Tke Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America amerikanski SLovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage) GLASILO SLOV. KATOC DELAVSTVA V AMERIKI IN UR ADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOUETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGIj ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) {It 1UtfvvPj M. priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. ŠTEV. (No.) 217 CHICAGO, ILL., PETEK, 10. NOVEMBRA — FRIDAY, NOVEMBER 10, 1933 LETNIK (VOL.) XLII POTREBNIH 36 DRŽAV GLASOVALO ZA PREKLIC SU-HAŠKEGA 18. AMENDMENTA. — SAMO DVE DRŽAVI OSTALI SUHAŠKI. — PROHIBICIJA BO URADNO RAZVELJAVLJENA 5. DECEMBRA. — DOLGOTRAJNA BORBA PROTI NJEJ KONČNO USPELA. t i 21. amendment k ustavi Zed. držav, takozvani preklicni a-mendment, je bil sprejet od 36 držav v krajšem času, kakor katerikoli prejšnji amendment. Ta amendment, za katerega se je završilo glasovanje po posameznih državah pretekli torek, 7. novembra, je namreč potreboval samo osem mesecev in pol, da se je zanj izrazilo potrebno število držav. Pa še v drugih dveh ozirih nosi ta a-mendment rekord. Bil je namreč prvi, ki ni bil odglasovan naravnost od zakonodajnih zbornic posameznih držav, marveč so ga morale ratificirati posebne državne konvencije, za katere se je vršilo ljudsko glasovanje. Tretji rekord je pa ta, da je enako ta amendment prvi, s katerim se prekli-civje kak drugi amendment k Ustavi. Besedilo odobrenega 21. a-jnendmenta se glasi sledeče: 1. Osemnajsti člen amend menta k ustavi se s tem pre klicuje. 2; Prevoz ali uvoz opojnih pijač v katerokoli državo, teritorij ali posest Zed. držav, ako bi se s tem, kršili nje zako ni, je prepovedan. 3. Ta amendment ne bo veljaven, dokler ga ne ratificira potrebno število posameznih držav (dve tretjini) potom konvencij tekom sedem let od dneva, ko je bil predložen državam od kongresa. Kakor razvidno iz prve točke, se s tem novim amendmen-tom preklicu je suhaški 18. a-mendment. Druga točka pa govori, da bodo tiste države, katere bi še v naprej hotele ostati suhaške, uživale posebno varstvo federalne vlade, da se v nje ali skozi nje ne bo smela uvažati pijača iz drugih sosednjih držav. Je torej vsaki drža vi na prosto dano, ali želi biti mokra ali suha; federalne oblasti ne bodo imele s tem več nikakega opravka, razen v toliko, da bodo varovale suhaške države. Dasi pa je potrebno število 36 držav, dve tretjini od 48, glasovalo pretekli torek za u-veljavljenje tega novega a-rnendmenta, vendar ta ne bo stopil v veljavo, dokler ga tozadevno število držav tudi u-»adno ne ratificira. Pri splošnem glasovanju je namreč izvolilo ljudstvo samo delegate tta državne konvencije, katere se imajo vršiti pozneje. Šele na teh konvencijah se izvrši uradna odobritev. Pretekli torek so se vršile volitve v tozadevne državne konvencije v šesterih državah. V štirih od teh je ljudstvo glasovalo za mokre delegate. Te ®o: Ohio, Pennsylvania, Utah fa Kentucky. Tekom enega me-Seca se bodo vršile državne konvencije teh držav, kakor tlJdi nekaterih drugih izmed v katerih so se že prej vr-Slle volitve. Konvencija zadnje, P tore j 36. države, ki je potreb-na> se bo vršila 5. decembra in NAJNOVEJŠA IZBOLJŠAVA 30 torej uradno tega dne tudi proglašen konec prohibicije. Prohibicija je sicer