOST PRI KRALJU. — P. RADIČ ZA SPORAZUM, A PAŠIČ ODKLANJA TO VPRAŠANJE. — DRUGE ZANIMIVE VESTI.
Pašič v nasprotju s krono.
Kakor se glasijo informacije ljudi, poučenih o tipičnih političnih vprašanjih, se je kralj večkrat in ob raznih prilikah izjavil za sporazum. P. Radič | je šel večkrat na dvor; kjer mu je kralj, zdi se, isto rekel. Vendar Pašič sedaj zavlačuje to vprašanje in odlaša sporazum. Da li je to spor med kraljem in Pašičem ? Kako je ? Zakaj Pašič ne izvaja konsekvenc ?
Nekateri krogi so mnenja, da postaja vprašanje Pašičeve-ga naslednika aktualno. Ljuba 2ivkovič je bil ob priliki po-Italijanska princezinja Mafal-jnovne vrnitve v politično Žida zaljubljena v princa, ki vljenje označen kot naslednik.
pa j« le ubogi dijak. — Tež. koče dela pa tudi to, ker je princ protestant.
Zdi se pa, da položaju ne bo kos, ker vsled dolgoletne odsotnosti premalo faktorje.
stan je sezidan v strmi skalni pečini liki orlovsko gnezdo*
-o-
Zopet letalska nesreča v Novem Sadu.
Dne 25. t. m. je pri letalski vaji v Novem Sadu ponesrečil vojaški aeroplan, ki ga je * o-dil poročnik Gino Pajelič. Letalo se je prevrglo in padlo na tla. Poročnik Pajelič jo dobil težke poškodbe ter so ga prenesli v bolnišnico.
Rim. — Objavljena je bila ne soglaša s Pašičem. V radi-zaroka italijanske princezinje. kalnem klubu je že ponovno Mafalde, ki je druga hči kra- kritiziral tendence sedanje vla-Ija Victor Emanuela s princem dujoče klike. H esse ski m.
Princ Philiph Hesse je reven dijak. Princezinja se je sezna-
Bivši doktor prava izgnan.
Iz naše države je izgnan Rudolf Fohn, bivši doktor prava, znan po svojih dveh tatvinah, ki jih je izvršil med vojno v celjskem muzeju in lani v dr-1 žavni realni gimnaziji. Fohn je pozna nove italijanski državljan in pristo-Gotovo pa je, da on ! jen v Trbiž na Koroškem. V torek dne 28. m. m. so ga' odpeljali v Avstrijo, kjer je tudi izvršil več tatvin.
GOSPODARSTVO.
nila z njim na nekem družab- „ ^ova industrija v Mariboru.
.Kakor poročajo, namerava
Shidehara, japonski vnanji mi- Tompletona v Jersey City. naj vrže roke kviško, sicer mu
nister je dejal, da za Japonsko j — Chicago, 111. — Oblast i-in sploh celokupno ljudstvo na- ni drugega nič za storiti glede ma v rokah 19-letno Margaret še velike republike. Coolidge je ;Kitajske, kakor delati vzajem-
nem večeru in se v njega zaljubila. Pred vojno še, je pricezi-nja večkrat dejala, da rajše u-mrje, kakor pa, da ne bi poročila prestolonaslednika, ker hoče na vsak način biti kraljica. Seveda po vojni je pa vse dru
pokazal pot, kako se da z var-
no z drugimi silami. Sama ne
Čevanjem doseči največje divi- more vkreniti ničesar, dende za vsakega od 115 mili- ; Manila, P. I. — Celo semkaj jonov delničarjev naše Unije. |so zanesli agitatorji sovraštvo Poleg ekonomije pri vladi v do inozemcev. Radikali v Šarig-Washingtonu mora pa tudi haJuso svojim tovarišem v Ma-vsaka država sama za sebe ;nile poslali brzojav po kabelnu, gledati na to, da zniža izdat- v kateremu jim naročajo naj ke kar največ more, pa še to j proglasijo v Manila dne 25. ni vse, temveč vsak posamezni Juniia generalno stavko, državljan, tako pravi Coolidge, New York. — Ameriški kon-naj gleda na vsak cent, pred- zul v Canton je odredil, da mono ga obrne, tako bo pomagam) raJ° vsi Amerikanci zapustiti vsem skupaj in vsakemu pose- mesto, ker se je bati proti njim
bej.
-o-
Žel
eznice
v Nemčiji napredujejo.
nem-
izgredov od strani domačinov.
Vsi ti nemiri imajo boljševiško
ozadje, glava celega gibanja
proti inozemcem- je v Moskvi.
,Kakor vsa znamenja kažejo, ne Berlin. — Kompanija nem-|bo preje miru> dokler ne bo(Jo
ske železnice poroča o velikem jprizadete države z orožjem v
napredku, ki ga je dosegla v roki napravile mir, kajti kar šestih mesecih svojega obstan- merii nič teb- nič zapustiti tam
ka. Prejemki znašajo $500,- !podjetja in posestva je težko, 000.000 od katerih je ostalo či- kerpa je dolžnost vsake drža_
bo pognal kroglo v glavo. Policist je pa hotel braniti njemu Dale, ki je bila strah in groza! zaupano lastnino in hoče i*vle-«|£do" ked*J sede1h, na presto" šoferjem,'katere je napadala z « revolver, a tisti trenotek je * ah ne* Premislila se J®**1 revolverjem v roki. Pretečem' že počilo, krogla bandita je ob- kak°r se !ld'noce ^ teden je oropala 6 žrtev, a ban- tičala v prsih pogumnega poli-	P* »e druge tezkoče, ki
ditka jih je znala potegniti,! cista, ki je padel mrtev na tla.,daJ° veliko besedi med boljsi-ker imela je le revolver kakr- Morilec je pa v hipni zmede- 'mi kakor tudi pr.prostimi ltah-šne imajo otroci za igranje, to- nosti pozabil na denar, steče raj ni bilo nič nevarnega, se- proti avtoju, od koder mu pa
tvrdka Gaspari & Eaninger zgraditi v Mariboru tkalnico trikotaže, ki bi bila tako velika, da bi lahko zalagala Jugoslavijo s trikotažo.
Kriza industrije. Iz Polzele "j pišejo, da je strojilna, lesna in a
gače, prestolonasledniki so bol j i kemižna industrjja d d __ redki in Se ta k. so so na vag. Po]zeli prj Ce]ju popoInoma
na
stega $70,000.000. Polovico tega se bo porabilo za opremo in
ve varovati interese svojih državljanov, naj si bodo kjer ko-
novi material. Kompanija do- u h0Čej0f ne bo preostajalo dru
bro gospodari, dasi ima vedno kakšne težkoče. Poročilo tudi pravi, da zahtevajo železniški uslužbenci večjo plačo in krajši delavni čas, ako tO dosežejo, bo kompanija tudi povišala pristojbine.
—-o-
Žena pripoznala umor.
Michigan City, Ind. — Kakor je bilo poročano so našli mrtvega Frank Skibo na ulici za hišo s preklano glavo, se naknadno poroča, da je žena umorjenega, ki je prvotno tajila sedaj pripoznala zločin in izpovedala, da ga je ona umorila. Poročilo pa ne , pove, kaj je bilo vzrok umora.
gega, kakor podvzeti korake, ki bodo privedli do miru.
-o-
Bela vrana.
Chicago, 111. — 150 uslužbencem veletrgovine "Fair", ki so v službi že petnajst ali več let bodo deležni od lastnika Lehmann-a, lepega darila v gotovini, in sicer med omenjeno število uslužbencev se bo razdelila svota $200.000. Obdarovani bodo na število let, namreč več let ko ima službe, tim večje bo darilo. Med naj starejše u-službence se šteje Joseph Lyons, ki je pri omenjeni tvrdki že 45 let. Trgovina je bila vsta-novljena leta 187"
dela bo pa le.
—	Atene, Grško. — Grška vlada je dobila obvestilo od Turčije, naj podpiše pogodbo sklenjeno v Lausanne in spolni dolžnosti, ki so v imenovani pogodbi navedene.
—	Sidney, New S. Wales. — Od tukaj prihaja poročilo, da je poplava napravila velikansko škodo po vaseh in mestah, katerih prebivalci so iskali zavetja v višjih nadstropjih. V mestu Forbes je voda odnesla tri osebe.
—	Columbus, Ga. — Iz ječe je pobegnil črnec Rufus Hicks. Lova na njega se je udeležilo nad 1000 oseb, ki so oddali nad 50 strelov. Ko je uvidel, da so mu za petami, se je podal. Hicks je nevaren zločinec in je šele pred kratkem usmrtil nekega stražnika v Columbus.
—	New York. — Šest moških se je peljalo z avtom in bi imeli zadeti v električni vlak Sta-ten Island, a so v zadnjem tre-notku še poskakali iz avtoja in zadobili le male praske, avto je pa bil popolnoma razbit.
—	Sioux City, la. — Koruza in drugo žito v državi Iowa severo-vshodno, South Dakota in v severni Nebraski kaže najbolje, ker tukaj je dosti vlažna zemlja in ni veliko plevela, posebno zadnji teden si je žito veliko opomoglo, ko je nastalo boljše vreme.
stavila obrat in odpustila vse delavstvo.
Pšenica. V kupčiji s žitom vlada stagnacija in ni zabele-ižiti nikakih sprememb. Iz Vojvodine javljajo, da so tam-kajšne zaloge pšenice izčrpane. Mlini kupujejo veliko ameriškega blaga.
Koruza. Tudi v trgovini s koruzo je položaj slab. Domača trgovina miruje. Izvoz predvsem v Avstrijo je malenkosten. Izvaža se koruza tudi iz Srema k morju skozi Romunijo.
-o—^—
Kovani denar. Belgrad, 26. maja. (Izv.) Na današnji seji ministrskega sveta je minister Stojadinovič poročal o kovanju denarja, katerega prva pošiljatev bo v kratkem prišla.
Žrtev železniške nesreče.
