Gospodarske stvari. Vabilo k prvemu občaemu zboru ,,Ceaarjevif- Rudolf-ovega sadjerejskega društva za Spodaji Štajer". Dae 20. maja, to je v nedeHo popoldne ob dveh v šolakem poalopji v Št. Jurii ob južai železici, bode imelo to društvo svoj prvi obtai zbor a sledečim obravaovalaim redom: 1. Nagovor ia poročilo predsedaikovo; 2. Poroeilo blagajaikovo; 3. Stavljeaje poverjeaikov; 4. Govor g. Boštjaačiča o sadjereji ia 5. Razai aasveti. K temu zborovaaju se prav uljudao vabijo vsi p. a. društveaiki, sadjerejci sploh, prijatelji sadjereje ia domoljubi v obče, da ae od vseh krajev prav obilao adele/A Oai p. a. domoljabi, ki so se aameaili društva pristopiti, pa društveaemu blagajaiku g. Fr. Prauaseis-u tega aiso aazaaaili, se aujao prosijo, da svoj pristop pred 20. t. m. aazaaniti biagovolijo. Cesarjevič Radolfovo sadjerejsko drHštvo za Spodnji Štajer. V Št. Jurji ob južni žel. 12. maja 1883. V. Jarc,Dr. Ipavic, tajuik.ravnateij. Lipa bučelicam izvrstna paša. Med velikim drevjem zavzema gledž bucelič-ae paše lipa prvo mesto. Pa ae samo to, tadi lepo drevo je lipa. Kaj čuda, da je Slovaaskim aarodom postala preljabo drevo. Lipov les je lepo bel ia mehek, se da posebao za mizarska dela ia za rezbarije dobro rabiti, daje aadalje dobro oglje za smodaik ia za risaaje. Cvet daje čaj, ki ga visoko_ ceaijo in sahega po 25—30 kr. kilogram plačajejo. Naši Slovaaski pradedi so lipo zelo obrajtali. V vsaki vasi ao jo posadili, pri vsaki cerkvi, skoraj pri vsaki bisi, da so se potem v ajeai seaci sbajali, odpočivali pa tudi o vafcnih zadevah posvetovali. Ker so pa Slovenci od aekdaj bili izvrstai bueelarji, so koristaost tega prekraaaega drevesa tudi v oziru aa bui-elorejo kaialo spozaali ia ga za to tudi svojim Ijubljeakam drobaim bučelicam za Ijubo pogosto zasajali. Lipa je pravi obilai stadeaec strdi ia voaka. Oaa cvete 10—14 dai ia to je dosti čaaa, da pridae bneelice aa aji aabirajo medu ia z ajim polaijo celice dišečega aatovja. Ako jih agodao vreme pri tem veselem delu podpira, aabero prav obilo sladkega blagodarova v dulitcče domovje Ni rastliae, aa kteri bi bacelica s tako strastjo srkala med, kakor ravao aa lipi. Njihov pohlep po lipovi strdi je tolik, da se popolaoma spozabijo ia celo ob deževii letajo bueelice aa lipe aa pašo. Tudi je med iz lipovega cvetja zelo obrajtaa ia visoko čislaa. Lipa je tudi krasao ia stoletja trpeče drevo ia zato se posebao dobro tadi podaja za drevorede. Koliko ie še pustih prostorov, kjer ai sadaega, pa tudi ae drugega drevesa. Kako lepo ia koristao bi stala tam mogočaa lipa v veselo pašo marljivim baeelam ia v veselje aam ia aašim potomcem. Lip je več sort, izmed kterih so širokolistaa poletaa lipa (Tilia graadiflora), potem drobao-listaa zimska lipa (Tilia parviflora) ia posledajio srebrao-listaa lipa (Tilia argentea) aajboH zaaae.  