že mrtva, vendar bo še ostala na papirju v veljavi do 5. decembra. Podobna je torej ubiti zverini, katere mrhovina bo še smrdela, dokler se je čez mesec dni kon-čnoveljavno ne zagirebe. Skupno se je vršilo glasovanje v 39 državah in vse so se izrazile za preklic prohibicije z izjemo dveh. Ti dve "častni" izjemi ste Severna in Južna Carolina, v katerih so v torek dobili suhači večino. Zdaj, ko je ameriško prohi-bicijo zadel zaslužen konec, bo gotovo zanimiv pogled v nje. zgodovino. Prvi pričetek suha-štva se je pojavil 2. novembra 1880, ko je država Kansas sprejela prohibicijo v svojo državno ustavo. Suhači so se nato pričeli organizirati in v letu 1893 so ustanovili svojo protisalunsko ligo, ki je počasi toda temeljito delovala in pridobivala čimdalje več pristašev. Postali so suhači tako močni polagoma, da se jim je v letu 1913 posrečilo, da je bil sprejet federalni zakon, s katerim se jim je obljubila pro-tekcija za suhaške države. — Vojna doba je nato tvorila rodovitno polje za suhače. Ob splošnem pomanjkanju žita in ob revščini po celem svetu so z lahkoto prodrli s predlogom, da je leta 1917 kongres sprejel 18. amendment in ga predložil v odobritev posameznim državam. S svojo kampanjo so v splošni zmedi po vojni suhači dosegli, da je amendment odobrilo 36 držav. Zadnja država, ki ga je odobrila, je bila Nebraska, in sicer 16. januarja 1919. Leto pozneje, isti dan, je stopil v veljavo. Od tedaj naprej je moč su-hačev in z njo tudi njih strahovlada stalno rastla. Na tisoče človeških žrtev je padlo pod njih krvavo tiranijo; število tistih, ki so bili na podlagi tega blaznega zakona preganjani in zaprti po ječah, se ne bo sploh moglo nikdar ugotoviti. Enako je tudi težko preračunati, koliko miljard dolarjev je Amerika trpela škode v tej temni dobi. Zdelo se je, da sploh ne bo več nikogar, ki bi bil kos temu zverinskemu zakonu. ' Končno se je vendar našel človek, ki si je upal med dobo najhujšega divjanja suhačev dvigniti svoj gla& proti njim. Bil je to Al Smith, ki je leta 1928 sprejel predsedniško kandidaturo na platformi preklica. Toda čas še ni bil zrel. — Smith je propadel. Zasejal pa je seme, ki se je nato razvijalo. Kakor pa je vojna pomagala suhačem, tako je depresija pomagala mokrim, da so končno izvojevali zmago. Letos je prišlo do tega, da je 20. februarja kongres predložil preklic v o-dobritev državam. Nadaljnje delo za povrnitev osebne svobode v Ameriki se je nato hi tro nadaljevalo. Iz Jugoslavije« --------- , ZOPET STRAŠNA POŽARNA KATASTROFA PRI ŽUŽEMBERKU; OGENJ UNIČIL ŠTIRIM POSESTNIKOM TRI HIŠE IN 16 GOSPODARSKIH POSLOPIJ. — SMRTNA KOSA. — NOVICE IN NESREČE IZ DOMOVINE. Dva vozova, ki ju vidimo na sliki, sta najnovejša vzorca v razvoju železniškega prometa. Imata gumijasta kolesa, pogon na ga&olin iti sta, žen 50 odstotkov Hitrejša kakor vozovi pin pogonu na paro. PREDSEDNIK V KONFERENCI Obravnaval je z Litvinovom le glavnejše točke. Washington, D. C. — V sredo popoldne po formalnem o-bedu v Beli hiši je pričel predsednik konferenco s sovjetskim odposlanikom Litvinovom. Pri tej konferenci pa so se obravnavale le glavne točke glede odnošajev med obema deželama. Vse podrobnejše delo bo nato izvršil državni tajnik Hull in drugi. S Hullom je imel Lit-vinov daljši razgovor že v sredo zjutraj, še predno