Bob." Nad grobom se vspenja Poroča se, da je med posta. visoko v zrak hrast, ki je sim-! jama Poljčanami in Slov. Bi-Webster, pilot bolj bojevitosti — in tak je bil strico počil kotel na lokomoti-
— •• ' J - — - vi. Krop je močno poparil
tovariša zavpijeta naj gre po plen. Nazaj se vrne bandit, spusti še en strel v truplo policista, ki je ležalo na denarju, bandit ga potisne na stran in bliskoma popade denar in hajd v avto, ki je odpeljal bandite na varno.
Drzen rop se je izvršil ob belem dnevu, kateremu je bila priča množica ljudi.
NTODAAVIATIKA,
Pilot postne zračne službe padel z letalom na zemljo, ki se je vnelo in pilota pokopalo | priljubljen
jam, namreč princ je protestant. A ta ovira najbrže ne bo delala veliko preglavice, taki ljudje si že znajo pomagati. Kakor se splošno trdi, že pripravlja princezinja nevestino obleko.
-o-
Počivališče La Folletteja.
Madison, Wis. — Tisoč in tisoč solznih oči je bilo ko so polagali zemske ostanke senatorja La Folletteja v hladni grob med petjem- "Mozart" moškega pevskega zbora, ki je pelo "vedno bližje k Tebi Bog."
Ljudstva se je vse trlo na pokopališču, kar je znak kako je bil "Fighting
Škandal v sarajevski Mestni hranilnici.
Sarajevski "Glas Svobode" od minolega petka prinaša povodom procesa zaradi poneverb v sarajevski mestni hranilnici senzacionelna odkritja. Pravi, da so se uganjale v hranilnici na korist režimovcem razne korupcije. Hranilnica je dobila od poštne hranilnice 4 milijone dinarjev po 8 od sto. Ta denar je s svojim lastnim denarjem vred vložila v razne sarajevske banke po isti obrestni meri: 8 odstotkov. Raznim najvišjim uradnikom zavoda so se izplačali "dodatki" na plačo v zneskih do 158.000 Din. Samo za "reprezentančne cigarete" se je izplačalo do 200.009 Din.
-o-
pod seboj, od koder so na pol mrtvega izvlekli.
J. Ordway	. _
poštnega letala je delal poiz- senator La Follette, katerega i-kuse z letalom nad Roosevelt me bo zapisano v zgodovini A-rd., May wood v bližini Chica- merike v isto vrsto kjer je ime go, 111. Ko se je že nekaj ča-
sa nahajal v zraku, je iz nepojasnjenega vzroka letalo s sprednjim delom.naprej prile-
Washingtona in Lincolna. o-
Utonil med krokodili.
Balboa, Panama. — Mornar telo z vso silo na zemljo, kjer j R. Reininger, star 19 let, iz Al-se je vnelo. Pomoč je bila ta-,bany, N. Y., ki je bil v službi koj pri rokah, na pol mrtvega , na parniku U. S. S. Rochester so potegnili izpod razvalin in se je šel kopati v reko Bayano ga odpeljali v bolnišnico, kjer v bližini Panama. Deroča reka so izjavili zdravniki, da nima- ga je pa odnesla med krokodi-jo upanja, da bi mu oteli živ- le kjer je utonil, rešitev je bi-ljenje. Ponesrečeni je bil pred la ne mogoča.
dvemi leti poštni pilot, a je i	-o-
službo, pustil, katero pa je en ] Kedor pravi, da nič ne veru-dan pred nesrečo zopet pre-1 je, prizna s tem, da preveč ve-vzel. V vojni je bil poročnik le- ruje — namreč omejenim lju-talnega oddelka.	'dem.
strojevodjo Kieslicha, ki pa je, preden se je onesvestil, ustavil lokomotivo in tako preprečil veliko nesrečo. Strojevodja Kieslich je v strašnih bolečinah umrl.
-o-
Pozidava ostroškega samostana.
Samostan Ostrog v Črni gori je bil lani pogorel; ostala je nepoškodovana samo celica, v kateri počivajo ostanki sv. Vasilija Ostroškega. Samostanska uprava je dala samostan iz lastnih sredstev zopet pozidati po načrtih nekega ruskega arhitekta. Dela so sedaj doma-lega dovršena. Ostroški samo.
Ustavljen katoliški list.
Na poziv velikega župana je državni pravdnik v Sarajevu u-stavil izhajanje najbolj razširjenega hrvatskega katoliškega lista "Nedelje." Sodišče je u-stavitev potrdilo.
DENARNE P0ŠIUATVE
V JUGOSLAVIJO. ITALIJO. AVSTRIJO, ITD.
Naša banka ima svoje lastne zre** s pošto in zanesljivimi bankami * starem krajo in naše pošiljatve so dS stavljene prejemniku na dom tU ct zadnjo pošto točno in brez vsake«* odbitka.
Naše cene za pošiljke v dinarjih t» • r»h so hile včerai sledečr Sknnno m ooštninr*
500	—	Din..................$ 9.40
1.000	—	Din. .............$ 18.45
2.500	—	Din ................$ 46.00
5,000	—	Din..................$ 91.50
10,000	—	Din..................$182.00
100 —	Lir	................S 4.80
200 —	Lir	................$ 9.25
500 —-	Lir	................$ 22.25
1,000 —	Lir	................$ 43.25
Pri pošiljatvah nad 10,000 Din k nad 2,000 Lir poseben popust
Ker se cena denarja čestokrat u< nja. dostikrat docela nepričakovan ie absolutno nemogoče določiti ce& vnaprej. Zato se pošiljatve nakaže po cenah onega dne. ko mi sprejmt mo denar.
DOLARJE POŠILJAMO MI TUDI V JUGOSLAVIJO IN SICER PO POŠTI KAKOR TUDI BRZOJAV-NO.
"Vse poi'ljatve naslovite na—SLO VENSKO HANKO
ZAKRAJŠEK ft CESAREK 70—9tb AVE. NEW YORK. CITX
uX—
-V—_

_
_

'AMERIKANSK3 SLOVENEC" IN "EDINOST"


Prvi in najstarejii slovenski katoliški list v Ameriki. Amerikanski Slovenec ustanovljen feta 1891. Edinost leta 1914.
The first and the oldest Slovenian Catholic Newspaper in America. Amerikanski Slovenec established 1891. Edinost 1914. Ixhaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek.
Issued every Tuesday, Wednesday, Thursday and Friday. — PUBLISHED BY: —
Edinost Publishing Company
1849 — West 22nd Street,	Chicago, EL
Telephone: Canal 0098.
Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates on aplication.
NAROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto .................$4.00
Za Zednijene države za pol leta ..................$2.00
Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto.......$4.75
Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta........$2.50
SUBSCRIPTION: For United States per year.......................$4.00
For United States per hali year ................. .$2.00
For Chicago, Canada and Europe per year ........ $4.75
For Chicago, Canada and Europe per half year ....$2.50
Dopisi važnega pomena, ki se jih hoče imeti priobčene v gotovi številki, morajo biti doposlani na uredništvo pravočasno in morejo biti prejeti vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. Na dopise brez podpisa se ne ozira.
Entered as second clas matter October 11th 1919. at Post Office at Chi-esgo, 111., under the act of March 3rd 1870.
La Follette.
Zadnji četrtek dne 18. junija se je raznesla vest, da je v Washingtonu preminul Robert M. La Follette senator iz države Wisconsin.
Lii Follette je bil mož velikega duha. Bil je velik državnik in resnice se ni nikdar bal zabrusiti v obraz naj bo komurkoli. Ravno zaradi tega si je pridobil ugled posebno v vrstah delovnega ljudstva, za katerega se je večkrat 1 juto potegoval. Nagibal se je sicer na republikansko radikal-
Cleveland, O.
Cenjeno uredništvo: — Prosim, da mi odmerite nekoliko prostora v listu, da se zahvalim vsem, kateri so se toliko trudili in nas najboljše postregli in sprejeli. Posebno se zahvalimo vsem, kateri so darovali ta okusna jedila in sploh vse za najboljšo postrežbo, da smo zadostili lačnim želodcem v Le-mont in Chicago. Se enkrat se zahvalim vsem, kateri ste nam elevelandčanom tako dobro postregli. 2al, da je čas tako hitro potekel in smo se morali ločiti. Prebili smo med vami nekaj krasnih uric, na ^katere se bomo še dolgo spominjali. Čast in hvala Vam vsem. Lepo zahvalim tudi Mr. Antona Grdina za tako lepo vodstvo. Hvala tudi Mr. Zupanu uredniku Glasila KSKJ. za toliko kratkega časa in smeha na vlaku tam in nazaj.
S prisrčnim pozdravom
Mrs. Katie Novak in Miss Mary Novak.
Waukegan, 111.
Dolžnost me veže, da neko-
0 .	.	-i . - j«T j - ..*	jliko opišem naše potovanje
no stran. Socialisti so sicer večkrat trdili, da je njih nns- |zadnje nedelje> ko smo šli v
Ijenja, kar v splošnem ni bil. Soglašal je z njimi delilo v ne- j Lemont
katerih gospodarskih načrtih glede nacionalizacije industrije itd. A v drugih političnih tendencah je bi\ pa La Follette vse kaj drugega, kakor socialist. Bil je mož onih nazorov, da v svobodni Ameriki naj bo vsak človek svoboden in da nihče se nima pravice utikati v zasebne pravice svojega bližnjega. Zato je pri zadnjih volitvah vplival na marsikaterega volilca, zlasti še, ko se je odločno izrazil za čisti svobodni brezfanatični amerikanizem. On je bil prvi, ki se je odločno in jasno izrazil napram Klanom in jim povedal v brk, da nimajo Klani nobene pravice nadlegovati svojih bližnjikov radi prepričanja ali vere.