Drobaolistaa sorta je aekoliko trdaeja ia zarad tega se tudi za aasad od aekojih straai posebao priporoea. Cvet drobaolistae lipe se 2—3 tedae pozaeje razspač od oaega od poletae ali širokolistae lipe, ktera meseca juaija, zato lipaaj, ali julija cvete. Lipi je kmalo ktera lega ia zemlja dobra. Maofci se po vlačeacah, rezaikih ia semeaa. Vlačeace, ktere so za pomaoževaaje aajbolj pripravae, ae dobe iz koreaiaakih izrastkov, kteri se okoli sv. Mihela presajajo. Drugo leto že močao vzrastejo. Tudi zarad časa, v kterem se more lipa presajati, to drevo ai preralilo. V drevesaici morejo drevesca 4—5 let ostati. V tem času se jim mora zemlja vsako spomlad okopati ia plevela cisto ohraaiti. Tadi je treba postraaske odrastke porezovati, da deblo more bolj aaprej v debelost ia višiao. Vejice pa po deblu je dobro pašeati, ker po ajih celo drevesce aekoliko bolj močao postaja. Kdor si hoee lip iz semeaa prirediti, kar je v obče aekoliko bo!j mudao ia počasao, kar pa aajbolj lepa drevesa daje, ta si ga mora jeseai brž ko je dozorelo, aa seafnato gredico v vlamo rahlo zemljo posejati. Drugo spomlad rastliaice požeaejo. Če se seme še le spomladi poseje, celo leto v prati obleži ia še le drugo spomlad požene. Mladice se morajo vedao plevela čistiti, jeseai pa popipati ia v drevesaice presaditi. Tu ostaaejo 4—5 let ia poteai se aa svoja mesta posadč. Bodimo toraj zvesti aavadam starih svojih otakov ia zasajajmo lipe sebi v veselje, bučelicam pa v obilao pašo. Zastran sadjerejstva priporoča g. Fr. Praprotaik, aevtradljivi delavec v tej velevažaej stroki narodnega gospodarstva, v zadajem ,,S1. Gospodarji" cepljeaje dreves za skorjo. Poduk je vse hvale vredea. Vsak ga z veseljem pozdravlja. Dostaviti pa veadar hoeem nekaj ter omeaiti to, kar delo polajšava ia po čeraer cepiS močaeji postaae. Sedlo se aaj opusti ia cepič tako prireže, kakor de bi hoteli kopalirati. Tako obrezaai cepič se za skorjo vtakae ia zavežc. Na to pa moramo še paziti, da spodajo oko aa zaotraajej straai cepiča stoji. Dr. Ipavic. Na planinski travnik aad Ljubaem v gorajegrajskem okraji vgaajajo žrebeta letos meseca juaija, kder ostaaejo do 20. septembra, 6e kaj zmes ae pride. Vgaati sme svoja žrebeta 1, 2, 3 leta stara vsak koajerejec V. koajerejskega okoliša. Naglasiti pa morajo žrebeta do 20. maja t. 1. pri za to postavljeaih možeh ia ti so: Leako pri sv. Petru v Saviaskej doliai, živiaozdravaik Reidiager v Celji, Placer v Mozirji, Maada v Slov. Gradci, Drobaii v Brašlovcah, Jarc v Gorajem Gradu, baroa Vay v Koajicah, Th. Guakel v Laškem, Stef. Plaasteiaer v Krajačiči ia Kačič v Sevaici. Daa, kedar morajo žrebeta v Ljubao spraviti, se bode posebiu aazaaajal. Na plaaiai se vsakema žrebetu vže posebao zaameaje. Ce katero žrebe zboli, mora poaestaik precej po ajega priti. Pašaiae je 5 fl. drugih. stroškov pa nift. Za žrebe aaj pusti dobro kaaftro in če mogoč-e odejo. Svetaje se vsakemu malo svotico položiti kot zavarovaiao, da se mu' odškodaiaa izplača, če bi žrebe pogiaolo ali v kako aesrečo zabredlo.