se je sestal s predsednikom. š -o----t POROČILO O SLOVENSKI 1< BANKI V CLEVELANDU j Preliminarno poročilo, objav- d Ijeno v Enakopravnosti z dne 7. '' novembra t. 1., pokazuje, da zna- i ša skupna knjižna vrednost Slovenske banke v Clevelandu $4,- s 964,011.11. Sedanja vrednost pa I znaša po najnovejši ocenitvi le s $3,436,808.44, kar znese za celih c $1,527,202.67 primanjkljaj ali 1 manjše vrednosti, kakor pa zna- š šajo obveznosti. Poročilo pravi, da na podlagi tega proračuna bi bili vlagatelji deležni od svojega vloženega denarja ako bi se prodalo na dan cenitve skupno pre- ] možen je banke, le 52*4 odstot- , kov. NEW YORK IZVOLIL REPUBLIKANSKEGA ŽUPANA New York, N. Y. — Pretekli torek so se v tukajšnjem mestu vršile volitve za župana, ki so bile nad vse burne. Glavna borba se je vršila med tremi kandidati. Zmagal je s pretežno večino glasov F. H. La Guardia, kateri je . bil v zadnjem kongresu federal-• ni republikanski poslanec; bil pa . je na strani radikalcev in je po-l vzročal mnogo sitnosti Hoover-. jevi vladi. Od obeh potolčenih i kandidatov je eden J. V. McKee, - ki je propadel kljub temu, da so > ga podpirale vladne osebnosti iz. . Washingtona, drugi pa doseda^ i nji začasni župan J. P. O'Brien, - pristaš takozvane Tainmany, sku-j s pine, katera je nad 20 let kon-; - trolirala mestno TviŠo. — La Gu-1 - ardia nastopi svoje mesto s 1. januarjem. KRIZEMSVETA — Pariz, Francija. — Kakor se govori v vladnih krogih, Francija ne bo spremenila svojega stališča glede plačila obrokov vojnih dolgom in bo odrekla obrok, plačljiv 15. dec., kljub temu, da bo Anglija delno plačala. — Dunaj, Avstrija.— Kancler Dollfuss je izdal prepoved, da socijalisti ne smejo obhajati proslave 151etnice smrti slovitega avstrijskega socijalista Viktorja Adlerja prihodnjo soboto. Tudi drugače nastopa proti socijalistom čimdalje strožje. — Havana, Kuba, — Tukajšnji predsednik Grau San Martin je odklonil, da bi podal kako opravičbo Ameriki zaradi incidenta, ko si je neki vodja dijakov javno obrisal roke v a-meriško zastavo. Omenjeni dijak trdi, da tega ni storil. — Los Angeles, Cal. — Šolske oblasti so odredile, da se podre deset šolskih poslopij, ki so bila do neporabnosti poškodovana ob potresu meseca marca. Med njimi ste dve višji šoli. -o—— JAPONSKE OBDOLŽBE PROTI SOVJETOM Tokio, Japonsko. — Kakor se poroča, so oblasti države Man-džukuo odredile preiskavo, koliko je resnice na vesteh, ki govore, da so sovjetski vojaki pomorili meseca oktobra 200 Mandžu-kuo državljanov. Omenjenjo klanje, kakor govori poročilo, se je ■ izvršilo v mestu Petrovski, ki i sicer leži na ruskem ozemlju, ■ vendar žive v njem po večini Ki-i tajci. Nekega dne da je tolpa • mož, ki so bili oblečeni v unifor- ■ me sovjetskih vojakov, napadla i mesto in pričela pobijati. -o- 1 PLAVI OREL SE MU VRNIL Gary, Ind. — Nad vse vesel je i Th. Rahutis, lastnik nekega noč-s, nega lokala v tukajšnjem mestu, o ko mu je pretekli torek priletel z nazaj plavi orel, emblem NRA, ,- katerega je izgubil pred mesecem t,' dni na obdolžbo njegovih usluž-i-jbencev. Oblasti so ugotovile, da i-;mu je bil orel neupravičeno od-i-'vzet. Rahutis pravi, da je med L. j tem časom izgubil 50 odstotkov i svojih gostov. PONOVEN IZ- l BRUH NA KUBI» ______I Revolucijonarji na delu proti ' predsedniku. v -o- < Havana, Kuba. — Revoluci- j jonarna organizacija, ki je 1 svoječasno strmoglavila pred- ' sednika Machado, je zopet sto- 1 pila -v akcijo, in sicer proti se- ' danjemu predsedniku Grau ' San Martinu. V sredo kmalu po 1 polnoči so uporniki poslali nad • mesto aeroplane, ki so na več ' krajih vrgli bombe. Kakor se poroča, šteje moč upornikov kakih 8000 mož, in njih cilj je, da postavijo na vlado zopet prejšnjega predsednika Cespe-desa. -o- SMRTNA KOSA Chicago, 111. — V ponedeljek • zvečer je umrl v tukajšnji okrajni bolnici Tone Zuber, star 32 - let, iz Ashland, Wis., sin Mrs. i Jere Zumer. Truplo je bilo pre-i peljano v Ashland' in prevoz je - oskrbel pogrebni zavod Louis i Zefran. V domačem mestu se bo i izvršil pogreb v petek na Dauby pokopališču, kjer bo ležal pokojni poleg svojega očeta. — Iskreno sožalje preostalim, ranjkemu večni pokoj. e i -o- . DOMOVINA PROTISALUN-. SKE LIGE OSTANE SUHA >- Westerville, O. — Dočim je ,. večina mest v Ohio pretekli to-rek gla'soyala za odpravo prohi-i- bicije, je pa tukajšnje mesto, v e katerem se nahaja glavni stan :i suhaške organizacije protisalun-i, ske lige, še vedno ostalo trdo su-i_ ho. Tako je to mesto že več kot a eno stoletje, odkar je namreč u-stanovljeno. a --;— TAK UMOR NI KAZNJIV Chicago, 111. — Policija je v jtorek zvečer dobila telefonsko j obvestilo, da se je v točilnici pijač na 500 No. Franklin st. izvršil umor. Takoj so bile poslane tja tri skupine mož. Ko prispejo v lokal, zapazijo na mizi ležati neko figuro, podobno mrtvecu. Eden policistov jo obrne in v smeh se raztegne njegov obraz. Figura je bila izdelana iz cunj in na njej je bil napis "Old Man Prohibition". Tak. umor ni pro tizakonit, so se izrazili policisti in odšli. 19 objektov žrtev ognja Šmihel pri Žužemberku, 23. okt. — Okolica Žužemberka je imela v zadnjih letih več katastrofalnih požarov. Se vsem je v groznem spominu požar, ki je lani uničil Stavčo vas. Enako bi lahko bil požar v letošnjem poletju v Žužemberku uničil sko-roda'polovico trga. Mesec nato je zopet gorelo v Žužemberku. Nekaj tednov nato sta bila dva požara v šmihelski fari pri Žužemberku. Sinoči, 22. okt. ob pol 8. pa je zopet strahovito zažarelo nebo. Ognjeni zublji so pričeli s silovito naglico uničevati vas Dolenji križ, ki spada v župnijo in občino Žužemberk. — Ogenj je uničil štirim posestnikom vse, kar so imeli. Pogoreli so sledeči: Posestniku Papežu p. d. Bebru je pogorela stanovanjska hiša, dva poda, dva hleva, en svinjak in dve kašči. Del Bebrovega posestva in hišo je imel v najemu Feliks Ilrovat, ki mu je ogenj uničil popolnoma vse. — Posestniku Hrenu p. d. Zorinu je pogorela hiša, kašča, hlev, ki so ga pa deloma rešili, kljub temu, da je bil krit s slamo in je že pol strehe pogorelo, ter svinjak. — Posestnici Benčičevi p. d. Ribi-čevki je začela goreti hiša, ki je bila edina krita z opeko, pa so jo vendar šmihelski gasilci rešili. Pogorel pa ji je skedenj, hlev, kašča in svinjak. Zgorelo ji je popolnoma vse orodje in vqs živež. Niti prešiča iz svinjaka niso mogli oteti. — Posestniku Škufci p. d. Markcu je do tal pogorela hiša, hlev in svinjaki. Le skrajni požrtvovalnosti domačinov in gasilcev, ki so obupno branili že u žiga j oče se objekte, se je zahvaliti, da ni bila katastrofa še večja. Vse strehe v okolici ognjenega