La Follette je bil poznan med Amerikanci pod imenom "Fighting Bob," kar je tudi v resnici bil. Bil je izbo-ren govornik zbranega duha in marsikaterega nasprotnega govornika je porazil v senatu, ali v kaki kampanji. Rojen je bil 14. junija 1855. Ravno zadnjo nedeljo je slavil svoj 70. rojstni dan. Umrl je radi srčne napake, ki se je pri njemu zadnje čase večkrat pojavila radi naduhe, na kateri je bolehal po zadnji predsedniški kampanji.
La Follette je bil voditelj in duša znane tretje stranke, katero so tvorili delavci in farmarji. Pri zadnjih volitvah je bil njen kandidat. Napram starima strankama demokratski in republikanski je bil najnevarnejši kandidat. Zmagal sicer ni, a dobil pa je precej glasov pri volitvah.
La Follette je bil važen faktor celo vrsto let v senatu. Pri zadnjem zasedanju, ko niste imeli stari stranki absolutne večine je La Follette vodil obstrukcije in z njimi povzročil mnoge skrbi voditeljem stare stranke.
Delavska-farmarska stranka je z La Follettejem mnogo zgubila, če ne vse. Stari stranki si bosta pa oddahnili, ker s smrtjo La Folletta so se znebili močnega in nevarnega političnega nasprotnika.
2e pred 6. uro smo se začeli zbirati na postaji e-lektriČne železnice na 10-cesti, nakar smo se odpeljali 6:15 minut z ekstra karo do Chicago, kamor smo prišli malo prezgodaj, ker posebna kara katera je imel a, nas prepeljati skozi Chicago je prišla 8:30 minut. Ob tej priliki smo zopet opazili nekaj kar je samo med chi-caškimi Slovenci, namreč uljud-j nost in prijaznost. Prvi je prišel na postajo Mr. Fr. Banič st., ki je nam naznanil, da smo prišli malo prezgodaj, kmalu nato sta dospela Mr. Banič ml. in Mr. Fr. Auguštin, katera dva sta prevzela vso odgovornost za nas prav do Lemonta, kamor smo prišli ob 10:15. Kara se je ustavila tik pred cerkvico in samostanom, nakar smo razvili zastavi društva Marija Pomagaj št. 79. KSKJ. in smo odkorakali v cerkvico, kar je bila naša prva pot. O mila cerkvica, pa še bolj mila milostna podoba naše nebeške Matere Marije. O preprosta mala cerkvica in ta blaženi mir, katerega smo videli na vsakem obrazu in tiha sreča. Zakaj pa tudi ne, saj smo po tolikih letih ločitve zopet bili pri naši materi. Bilo nas je zbranih več tisoč. Pogosto, so prihajale posebne kare in busi, kakor tudi nepregledne vrste automobilov, kateri vsi so kar sipali množice romarjev iz vseh krajev od blizu in daleč, da počastijo svojo nebeško mater Marijo.
Okoli enajste ure se je pričela peta sv. maša na hribu, se jo je vsakdo lahko udeležil. Takoj po sv. maši je bila procesija Presv. Rešnjega Telesa s štirimi blagoslovi na prostem po hribu. Bilo je kakor včasih v starem kraju. Vse je bilo ja-ko za dovoljno in vsak je izjavljal, če mi Bog da, bom prihodnje leto zopet prišel semkaj, ker to je moj najlepši dan mojega bivanja v Ameriki.
Okrog 3. ure popoldne je je-lo ljudstvo prihajati s hriba doli okrog cerkve, kar je naenkrat napolnilo ves prostor. Takoj nato je sledil blagoslov cerkve in samostana. Nato so sledili govori. Prvi je govoril preč. g. pater Kazimir Zakraj-.sek v angleškem, slovaškem in [slovenskem jeziku. Drugi govornik je bil preč. g. pater Ben-venut Winkler slov. župnik iz So. Chicago. Sledil je še krasen govor namestnika Kardinala Mundeleina Msgr. Rempe. Le žal, da niso mogli govoriti še pre3. g. pater Hugo. Nato je sledil še blagoslov ^ Najsvetejšim. Vse je bilo kar najlepše.
Tu na tem mestu se zahvalim najprisrčneje v imenu vseh ! udeležencev iz Waukegana in North Chicago kot Mr. Baniču st., Mr. Baniču ml. in Mr. Au-gostinu iz Chicago za vso postrežbo in trud, katerega so imeli z nami. Hvala tudi našim pevcem in pevkam, ki so nas kratkočasili med vožnjo. Treba je skončati ta moj dopis zato predno končam še enkrat pozdravljam vse udeležence zadnje slavnosti v Lemontu !
John Cankar, predsednik dr. M. Pomagaj.
plesnjivi možgani, da boš za-naprej pisal samo resnico v liste in ne laži; da ne boš mešal stvari in da kedar boš bral kakšen dopis, da ga boš trezen in premišljeno prebral od začetka do konca, pa ne od konca do kraja.
Še nekaj ti povem znani ju-gočikažan. Ti napadaš gospode frančiškane, krivično napadaš našega g. župnika, sramotno napadaš Lemont, ki ga ceni vsa Amerika, jaz ti povem, da strela udarja v pozlačene strelovode in mogočne drevesa, za koprive in bodeče neže se še ne zmeni ne. Kateri pameten človek se pa briga za tvoje oslarije in klobasarije. Kjer se osel valja, tam dlako pusti. Za to pa proč od mene in od pametnih ljudij, da ne bomo u-mazani in polni dlake in kocin ! Prihodnjič pa kaj več.
Večletni faran.
So. Chicago, 111.
Pojdi se solit s svojimi oslarijami in mazanjem po listih ti nerodni jugočikažan pa ne naroden. Povej ti, znani jugočikažan, kaj si še dobrega naredil za narod ali pa za jugoči-kažki okra^j ? Jaz ti povem, da si v imenu naroda samo pil in pil in pil. Ali najšekaj pristavim? Iločeš?
Veškaj, jugočikažan, ko sem dobil v roke tvoj zmešan dopis, sem si mislil: le pojdi na koprive ali pa na bodeče . . . Za drugo porabo in korist tako nisi, to vemo mi drugi že leta in leta.
Toraj samo par zabavljanj znaš v svet zatrobiti o slavnosti v Lemontu. Samo to znaš? Sedaj pa vidim, da si ubogo re-vše. Ti si pa res potreben, da se te Bog usmili prvega in da se zgodi čudež v Lemont in sicer tak, da bi se ti zjasnilo v tvoji zmedeni glavi in da se ti pozdravijo tvoji skisani in že
ZAHVALA IN OPRAVICBA.
Ko smo se malo oddahnili od skrbi in dela zadnjih dni, posebno nedelje, se čutimo dolžne s zahvalo in opravičilom priti na dan. Predolga vrsta bi bila, ko bi se hoteli vsakemu i-menoma zahvaliti za vse kar je storil, da je naša slavnost bla-goslovljenja samostana in kolegija tako izpadla kakor je. Kaj bi bili počeli, ko bi bila vsa organizacija slavnosti samo na naših ramenih. Saj mi na to še misliti nismo mogli. Ker se je slovesnost malone tri tedne prej določila, kakor smo prvotno nameravali, nas je najnujnejše delo prav do zadnjega večera trdo držalo v kleščah. V soboto smo morali pri ročni električni luči zunaj delati. Hvala Bogu, da so mej tem pri pravi javni odbori, tako slovenski kot slovaški s polno paro delali in organizirali. posebno slovenske in slovaške Marts, ki so že vajene takega dela. Slovenske žene iz Chicago so vse potrebno pripravile za slovenska grla in želodce, slovaške žene so isto storile za Slovake in poleg tega prevzele še skrb za pogostitev častnih gostov. Tem skrbnim Martam bodi pred vsem izrečena najtoplejša javna zahvala. Pa tudi ostali različni odbori so storili, kar so le mogli, da bi ljudstvo zadovoljili. Naj dobri Bog vsem in vsakemu posameznemu stotero povrne.
V koliko smo ogromno armado ljudstva v resnici zadovoljili, to prepuščamo gostom samim. Gotovo, da si je marsikateri želel boljše postrežbe. Verjemite nam, da nam ni manjkalo volje to tudi storiti. Do skrajnosti smo napeli naše molči, da bi slavnostni dan vsem in vsakemu posameznemu kar moč prijeten naredili. Jaz od svoje strani sem bil cel ljubi dan na nogah, dasi nisem ne zajterkoval ne kosil in bil do smrti izmučen, samo da bi bili ljudje zadovoljni a bi moral znati čudeže delati, ko bi ho-
tel svoj namen doseči. Sreča-vali so me znani in neznani dobrotniki od blizu in daleč. Kako rad bi bil ^vsakim malo po-kramljal in mu postregel, a sem moral hiteti dalje mimo njih, to ali ono stvar urejat. Upam, da mi niso zamerili, saj so videli kako je. Posebno hudo mi je bilo, da tujim gostom, ki so oddaleč prihitel zlasti elevelandčanom-, katerih je o-sem deset prihitelo na slavnost nisem mogel posvetiti več hvaležne pozornosti. Vsem tem našim zvestim in dragim ne bodi izrečena samo prisrčna zahvala, ker so prišli, ampak tudi opravičba, če niso našli tistega, kar so pričakovali. Želel bi, da bi nas ob drugi priliki kot romarji obiskali, da se jim odslužim.
K sklepu še enkrat prav prisrčna zahvala vsem in za vse, kar so storili za povzdigo naše slavnosti. Kar pa ni bilo prav, naj se nrrm blagohotno oprosti, dokler prilika ne nanese, da popravimo, kar zdaj naše moči niso zmogle.
V imenu hvaležnih oo. frančiškanov.
Rev. Hugo Bren, O. F. M.
prov. komisar.
—^Jokyo, Japonsko. — Japonska se pripravlja, da bo vdarila na Kitajsko. Vzroka za to ima dovolj, kajti Kitajci so zapalfli japonsko banko, napadli njih konzula in v splošnem se kažejo sovražni napram Japoncem. Anglija tudi ne bo roke držala križem v tem slučaju, ker tudi ona ima dovolj vzroka.