gnezda so bile pokrite z mokrimi rjuhami in odejami in moški so jih v največji vročini neprestano oblivali z vodo, ki so jo donašale ženske iz vodnjakov. Živino so spustili na prosto, kokoši so pa večinoma vse zgorele. Samo posestnici Benčičevi je zgorelo 35 kokoši. Kako je požar nastal, doslej ni bilo mogoče točno ugotoviti. Vedo le, da je začelo goreti nekje v gospodarskih poslopjih, ki so last posestnika Škufce in posestnice Benčič. Ogenj je v nekaj trenotkih objel ta gospodarska poslopja in se takoj začel s strahovito naglico širiti na sosednje objekte, ki so bili kriti s slamo. Vsa sreča, da so zadnja deževja napolnila Sumijo pa vsi, da je bila tukaj, kakor tudi pri vseh prejšnjih požarih v žužemberški okolici na delu zločinska roka. -o- Z vlaka je padel Huda nesreča se je pripetila v nedeljo, 22. oktobra, na Pra-gerskem in le srečnemu slučaju se je zahvaliti, da se ni končala usodno za človeško življenje. Kondukter Vincenc Otolani, ki je spremljal osebni vlak, je premalo pazljivo skočil na premikajoči se vagon. Spodrsnilo mu je, da je z viška prav trdo priletel na progo. Priletel je s tako silo, da si je prav nevarno poškodoval roke in glavo. -o- Smrtna kosa V Rušah je umrla Julka Ser-nec, bivša posestnica in trgovka. — V Tomačevi pri Mariboru je umrl Edmund Kandolini, vpokojeni železniški nastavlje-nec, star 72 let. — V Mariboru je umrla Uršula Šenk, žena železniškega uslužbenca, stara 70 let. -o- Nevarna krava Simon Polanc v Dobravi pri Ptuju ima hudo kravo. Besna žival ga je napadla in tako obdelala z rogovi, da je obležal nevarno poškodovan. Krava mu je zlomila tudi levo roko. -o—— Bistrica dela škodo lz Kamnika poročajo z dne 22. oktobra, da je napravila Bistrica veliko škodo pri zadnjih povodnjih. V Stranjah je odnesla veliko sveta in pri.tem ogrožala hišo tovarniškega delavca Tomaža Smolnikarja. Iz ogrožene hiše so odnesli vse, kar so v naglici mogli. Ko je posebna komisija pregledovala škodo, narejeno po poplavi v Bistrici, je hiša skoro d,a pred očmi te komisije zgorela na kup in voda je .odnesla vse leseno tra-movje, -_o- Vrela voda Nevarno se je poparila z vrelo vodo Ivana Haas, žena zidarja iz Ptuja, ko je pripravljala za pranje. Morala je v bolnico. -o- Drzna tatinska tolpa V Prigorici v ribniški okolici so bile v noči od 20. na 21. oktobra izvršene štiri prav drzne tatvine. Vlomilci so šiloma vdrli skozi zapahnjena okna in odnašali obleko, živež in denar Iz Paholove hiše so odnesli vaške j vso obleko. Iz Merkarjeve hiše vodnjake do vrha, da so mogle !so odnesli gospodinjino obleko brizgalne delovati. Ce bi se ta 'in vso posteljnino. Pri Oražmo-požar pojavil meseca avgusta, jvih so pobrali obleko petih o-ko so bili vsi vodnjaki prazni, jseb do zadnjega kosa. V Nosa- novi hiši so se preveč glasno pogovarjali, v kateri sobi bi začeli, in so bili prepodeni. Tatove iščejo s policijskim psom in imajo upanje, da jih zasledijo. -o- bi bila vsaka pomoč zaman. — Kako radi ljudje pomagajo svojemu bližnjemu, so pokazali gasilci iz Brezovega dola, ki so svojo težko motorno briz-galno nesli na rokah skoraj dve uri daleč, da bi pomagali gasiti. — Kako je ogenj nastal, ni bilo doslej mogoče ugotoviti. "Amerikansk: Slovencc" vodi lampanjo proti depresiji, po-magajte mu! 21. amend, k ustavi odobri v rekordno kratkem času i'etek, 1U. novembra 1933 i »i, ' H »ni—i—pag-i-ji.'