— Honolulu--Od tukaj poročajo o silno dobri letini, po-jsebno na sladkornem polju, na katerem bodo dosegli novi rekord.
3l€30e
Švica ni več tako važna država kot je bila do povojne dobe. Dokler se ni razkosalo Av-stro-Ogrskega cesarstva, je bi;
la Švica zatočišče vseh političnih zločincev vsega sveta. Po vojni pa je zbirališče raznih političnih zločincev mesto Dunaj v Nemški Avstriji. Tam- so zbirališča komunistov, rojali-stov in vsakovrstnih političnih zarotnikov. Največ pa je na Dunaju ponarejevalcev denarja. Ponarejajo denar vseh držav. Vtihotapljajo ga na posebne načine in potem razpeča-vajo po državah. Neki angleški časnikarski poročevalec pripoveduje, da je na Dunaju nad petdeset zakotnih skritih tiskarn, ki proizvajajo noč in dan ponarejen denar. Pri temu obratu so zaposljeni po največ židje, ki imajo agencije po vseh državah, ki potem razpe-čavajo. Pa naj še kdo reče, da židje neznajo! Ko drugi spe,'
si židje kujejo svojo srečo . . . * * *
Mussolini je te dni govoril v parlamentu. Ko je prišel na odnošaje države z zunanjim svetom je posebno povdarjal, da Italija ne more iz tehtnih političnih ozirov privoliti, da bi se Nemška Avstrija združila z Nemčijo. Te tehtne politične vzrok« vsa*k pozna in sicer so: nemške pikelhaube, katerih se Mussolini in Italijanski narod boji, da bi jih lepega dne ne zagledali na vrh Tirol. To je, kar povzroča, da pod črno srajco tako nervozno bije Mussolimjevo srce . . .
Dober tekač.
Dne 28. maja je tekel 271et-jni Avgust Dremelj iz Zgornje i Drage pri Stični za stavo iz
Drage pri kilometru 30.600 do
mitnice na Dolenjski cesti v" Ljubljani. Spustil se je v tek točno ob 4 zjutraj in je pritekel do mitnice ob 6. uri 28 minut, dve minuti prej kot se je glasila stava. Upoštevati je treba, da je med Višnjo goro in j Grosupljem zelo hud klanec. ; Dremelj je torej pretekel vi dveh urah 28 minutah 28 km! (600 m. Tudi 58 letni g. Avgust i Za vodni k iz Višnje gore je stavil, da bo pretekel še ta teden jisto pot v dveh urah in o0 minutah.
Jutranja zvezda.
Napisal H. Rider Haggard.
Iz angleščine prevel Peter M. Černigoj.
Prišel je slučajno pozno in je prosil, naj mu dragulje pokažejo, prav tedaj, ko je Tua po svojem običaju igrala na harfo. Nato je začela peti in kralj Janees, še ne štiridesetleten mož, je pazljivo poslušal lepi glas, popolnoma pozabivši na bisere, ki jih je prišel kupovat. Ko je bila pesem končana, je zagrnjena Asti vstala, se priklonila vsej družbi na ulici in ukazala služabnicam, naj zaboje zapro in blago spravijo.
"Pa jaz bi rad kupil biserov, prodajalka, če jih imaš na prodaj," je rekel Janees.
"Tedaj se moraš vrniti popoldne, kupec," je odgovorila Asti, opazujoč njegov bledi in ošabni obraz, "zakaj tudi če bi bil sam kralj iz Tata, bi ti ne hotela prodajati izven svojih ur."
"Mogočno govoriš, ženska," je vzkliknil Janees jezno.
'Mogqcno ali ne, resnico sem ti pove-
Rudar rešen po 57. urah.
Grass Valley, Cal. _Rudar
Robert Hill, kateri je bil zasut! j v jami 57 ur, je zopet pri svo-I | iih dragih. Nestrpno so čakali, žena kakor otroci, bodo li še j j videli živega aH ne. A božja volja je hotela tako, zdrav se je povrnil in sprejema čestitke številnih prijateljev in tovarišev, katerim je znana mučilnica pod zemljo.
ŠIRITE "A. S. in EDINOST"
Saj ne bo res tako, kakor piše Pe-Terček v svojem newyor-škem "No Goodu" z dne 16. jiuui£ pod naslovom: Nekaj o bogokletstvu. — Cela stvar bo izpadla vsedrugače^ Lopar, s katerim je Pe-Terček mahal v tem svojem članku bo grozno lopnil, a čutil in dobil jo ne bo nihče drugi, kakor Pe-Terček in newj'orski "No GoodV sam. Prihodnjost zama~bo vkratkem pokazala, kako se je liberalni frakar Pe-Terček zlobno in hinavsko lagal. Bo videl, kaj se pravi dopise potvarjati in tako na nedolžne ljudi odgovornost zvračati! Tudi to bo marsikomu oči odprlo!
* * *
Povejte vi! Tako mi je zakli-cal te dni moj prijatelj v žarkom etu. Prav rad mr. Mole k samo jaz ne objavljam takih dogodkov, kakor jih vi! S takim šmirom ne želim mazati svoje kolone. Ampak vaša kolona je za take dogodke. Če pa vas radovednost pri tem le preveč tare, lahko pišete v Rock Springs na kakega vašeT ga prijatelja in vam bodo povedali, kakor so meni, kako se je vse zgodilo. Upam, da sem dovolj povedal!
dala," je dejala Asti in odšla.
Tako se je zgodilo, da se je kralj Janees proti večeru zopet vrnil. Pripeljala ga je bolj želja, da sliši ljubeznivi glas, neko da kupi draguljev. Vendar pa je zahteval, naj mu pokažejo biserov, in Asti mu jih je pokazala, toda on jih je zavrgel, češ da so premajhni. Nato mu je prinesla drugih, večjih, a zopet jih je odrinil in tako se je to še večkrat ponovilo. Slednjič je Asti od nekod iz svoje obleke prinesla dva največja, kar jih je imela, popolna bisera, velika kakor srednji noht na moškem prstu, in ko jih je Janees ugledal, so se mu oči zaiskrile, ker takih biserov še ni bil videl nikoli poprej. Povprašal je po ceni. Asti mu je ravnodušno odgovorila, da je cena gotovo višja, nego on hoče plačati, ker je malo takih biserov na svetu; imenovala mu je težo zlata, da je kralj presenečen odstopil, zakaj znašala je četrtino dajatev, ki jih je izterjal od osvojenega kraljestva.
"Šališ se, ženska," je rekel, "saj boš gotovo kaj odnehala."
"Mož," je odgovorila, "ne šalim se in nič ne bom odnehala." In je zopet spra.
vila biser v obleko.
Tedaj se je razjezil in vprašal:
"Ali veš, da sem jaz kralj v Tatu in da ti morem, če hočem, vzeti vse bisere brez plačila ?"
"Tako, kralj si ?" je vprašala Asti in ga je hladno merila. "Tega bi si ne bila mislila. Če mi ukradeš, moje blago, kakor praviš, da moreš, boš tudi kralj tatov."
Ljudje, ki so poslušali ta razgovor, so se zasmejali in kralj je smatral za najbolj pametno, da se jim tudi sam pridruži. Nato se je pogajanje nadaljevalo, a še preden je bilo končano, je Tua jela ob svoji uri peti za pregrajo.
"Končajva," je rekla /A^ti, "jutri prejmeš plačilo, ki ga zahtevaš. Rajši hočem poslušati to glasbo, ki se ne da poplačati."
Janees je poslušal kakor očaran, zakaj Tua je pela, da ni mogla lepše. Vedno bolj se je bližal pregraji, česar Asti ni opazila, ker je morala nadzorovati blago. Slednjič se je splazil do nje, vtaknil prste skozi odprtine lesene mreže in se naslonil nanjo kakor človek, ki omedleva, in morda ga je sladkoba pesmi res tako prevzela,
Nato pa se je nenadoma ali nalašč ali slučajno vrgel nazaj in potegnil za seboj slabotno ograjo. Padla je na tla in glej — za njo je stala Tua nezagrnjena, toda opravljena z bogato obleko, igraje na svoji harfi iz si ono ve kosti in zlata. Kakor solnčni žarek iz oblaka je svetla prikazen njene lepote zadela oči tamkaj zbranega ljudstva in zdelo se je, da jih je oslepila, zakaj ne-, kaj časa je vse molčalo. Nato pa je nekdo rekel:
"Ta ženska je gotovo kraljica," in nekdo drugi je odgovoril:
"Ne, to je boginja," toda še preden je izustil besede, je bila Tua že izginila.
Kralj Janees pa je strmel vanjo z od-pi-timi usti, omahovaje; ko je odšla, se je obrnil k Asti in rekel:
"Ali je ta gospa tvoja sužnja?" "Ne, kralj, moja hči je in ti si jo užalil s svojim zalezovanjem."
"Tedaj hočem," je rekel Janees počasi, "čeprav bi jo mogel dobiti ceneje napraviti tvojo hčer za svojo kraljico — ali razumeš prodajalka biserov? — za svojo kraljico in za doto dobiš še i toliko zlata, kolikor sem ti obljubil za dragulje.']


"Drugi kralji so isto zahtevali in več ponujali, toda ona ni zate in za nobenega drugega," je odgovorila Asti, zroč mu naravnost v oči.
Tedaj se je Janees zganil, kakor da jo hoče udariti, a se je zopet premislil in odgovoril :
"Grdo odgovarjaš na lepo ponudbo, čeprav si ženska, o kateri nihče ne ve, kaj je in od kod je prišla. Pa ljudje naju gledajo. Govoril bom jutri zopet s teboj; imej se dobro dotlej !"
"Vsako govorjenje je odveč," je začela Asti, toda on je že bil odšel.
Asti je takoj poiskala Tuo na vrtu itx
ji vse povedala.
"Sedaj bi si pač želela, da bi Kefer iz puščave bil pri naju," je rekla Tua nemirno, "zakaj zdi se mi, da sem zopet v pasti. Tega Janeesa ne ljubim nič bolj, nego sem ljubila Abija ter princa ,z Keše in ne bom nikoli njegova kraljica."