. Ikmerikanski skovenec Glavno je denar. — Mati či-ta prvo pismo sina vojaka, ki se je šele pri vojakih naučil pisati. — No, ta je pa dobra, komaj se je naučil pisati, že mi piše, naj mu pošljem denar. Težko življenje. — Star spd-nik vpraša mladega advokata v podeželskem mestecu, kakP se mu godi. — Že gve, zaenkrat živim od psovk in klofut. Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu jg čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez pod-pisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Dve polovici. — Trgovec: S tole patentno svetilko si prihranite polovico petroleja. Meščan: Pa mi dajte kar dve petrolejki, da petroleja ne bom sploh rabil. Entered as second class matter November 10, 1935, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. V šoli. — Živali ne smemo poljubljati. Kar pomislite na papagajsko bolezen. Je znan komu tak primer? — Meni, gospod učitelj, — se oglasi Janezek. — Moja teta je imela papigo, vedno jo je poljubljala in zdaj je poginila. Čudna zahvala. — Predsednik dobrodelnega društva stopi po koncertu pred pevko, rekoč : — Iskrena hvala za prijazno sodelovanje. Naše društvo nima sredstev in zadovoljili bi se bili tudi s slabšo pevko. Iskali smo jo, pa je nismo mogli najti. Ka^nctvana. — Praviš, da se je tvoja zaroka z Elso razdrla.? — Da, preveč je dišala po tobaku, ko sem jo poljubil. — Jaz sem pa mislil, da ne kadi. — Saj tudi ne kadi in b.aš zu,-to bi ne smela dišati po tobaku. Profesor na pošti. — lansko znamko prosim — Izvolite. — Koliko pa stane ? Pri zobozdravniku. — Gosp. dpktor, tale umetni 30b, ki ste mi ga včeraj vstavili, me strašansko boli. — No vidite, saj sem vam dejal, da bo kakor navaven, ZANIMANJE ZA MOST V SLOVENSKI SEKCIJI V JOLIETU Joliet, lil. Novo ustanovljeni Northwest Side Civic Club je sklical za ponedeljek, dne 18. novembra ob 7:30 zvečer v Hrvaški dvorani na No. Broadway St., veliki javni shod, na katerega je vabljeno vse prebvalstvo v Ruby St. sekciji. Na tem shodu se bo poročalo in slišalo vzrok, nadlegovanje, in kedaj se bo res naš tako potrebni Ruby St. most zidal. Vabljeni so na ta shod državni, okrajni in mestni odborniki, kakor tudi. zastopniki in govorniki več klubov, organi- V uredništvu. — Ste skovali te pesmi sami ? — Seveda: g. urednik- Vse do pičice je moje delo. — Zelo me veseli, da sva se seznanila. Mislil sem namreč, da ste že davno umrli. Pred usmrtitvijo, — Na smrt obsojenemu sporpče, da bo zjutraj usmrčen. Mož se nasmeje, rekoč: Usmrtitev ni nič posebnega. Sami se bpste prepričali, da ostanem miren do zadnjega trenutka. — Že mogoče, — pripomni ječar, — toda v zadnjem trenutku prav gotovo izgubiš glavo. Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS TARZAN, GOSPODAR DŽUNGLE (Metropolitan Newspaper Service) 1183}, by Edgar Rice ^urroujht, Iflc 411 ri{ht» rewr*««. Jimniy Bl^ke je hitro zfcral nekaj misli. Te-, žavnq mu je bilo razumeti, kako da je njegov gostitelj tako starinsko opravljen in da .govori v že zastareli angleščini.. Prepričan je pa bil, da je mož iskren, pa naj že bo kdorkoli, ali. kakorkoli, zato mu reče: "Prav imaš, moj oče je tudi vitez skrivnostnega reda." "Saj sem takoj spoznal," reče Sir Rihard veselo. "Tudi jaz tebe," nadaljuje