"Mislim, da bi bilo po tem takem najbolje, ce zbeziva v puščavo in ga še Aocoj tamkaj poiščeva, ker veš, gospa, kaj se dogaja možem, ki se ozirajo po tvo" '
......
'AMERIKANSKI SLOVENEC* IN "EDINDRT*
Anton Grdina:
Razkrinkanim liberalnim lažnjivcera ▼ album!
sto v šole sem moral že v mladih letih s trdim delom služiti kruh, dokler nisem šel s trebuhom! za kruhom v Ameriko star 25. let. Vendar pa upam, da sem jaz to svojo četudi ma lo učenost, katero sem povečini dobil od svoje kmečke mamice, da naj rad molim in rad delam v kolikor mogoče v dobro obrnil in sem doslej svoje dolžnosti tudi temu primerno izvrševal. -Prav nič me ne boli to vaše zaničevanje, vedite, da kaj takega more predbacivati svoje bližnjemu samo tako o-mejen človek kot ste vi! In no-rcc je oni, ki bi se s takim dopisom radoval kot jih vi objavljate v vašem zgagarskem listu. To morda stori kdo, ampak z izjemo, ker vas in vašega hinavskega značaja nepozna, in
Kakor sem pričakoval se je tudi zgodilo: Ko je društvo M. P. št. 78. posvetilo G. N. ko je napadel sv. Očeta ter zlorabil v gotovih ozirih dopisnico in ko smo ga razkrinkali na podlagi protestov od strani društva in ko se sedaj ne more izkopati iz sramote, je sedaj sklenil nadaljevati napade v dopisih brez imen. Poslužuje se seveda, kar se njemu najbolj prilega in kar je on že od nekdaj navajen. Prav veseli me, da se je urednikom G. N. napravilo toliko posla in skrbi, da
- . ,--- — • »
imate sčem polniti predale v li- j. Pa mene in mojega delovanja.
stu. Le tako naprej, mi pa bomo skrbeli, da se vse izčisti, da Vas bo ljudstvo spoznalo, sodili in obsodilo.	%
Kakor besni divjate, zato ker vas je sram. Da bi pokrili svojo nagoto, so vam dobrodošle vse umazane cunje, ki jih od sebe zmečejo vašega kalibra ljudje, morda meni, radi mojega prepričanja sovražni.
Kakor lačen pes čaka na kost, tako vi na kakšen skrpucali lažnjivi dopis vaših privržencev. Sicer ne dolžim druge-
Ravno pred odhodom na par-nik me je nekdo opozoril tudi na očitek, da trosim denar 2a čast svojo. To je vaša prazna bajka, to je pesek v oči, ker mi skušate škodovati kjerkoli morete.
Vedite vi pijani zgagarji okrog Gl. Naroda, da jaz sem še vselej pokazal, da sem trgovec, pa tudi pokazal in dokazal, da nisem trgovec "švigaš-vagar," da bi za dolar Boga prodal, kakor se to zgodi pri Gl. Naroda vsak dan par de-
------ ..V UVIDIH UI Ugc-	----- f---
ga kot vas Šnopsarskih pajacev, se^krat. Vem, da se od jeze ker dopisov brez podpisa ne- pen^e» ker ne morete že par priznam. Vem, da sem vas pre- z vsemi vašimi hudobnimi cej pot i pal, vse vam je sedaj zavUanji meni toliko škodova-dobrodošlo, samo da bi le vam! ti' da me ugonobili. Vsa va-malo potolažilo vaše razburje- ža
učenost, katero izrabljate sane živčke.	I roo za slabe namene vam niče-Ali veste, da to meni Kič ne;sar lie P°maKa- Jaz grem na-de? Veseli me, da me vi ne hva-j pre-1 <*az ustrajam — jaz ne-lite! Kadar bi me začeli takojveden vi "vis°ko" učen. Jaz šnopcarski pajaci hvaliti koti3toJim in se držim vere in očitate vi, da sem dober predsednik no kijubujem vsem nasprotni-itd. bi se čutil užaljenega. Ker kom vašega kalibra! — Pra-od barab se jaz hvaliti ne pus-lvite* da sipljem denar kar na tim! Vaše besno napadanje, ali tieljtio črez okno. Čudno je to
ion	1	. .	.	n!) ("'.l.nn fn lino	In k.U J.
boljše pasje lajanje mi je do kaz, da sem na pravem mestu, da prav delam. Me razumete ? ! In prav veseli me, da bo ob času vse prišlo na dan. Veseli me, ker vidim, da se me bojite, ker se skrivate pred menoj za po-tvorjene izmišljene dopise. Pa tudi to me veseli, da me tako zaničujete, to je najboljše znamenje, da se me bojite, da imate jako težko vest!
Tako ničeva oseba sem jpred vami, kar najbolj zaničljivih izrazov morete kje dobiti, jih mečete na mene. Dobro! Naj vse to velja, naj se veseli vaša modrost (ki jo pa nimate mnogo!), a zapomnite si, da nekaj je, kar mi ne morete predbacivati in naprej metati in to je: da sem "švigašvagar." To pa nisem, ker jaz svojega prepričanja ne prodam! Res je, nimam tako potrebnih šol, kakor jih ima morda urednik GL Naroda, kajti jaz sem sin vaške bajte, revnih starišev in me-
da ravno to vas jezi in boli, da jaz, kakor me Vi imenujete "zarukan človek" žrtvuje nekaj za narod in razna dobro-delja in da ga povrhu še taki zgagarji kot ste vi me ne morete ugnati z vsemi svojimi hudobijami in nakanami. Oh, kako mora to vas boleti in jeziti ? !
Sedaj vidim, kaj vas boli in peče. Z dopisom v 142. štev. ste se vsi izdali. Pa ko bi vi vedeli, kaj vse še jaz podpiram, bi še bolj divjali in se penili jeze ter s zobmi škripali. Jaz pa sem zadovoljen in vesel. Bogu sem vedno hvaležen zato, ker vidim, da dobro plačuje in hudo kaznuje. On ki vedno daje, ima vedno dosti, oni, ki pa samo odjedajo, gredo vedno doli in popolnoma tako se godi z vami škodoželjnimi nevoščljivci, ki se zbirate okrog Gl. Naroda!
Le pišite in kujte dopise ka-koršnekoli vam bolj ugajajo, več, ko boste laži, sovraštva in obrekovanj prinesli na dan
prej bo konec vaših zakulisnih
mešetarij. Me razumete ? !
Niti najmanjša stvar izmed vseh zlobnih natolcevanj napisanih proti meni v vašem zgagarskem listu se ne tiče mene in jih vse odklanjam na vašo že itak dovolj teško in grešno vest obrekovanja in izmišljotin. Vsfc vaša "visoka'* (a skrajno umazana in podla) učenost ne more najti v mojem življenju nobenega dejanja, da bi se ga jaz mogel pred vami sramovati. A ne tako pri vas! Ce si vi izprašate vašo težko grešno vest, boste našli, da vi prekašate samega peklenskega poglavarja v zavijanju resnice, v blatenju in natolcevanju proti svojemu bližnjemu, a vse to laganje, vse to natolcevanje vam ne pomaga nič, pač pa se potapljate v tem lastnem umazanem blatu bolj in bolj. Le ne mislite, da je nase slovensko ljudstvo slepo. Le nikar ne mislite, da se da to nase dobro slovensko ljudstvo vedno za nos vleči in farbati od takih poba-rabl jenih z g agar je v kot ste vL Le nikar ne mislite, da to ljudstvo ne vidi jasno, kdo dela za njegove koristi in kdo ne. Ono vse vidi in tudi poznajo vse moje delovanje, ker jaz delam z njim odkrito in jasno in oni z menoj. In ljudstvo je sodnik. Ne vi zgagarji, vi poklicni laž-njivci, ampak ljudstvo je sodnik in to ljudstvo vas že po vseh naselbinah obsoja in še bolj bo. Vsi vaši naklepi, ma-gari se jih zmisljite sto vsak dan, vam ne bodo nič pomagali, pač pa rapidno pospešujejo vaš propad, kateremu se bližate in to pa vas jezi, da sikate in žvižgate kot razkačeni gad-je, če se med nje pobeza. Vi mislite da druge, pa sami sebe pikate, sami sebe zastrupljate in že ste tako zastrupljeni, da jo ni pomoči! Me razumete zgagarji ?!
S tako hinavsko in podlo modrostjo in vsemi vašimi dostojnostmi bi jaz nikoli ne hotel menjati in vam tudi ne bom nehal odgovarjati. Zelo sem pri-prost in neučen, vsega nezmožen ( kakor mi n. pr. vaša "učenost" predbaciva) ; vendar povem vam, da dopisov brez podpisov še nisem pisal črez nobenega in tako svojemu bližnjemu dobrega imena kradel, kakor to del^e vi!
To sem napisal predno sem odšel na parnik. Slovensko javnost pa že v naprej opozarjam, da bo sedaj gotovo, ko me ne bo doma vse polno izbruhov in napadov proti meni v raznih zgagarskih listih, to v času, ko se mi ne bo mogoče braniti. Vsakdo, kdor me pozna, bo take laži in natolcevanja vzel zelo rezervirano. Ko pridem pa nazaj;" če pridem srečno, bom pa posvetil na vse take izbruhe s svetlo lučjo in jih bom zopet razkrinkal, kakor sem jih že večkrat.
Vsemu slovenskemu narodu v Ameriki pa izročam najlepše
slovenske pozdrave, posebno
mojim souradnikom, souradni-ci, v gl. odboru ter posebno tudi vsem članstvu K. S. K. J. pred mojim odhodom na široko morje! Zdravstvujte vsi in na vesele svidenje!
-o--
Avtomobil na cesta na Vezuv.
Na Vezuv greš lahko peš ali pa jahaš ali pa se pelješ z železnico angleške družbe Cook. V prvih dveh slučajih si izpostavljen izsesavanju od strani domačinov, Cookova železnica je pa predraga (85 lir samo na Vezuv). Zato.bodo zgradili sedaj avtomobilno cesto gor in bo to gotovo ena najlepših razglednih cefet na svetu.
• —o---
Umrli so v Ljubljani: Rozalija Capuder, dninarica-hiralka, 60 let. — Florjan Plankar, delavec v papirnici, 79 let.f.— Frančiška Kos, žena
modelnega mizarja, 65 let. _
Anica Kenk, hči kotlarja, 10 mesecev. — Albin Koželj, posestnikov sin, 2 leti.
Katoličan brez katoliškega lista je nič!
STRIC SAM JE DEJAL;
"V CHICAGI SE MORA VODA MERITI."
Na prošnjo mesta Chicago za dovoljenje do vporabe večje množine vode iz michiganske-ga jezera je vlada v Washington u stavila razne pogoje, med temi tudi, da je neobhodno potrebno, da se voda ki se jo vporabi v Chicago mora meriti. To je edini pripomoček, po katerim bi se preprečilo, da bi se ne stratilo toliko vode po nepotrebnim, ker radi tega vzroka gre na tisoče dolarjev v nič.
Vlada zavzema stališče na podlagi izjave inženirje^ mestnih uradnikov in zdravstvene oblasti, ki že nad petdeset let priporočajo merjenje vode.
Polovico od 845,000,000 ga-lon vode, ki se je nasesa dnevno gre v nič, radi teda ker po nekje puščajo pipe ali vodne cevi, za kar se pa nihče ne briga.
Vi plačate za 422,500,000 galon vode, katera gre v nič. Ako lastujete hišo ali pa če sta-
LED!
LED!
LED!
V vročih dneh mora imeti vsaka gospodinja led, da hladi z njim pijače, da meso ne zadiši, mleko ne skisa 1. t. d.
Chicaške slovenske gospodinje kupujejo led od slovenskega ledarja. Katera ga od slovenskega ledarja še ne kupupe naj to stori: Pokličite na telefon: Canal 2686 in v prašajte za:
JOE P A P E S H 1825 — West 22nd St.
CHICAGO, ILL.
On pripelje led na dom, prodaja in razvaža premog, les in prevaža tudi pohištvo ob času selitev. Rojakom se toplo priporoča.
KRITJE STREHE.
3 — popravila na strehi garantirano delo za $4.00. Prevzamemo dela na vsakem delu mesta. Obstojimo ze 34 let; kot največje to zadevno podjetje v Chicagi. Unijski delavci.
J. J. DUNNE ROOFING CO.
3411 Of den Ave. Phone Lawndale 0114.
PRODA SE BRIYNICA
s hišo vred, ali pa odda^ v najem v slovenski naselbini.
Za natančna pojasnila sa o-brnite na
JOS. BERIBAK-A 1811 W. 22nd St., Chicago, III.
R. PAWLQSH
Slovenski fotografist
Se priporoča slovenskemu občinstvu v naklonjenost! TI 9 No. Chicago St. JOLIET, ILL.
DRUŠTVO SV. DRUŽINE
(Holy Family Society) it. 1. D. D. D. Joliet, Illinois.
Ustanovljeno 2. nov. 1914. Geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden
ZAKAJ SE NA TISOČE UUD1
poslužuje našega posredovanja za pošiljanje denarja v staro domovino?
Zato ker so naše cene najnižje in je vsaka pošiljatev izplačana v najkrajšem času, v celem znesku.
prejema prijave za potovanje na VSE-SOKOLSKI ZLET V ZAGREB z velikim pamikom AQUITANIA, ki odpluje iz New Yorka dne 29. julija 1925., dalje s posebnim vlakom iz Pariza v Zagreb.
Naši zastopniki bodo skrbeli za Vas in Vašo prtljago na potovanju. ^Zahtevajte pojasnila.
KASPAR AMERICAN STATE BANK
GROCERIJA NA PRODAJ — PO CENI.
Istotam tudi stanovanje.
1816 S. Laflin St.
Proda se radi starosti.
FARMA NAPREDAJ.
Obsegajoča 60 akrov, 20 ak-rov je obdelane in obgrajene. Na .njej se nahaja hiša, hffev, kurnica in sesalka za vodo. Cena je $1800. Takoj se plača $800. ostalo na obroke. Zemlja se nahaja v Iront, Mich.
IMAM tudi več hiš na prodaj, zidanih in lesenih v Chicago v bližini slovenske cerkve. ! Za nadaljna pojasnila sa obrnite na:
JOSEPH ZUPANCICH
Prodajalec hiš in zemljišč 1824 W. 22nd St., Chicago, 111.
Phone: Canal 7130
Odbor za leto 1925.
Predsednik........George Stonič
Podpredsed.....John Kramarie
Tajnik Paul J. Launch.
Zapisnikar........ Frank Videč
Blagajnik .............. Jos. Grsič
Reditelj ............ Martin Bluth
Nadzorniki t Prank Vraaichar, Joseph An* cel, Jakob Strukel.
Društvo šteje 507 članov ia članic ter 261 otrok. Za 50c na mesec se plača v slučaju bolezni $1.00 bolniške podpore na vsak delavni dan. Od ustanovitve do sedaj se je izpla* plačalo $13,421.00 bolniške pore.
Dne 1. Dec.1924. se je na hajalo v blagajni $4922.41.
Rojaki pristopite v naše veliko društvo, kjer se lahko zavarujete za posmrtnino in bolniško podporo.
Društvo plača $1.00 nagrade za vsakega novega člana, kakor tudi Družba sv._ Družine plača $1.00 nagrade; torej $2.00 za vsakega novega kandidata, ki ga pridobite v društvo.
Naš Mladinski oddelek vam nudi lepo priliko, da zavarujete svoje otroke. Ta oddelek raste od dne do dne in bode v kratkem eden izmed najmočnejših.
Za vsa nadaljna pojasnila obrnite se na odbor:
Predsednik: Geo. Stonieh 815 N. Chicago St.; tajnik Paul J. Launch, 512 N. Broadway; blagajnik: Joseph Ger sich, 401 Hutchinson St Vsi v Jolietu, I1L

Imetje $20,000,000.00
1900 Blue Island Avenue,
CH IC AGO
vogal 19-ceste
1 L L I N O I S
»UJ
VAŠE
rGOSLAVNSKIH
v nedeljo, dne 28, junija 1925
vabimo vse rojake iz Chicago in okolice na
PIKNIK
ki ga priredi
Društvo Zvon, št. 70, J. S. K. J.
V SUMMIT GROVE — SUMMIT, ILL. - začetek ob 1. nri popoldan
K obilni udeležbi vljudno vabi.
ODBOR.
nujete plačati morate veliko več za vporabo vode, kakor pa bi, ako bi se voda merila.
Poleg tega je pa tudi v nevarnosti vaše zdravje, ker mesto ne more dovolj vode filtrirati kolikor se je porabi; v nevarnosti pa je tudi vaša lastnina, ker nima voda dovolj pritiska, da bi se moglo dati izdatno pomoč za časa požara, osobito, ako gori na več krajih istočasno.
Ako bi se pa voda merila, bi pa vsaki plačal primerno svo-to, in sicer le toliko kolikor se je v resnici porabilo. Vsaka, potrata bi se preprečila in gospodarji bi pppravili nedostatke pri vodni napravi kjer pušča. S tem bi vsak prebivalec mesta dobil dovolj vode za svojo vporabo. Voda bi bila čista in filtrirana, tako da bi je ne bilo potreba čistiti s kemikalijam, kar veliko več stane.
Pri tem pa je ravnal tako neprevidno, da se je močno obre-zal po levi roki.
JOS. HLAVATY zanesljivi lekarna?
Zdravniške recepte izvrguje točno. Zaloga fotograf ičmii
potrebščin. — Prinesite k sam filme v izdeljavo.
Nesreča na žagi.
Na cirkularni žagi Franceta Šuštarja na Dolenjski cesti je hotel prežagati delavec Ivan Selan veliko bukovo poleno.
ANTONIJA RIFEL
MIDWIFE
322 Broadway St.
Phone: 2380
JOLIET, ILL.
Kodaki in 1758 W. 21st Street in Wood
CHICAGO, m*
Izvrstni sladoled mize za goste.
The Will County National Bank
OF JOLIET, ILLINOIS
Prejema raznovrstne denarne Vloge, ter poiilja denar na vse dele sv«ta.
Kapital in preostanek
$300,000.00.
C. E. WILSON, predsed.

Ponudimo vam veliko izbiro
oblek z enimi ali dvojnimi hlačami za moške in mladeniče, v vseh krojih — svetle, temnejši in čisto temne barve po
$25; $30; $35; $40
Vse velikosti, za male in srednje, kakor tudi posebno velike, za katere je baš sedaj cena oblek veliko znižana.
Obleke za v vročini, obstoječe iz suknjiča in hlač v vseh velikostih od $9.85 do $25.00
(M. H. JEL1NEK)
Vogal Blue Island ave. m 18. ulica.
Odprto v torek, četrtek in soboto zvečer, kakor tudi nedeljo dopoldan.
Kako naj se list imenuje v bodoče?
GLASOVNICA
za glasovanje, imena tega lista. Izrežite ta kupon in ga pošljite
na uredništvo.
KAKO HOČETE, DA SE TA LIST IMENUJE?
"AMERIKANSKI SLOVENEC'*
ALI
•EDINOST.'
(Naredite križec poleg imena za katerega želite oddati vaš
glas)
Ime: ..............................................................................................
Naslov: .......................................................................................
Mesto in država:.....................................................................



'AMERIKANSKI SLOVENEC" IN "EDINOST"

Gladiatorji
Zgodovinski roman iz leta 70. po Kri«tura. — Angleški spisal G. J. Whyte Melville. Prevedel Paulus.
Mehki vali bujne rdečkaste svetlobe so ga zagrnili in mu slepili, oči, pa kmalu se je nanje navadil in zavzet je zrl bajno, razkošno lepoto skritega prostorčka, ki ga je vanj zapeljala Mirina.
Kar je zmoglo bogastvo, kar si je mogla poželeti ženska čutnost in si izmisliti ženski okus, vse je bilo zbrano v tej sobici. Dragocene preproge na tleh, dragoceni zastori na vratih in oknih, bujne, -v živih barvah slikane freske, predstavljajoče ljubavne in na čutnost delujoče prizore iz bajeslovja — in sredi med vsem tem razkošnim bogastvom, tam, kamor je padala najmehkejša svetloba rdeče zastrtih nočnih svetiljk, je visela podoba Valerije v valoviti mehki obleki, ki je bolj razodevala ko skrivala mamljivo lepoto njenega dovršeno lepega telesa.
Sedeti v takem razkošnem prostoru, piti sladkega, močnega falerničana, gledati Va-lerijino sliko, že to samo ob sebi ni bilo prav —. In sesti na divan, kjer se je na mehkih blazinah videlo, da je še pred par trenutki sedela, — saj je Še ležalo mehko svileno ogrinjalo pol po blazinah, pol po tleh, kakor bi ga bila ravnokar vrgla raz sebe — vse to je bilo že mamljivo in zapeljivo —.
Pa hujše bi še naj prišlo —.
Eska je postavil na mizico dragoceno ča-Šo, iz katere je ravnokar pil, in njegove oči so z neprikritim občudovanjem visele na sliki Valerijini.
Kar zašušti zastor —.
Eska krene z glavo in plane po koncu —.
Pred njim je stala Valerija.
XIII.
Preskušn j a.
Valerija se je tresla na vseh udih. In vendar bi morala biti mirna tembolj, ker je dobro vedela, koga bo našla v svoji sobici —. Ni se podala na opolzlo pot brez mnogega o-botavljanja in premišljevanja. Saj navadno človek ne plane vrtoglavo v pregreho. Skoraj nevidne so stopinje, po katerih se ljubezen iz-preminja v poželenje, poželenje v neprevidnost, in neprevidnost, ojunaČena po slabem zgledu in priložnosti, v greh. Pa kamen, ki se začne valiti po hribu navzdol, se skoraj prav gotovo privali na dno doline in iz "bi" nastane "hočem" in "hočem" se prej ali slej izpre-meni v "moram". —
Valerijina prva želja je bila le ta, da bi še enkrat videla možatega Britanca, ki se ji je tako zelo dopadel. Nato je zasodila, da če je že poslala po sorodnikovega sužnja, pač ne bo nič hudega, če govori z njim —.
In zares, je pomislila, Čudno bi bilo, a-ko bi ne govorila —. Saj ni bilo verjetno, in tudi ne možno, da bi jo opazile njene sužnje —. Niti Mirina ne —. Sicer je bila zanesljiva, pa je imela nedosežno gibčen jeziček in je bila vdana opravljivosti črez vse meje —.
Ni prevdarjala, seve, zakaj je naročila mladega Britanca ravno v svojo zasebno sobico, zakaj ga je tam obdala z vsem, kar mami oko in draži živce, zakaj je stopila predenj v vsem žaru svoje lepote, ki jo je še povečevala izbrana obleka, biseri, zlato, razsvetljava, cvetlice, dišave, — vse kar je imela zapeljivega na razpolago. Če je poslala ponj, si je rekla, je čisto naravno, da ga sprejme obdana s svojim- običajnim leskom in bogastvom _. Ni
njena krivda, ako deluje njena okolica na koga mamljivo in zapeljivo. Ako se mu kaj pripeti, naj zvali krivdo na žarkega falerničana, da mu je ta zmešal možgane —. Naj sam pazi ! — Videla ga bo, govorila bo z njim, smehljala se mu morebiti —, in se ravnala po _
okolščinah.
Valerija bi bila morala prva reči besedo. Pa ničesar jej ni prišlo na misel_.
V ljubki zadregi si je odpirala in zapirala zlato zapestnico, dobro vedoč, da izgleda
njena okrogla, bela roka pri tem poslu prav posebno mikavno.
"Poslala sem po tebe," je začela z negotovim glasom, "ker so te mi priporočili, da se smem zanesti na tvojo poštenost in zvestobo. Rekli so mi, da ne poznaš izdajstva. Ali je res—?"	/
Ni treba povedati, da so dogodki tistega večera Esko že precej zmedli in da ga že ni moglo lahko več kaj iznenaditi. Vkljub temu na laskavo pohvalo svoje poštenosti ni našel drugega odgovora ko globol^ poklon in par nerazumljivih besed.
Led je bil zlomljen, Valerija je dobila pogum, mirno ji je tekla beseda.
"Važno tajnost moram nekomu sporočiti. Tajnost, ki jo smeš samo ti vedeti. — Čast, poštenje in dobro ime plemenite rodbine zavisi od tvojega poštenja. In vendar hočem to tajnost sporočiti po tebi —! Ali nisem nepremišljena, ali se nisem prenaglila, da se tako na milost in nemilost izročam tujcu —? Kaj si boš mislil o meni —? Kako sodiš o meni?"
Rdečica ji je zalila lice in globok pogled se je pogreznil v Eskine oči, — pogled, ki je vse povedal.
Kako bi naj bil Eska odgovoril?
Takole —?
"Sodim, da si najdražestnejša sirena, ki je kedaj zvabila mornarje v vrtinec morskega brezdna —!"
Pa ni rekel tako. Le suho je dejal:
"Nikoli se nisem bal nobenega moškega, nikoli nisem varal nobene ženske. In tudi sedaj ne bom!"
Nekoliko razočarana je bila nad njegovim hladnim odgovorom. Pričakovala je vse kaj drugega —.	j
Toda njeno za lepoto tako dovzetno oko je z dopadajenjem počivalo na ponosni postavi, na resnobnem licu mladega moža, ko je izgovoril svoje hladne besede.
Primaknila se je bliže in rekla z rahlim glasom:
"Me ženske smo v nekem oziru vedno zapuščene in brez pomoči, naj si bo naš položaj ta ali oni, in ah, kako lahko nas kdo prevari in kako vzdihujemo in vijemo roke, če smo prevarane —. Toda tebe poznam —! Na prvi pogled berem značaje —. Ali se spominjaš na oni dan, ko sem te poklicala k nosilnici ?"
Zopet ji je rdečica šinila v lice, zopet ga je zadel šladkogoreč pogled iz njenih nevarnih oči.
Eski se je zavrtelo v glavi in srce mu je bilo v neznani razburjenosti —.
"Ne bo se lahko zgodilo, da bi pozabil!'1 je rekel s ponosno ponižnostjo. "Čast jedila zame, ki ne doleti tako lahko katerega iz mojega stanu in položaja —!"	»
Ljubeznivo se mu je smehljala.
"Iskala sem te," mu je polglasno govorila, "pa nisem te našla nikjer. Potrebovala sem nekoga, ki bi mu mogla zaupati. Nimam svetovalca, nimam zaščitnika, nimam prijatelja —. Kaj se je zgodilo z njim? Tako sem popraševala. Kdo drug mi bo izpolnil prošnjo in čuval tajnost? — In tedaj mi je povedala Mirina, da prideš nocoj."
Zdelo se je, kot da bi imela še več povedati. Pričakovaje, naravnost proseče je zrla v Britanca —, pa Eska je bil mlad, odkritosrčen, priprost in nepokvarjen. Zato je molčal in čakal, da ona nadaljuje.
Valeriji je nekoliko upadel pogum, Mirneje je nadaljevala:
"Zavitek, ki ti ga bom dala, moraš ti sam osebno izročfti Liciniju v roke. Nobeno drugo živo bitje ga ne sme videti. Nihče ne sme vedeti, da si ga prejel od mene, nihče tudi ne sme vedeti, da si bil nocoj pri meni. Če treba, moraš tajnost braniti tudi s svojim živ-1 jenjem ! Ali se smem zanesti na tebe ?"
CLE VELANDČAN JE!
kadar potrebujete posrebnika ae spomnite vedno ns Drvi alovenaki
pogrebni zavod
ORDINA IN SINOVI 1053 — E. 62nd St. CLEVELAND. OHIOi Primite za bližnji telefon in pokličite:
Randolph 1881 sli 4550.
LOUIS STRITAR
se priporoča rojakom xa fila premoga, katerega prips ljam na dom. Prevažam pobi-itvi ob basu selitev in vse kar spada v to stroko. PokK&ite me po telefona I 2018 W. 21st Fince CHICAGO, ILL. Phone: Eosevelt 8221.
■LnazJktertm i .'ikr i, r , Mr
KADAR HOČETE
prodati Vašo hišo, naznanite to meni. Če ste se namenili kupiti hišo oglasite se pri meni in jaz Vam bom postregel v Vaso zadavoljnost.
ZAVARUJEM
kise proti ognju, tornado. Ravnotako zavarujem pohištvo, automobile proti vsaki nesreči. To se pravi, kar kdo drugi zavaruje, tudi jaz zavarujem.
Kadar potrebujete kako notarsko delo, vedite da iste tudi jaz izvršujem. Za vae se občinstvu toplo priporočam.
Joseph Zupančič
PRODAJALEC HIS IN ZEMLJIŠČ, ZAVAROVALNI URAD IN NOTARSKA PISARNA
1824 W. 22nd Place	Chicago, 111.
Phone CANAL 7130
ROJAKOM NA ELY. MINN.
se priporoča trgovina z vsakovrstnim blagom
FRANK PENGAL
Velika zaloga ravno dospelega Dry Goods za spomladjo sezono.
Velika zaloga prvovrstne grocerije.
Rojaki prepričajte se — Stalnim odjemalcem se zahvaljujem za naklonjenost.
w
Opozarjamo
ns veliko otvoritveno nu prodajo raznovrstnih potreb ič in za dom, orodja za mizarje in napcljcvalce vodovodnih cevi L t. d Vseh vrit barve, varniiev in olja, kakor tudi mreže za okna in vrata zoper mrčes in nešteto drugih pri domu neobhodno potrebnih »tvarL
NA DEBELO — NA DROBNO.
JOSEPH CIESLAK
1815 West 22nd Street	Chicago, III.
Slovenskim gospodinjam
je znano, da se dobi najboljše svežo meso, suho pre-kajeno meso, perutnino ali druge vrste meso, kakor tudi prave KRANJSKE DOMA NAREJENE KRVAVE IN MESENE KLOBASE edino pri domačem me-•arju:
Math Kremesec
v
1912 W. 22nd STR., ^^T CHICAGO, ILL.
SLOVENSKI
[MESAR
ished 1(157
* r
Pošiljate Vi
Denar v Evropo
Ako ga pošiljate, pridite k nam po pojasnila. Naša svetovna zveza nam omogoča z našo oseminšestdeset-letno izkušnjo v bančnem podjetju, da Vam lahko nudimo VEDNO NAJCENEJŠO POŠILJANJE denarja. Pridite!
FIRST NATIONAL BANK Največja in najstarejša banka v Jolietu.
Pramošetijs ts
pi»i« $13.0ffl.00Q, 00
		
t ................•..•.AAA		..............
	i PISANO POLJE j t? J. M. Trunk. -—	
"Na jezuitsko logiko," meni Enakopravnost št. 120, "je svet k sreči že pozabil in jo vrgel med staro šaro, kamor spada." G. pisatelj, pomalo, pomalo, ne prenagliti se. Naglica škoduje, je rekel celo polž, ki je sedem let čez plot lezel in se nazaj prekucnil. Veste, Itako se je izrazil češki feldebel? "Pefel is pefel," je djal in pri tem? je ostalo. Jaz pravim: "Logika je iogika," pri tem bo ostalo, pa jo Vi in ves svet lahko zažene, kamor Vain ali svetu drago. Pravite reve "jezuitska" lojri-ka. Se na las strinja z Aristotelovo. S te moke ne bo kruha. Svetujem Vam drugo pot. Dejte biti še Vi malo "prefrigani," zgrabite za to logiko, porazite
velikost.. .) in so njegove knjige še zdaj merodajne (kakor sploh vse, kar diši po svobodo-miselstvu, tudi Glas Svobode.) Dobro. Jaz vem o Huxleyu malo zgodbico, resnično ali ne, it makes no difference. Lah prvi : Se non e vero, e bene trova-to. . . Toraj. "Veliki" Huxley gre nekega dne čez ozko brv, ki je vodila preko globokega močvirja. Bilo je blizu doma, mogočnega gradu, saj moža-ker ni bil na glavo padel, da bi bil pisal cajtenge za malo plačo. Dobro. Na ozki brvi spodrsne in štrbunkne v mastno močvirje. Tudi taki — le veliki možakarji imajo sicer pamet v glavi, a v . . . pa le svinec. . . morda je Huxleyu tudi pamet
i jo, uničite jo, da je tudi med (dol zdrsnila. . . kratko, Huxley staro šaro ne bo več, potem J Se upenja, kobaca, štroboka,
ft
bote moj mož, ker meni ne bo treba več "pisuniti" in se vsajati, hvaležen bi bil Vam, ker imam strašno dela s to šmen-tano logiko, in, obljubim Vam, tiho bom ko miš. Cesar Janez je bil junak, Veli Jože tudi, saj
štrboka. . . mesto iz, pa leze v močvirje in godla mu sili prav v »usta. . . Smrt stoji pred njim, po njem bo, ako ne pride pomoč. Tega se modrijan zaveda. Godla sili in sili, zmanjkuje že sape. . . na Boga misliti,
kdo. . . alikajkdo mu je poslal na lice mesta neko staro, seve
junaštva še ni konec na svetu, na kako molitev. . . kaj še, in a to Vam povem na uho, da!Saj pred to navdržno godlo, ki svet še nikoli ni pripoznal ju-j sili v usta, ni časa. . . se je ko-naka, ki je hotel biti junak sa- maj in komaj ubraniš, in potem mo z besedo, taki junaki so vsi modrijan, svobodomislec . . . šli med staro ali novo — šaro. kar drži, ko smo brez godle, Pefel is pefel.	mora pač držati tudi v godli. . .
* * *	_ šmentana godla. . . smrt je pa
"Kdo je zmagal v vojni?" le malo sitna. . . grr, hrr. . . poprašuje Prosveta št. 119. grr, vrk. . . grr. . . pomagaj. . . "Francoski klerikalci," tako vrkk. . . gru. poma. . . grr. . . pravi dalje, "pravijo, da jim Dasi je bil Huxley že v ateistič-je zmago nad Nemci izprosila ni dobi, mu sicer ni Bog, še Terezija iz Normandije, "Mala manj bog no, . . no. . . usoda. . . cvetka," ki je bila te dni uvršče_ kaj.". . je tudi ni. . . no. . . no, na med svetnike." Žarkomet naj bo pes ali mačka. . . ne-meni, da je zmagal — dolar, j Naj bo, kakor hoče. O svetni-i kih in dolarjih imam jaz dru- 'versko zarukano babo. Ženki-ge pojme. Pustimo to. Jaz sem :Ca pricaplja po ozki brvi. . . oa S zadnji, ki bi videl povsod pol-tpazno, opazno, da ne zdrkne.v ! no čudežev. Bog sam se poslu- Grrr, vrkk. . . poma. . . vrk. . . žuje v prvi vrsti naravnih sred- s strahom zapazi, da nekdo vr-| stev. V vojni je sredstvo, vsaj ka in grka v mastni godli. "Za zelo važno, — dolar, denar. Boga". . . vzklikne, "nekdo se Pa sem govoril pri konferen- utaplja." Huxley. . . vrkkk, ci v Parizu z višjimi oficirji, ki grrr. . . pomagaj. . .vrkkk. . . so bili vsesdrugo, le ne klerikal- jSeve se babica ojunači po pr-ni. Slo je za bitko ob Mami 1. vem strahu in poda Huxleyu 1914. Brezverni so majali z ra- roko Malo se skobaca, še dolgo m&mi. . ./'Nous ne savons pas. . ni rešen. Pa kaj ženka? V vrne vemo si raztolmačili. . ." kajočem in grkajočem utop-slabi v veri so menili: "Quel, j ljencu spozna — Huxleya, ji que chose du ciel. . . nekaj iz dobro znanega bogotajca, in nebes. . ." Verni so rekli: rešujoča njena roka postane "Dieu. . . Bog." Tako se je iz- slaba. . . nekako jo odteguje. . . razil maršal Foch sam- pred Huxley pa zopet v godlo. . . v Ljubljanskim škofom. Baje je smrt. . . vrkk, grrr, "2ena, pro-bilo res čudno. Francosi so — sim. . . vrkk, grr, prosim v bož-šli. "Alons, enfants de lapa- jem imenu. . . vrkk, grr, za Bo-trie. . . gremo, fantje. . . vse ga. . . vrkk, pomagaj. . . vrkkk,
je hin. . ." Nemec je zmagal. Vse, poveljstva, vojaštvo. . . vse je šlo, bežalo, vse je bilo izgubi j eno. Ker pa vendar niso mogli teči noč in dan, temveč so se morali tudi malo odpoči-ti, so zapazili, da jim Nemci
pri Bogu. . . vrkk. . . vas grr.. prosim. . . poma. . . vrrrkkk. ." Ženka zopet malo potegne bogotajca izza godle, da vjame nekaj sape. Ni bilo lepo od nje, a umevno. "Vi, Mr. Huxley, Vi bogotajec," pravi, "Vi zdaj
božjem, pomagam, za onega
ne sledijo. Bilo je kakor z na- prosite me v imenu širni dobrimi Janezi pri Veli- naj Vam
koycu 1. 1919, samo, da so Boga, katerega nesramno taji-nS JI ,k0"ju- te' ' • ako' kakor Vi Povite, ni
i« u^ 1 , Boga, idite nazaj v godlo, je vse
Ker Nemcev le ni hotelo biti za njimi, jih je minul prvi serah poraza. Plašljivo začnejo kr-kucati nazaj, ni nobenih pikel.
eno, kako opravite. ..." Zenka spusti roko, Huxley štrbunkne zopet nazaj v morost. . . vrrkk,
haub nikjer, noben strel ne pa- igrrkk,. . . "Je Bog, je, verujem de, ptičev v zraku tudi ni. . . [v Boga, žena, samo rešite me. . kaj to ? Polagoma šele spoznajo, da so se tudi Nemci smatra-
li za poražene in se umaknili nad 100 kilometrov od Marne !
Kecite in mislite, kar Vam drago. Lahko Vam je to He-kuba, kaj mi mar, ali lahko rečete: nem todom, ne ponima-ju. . . jaz rečem le toliko, da je poleg dolarjev med nebom in zemljo še mnogo reči, katerih umeti niti prosvetarjem možno ni, naj še tako odpirajo usta in oči.
♦ * *
Glas Svob. št. 52. govori o srednjem veku (ah, dušiča) in o Huxleyu, ki je bil "eden največjih (kako veliki bote šele Vi??) svobodomislecev svoje dobe religij o^ne — mi smo pa v ateistični. . ^ to bo kolosalna
_____
prosim, vrkk. . . verujem!!" 2eni se mehča srce, ko vidi pro-sečega in verujočega Huxleya. Zopet stegne roko. Godla odteče. . . možakar pride k sapi. Ni Še rešen. "Ako molite apostolsko vero," pravi babica, "naj bo." In slavni Huxley iz tretje ateistične dobe začne prav, kakor so gotovo tudi u-redniku Gl. Svob. kaplani ute-pali v glavo, a baje malokaj utepli, začne toraj: "Verujem v Boga vsemogočnega, Stvarnika. . . i. t. d." Rešen je bil.
Predrta godla, ki premaga včasih najhujšo goflo. Ako ni bilo tako. . .e bene trovato To res ni noben dokaz, da je Bog a vsekako je sitno, če se človek preveč naje, namreč svobodomiselnosti in pade v _-