Blake. "Vem. vem," veselo pravi Sir Rihard. "Tvoje obnašanje izdaji} plemenito kri. Tvoja ponižnost naj se nikar ne skriva pred menoj." — Nato jq Rihard zopet poklical dečka; kateremu je velpl prinesli dvfc čaiji, ki ju je napolnil z vinom iz čutare. Dvignil je polno čašo, drugo ponudil Blaku rekoč: '"Pozdravljen Sir Jqmes! Dobro- Kma'u se ic mladenič vrnil in poatayil pred Blaka kakor mu je bilo naročeno. Blaku pa ni bilo treba ukazovati, da je začel zajemati. Potreboval ni niti noža, niti vijic, kar z rpl^nia si je pa.r»agal, kakor se jc videlo, tam niso' bijp v livadi. — Sir Rihard je začel z njim kramljati in omenil, da se mu na Blaku doztfeVa, da so morali biti njegovi predniki najbrže vitsšk;-ga rodu. Jesti in piti dobiš takoj," reče Sir Rihijrd. "Nobeden ne sfiie reči, da je Rihard Montmorency katerega lačnega izpustil iz hiše, niti ogle-duba/' — Vstal je, udaril z rokama skupaj in že se je1 prikazal dečejj zaspanega obraza. "Počasen si Mihael, prinesi krožnik koštrunovega mesa in čašo vina takoj." Deček, ki je kakor prirastsl k tlom, gledal Blaka, se je takoj obrnil in šel. pozdravljen Sir Jqmes! Dobro došel v I^immr." Blake ni« pa odgovori: "Tu kaj sem, ukazuj!" ; Mesto------------------- ooooopoooo<>oooooo<»o©ooooi*'> iKzxa in najstarejši slovenski llli^ v Ameriki* ■PP Ustanovljen leta JMli " Ishaja vsak dan razun nadel], pone-laljkov in dnevov po praznikih. f Izdaja in tiska! EDINOST PUBLISHING CO. 1 Naslov uredništva in nprava: W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 6, ;tk -- Naročnina: Za celo leto------$5.00 Za pol leta______2.50 Za četrt leta________1.50 Za Chicago. Kanado in Evropo: Za celo leto --$6.00 Za pol leta----3.00 Za četrt leta__1.75 The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1191, i' i Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year_________$5.00 For half a year----2.50 For three months---------— 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year-----$6.00 For half a year---3.00 For three months---1-75 JMfiA, WE W» QUP PA»t Še o slovenskih spomenikih | v Ameriki ; >' -- ! Včeraj smo na tem mestu omenili na kratko razmah in raz- ] voj slovenskega dela v Ameriki. Kakor smo že povdarili. ni } pri rokah statistike, ki bi se je poslužili za natančno sliko tega , razmaha. Vendar ta razmah tekom zadnjih 40 let je za nas, ^ malo peščico slovenskih priseljencev v tej zemlji, tako velik, da smo ameriški Slovenci nanj upravičeno ponosni, kakor bodo ( tudi naši zanamci, ki bodo lahko vsikdar kazali Ameriki, kaj ( so prispevali tudi k splošnemu razvoju te velike zemlje sloven-;. *ki pijoijirji. Poglejmo samo naše slovenske podporne organizacije in j. društva. Te organizacije predstavljajo nad deset milijonov j premoženja, poglejmo naše slovensko časopisje. Pet slovenskih dnevnikov imamo, kar niti stara domovina ne more pokazati. Tudi v tem se izraža naša sila in aktivnost, na katero je lahko ponosen vsak ameriški Slovenec. Huda, neizprosna gospodarska kriza zadnjih treh let je prizadela vsem državam in vsemu svetu silne gospodarske u-darce. Velike države, kakor je Amerika in Anglija, se zvijajo pod temi udarci. Zvija se tudi ves ostali svet. Tudi naše slovenske ustanove v Ameriki so prizadete. Kako bi ne bile, če je ves svet prizadet. Čudež bi bil, če bi ne bile. Vendar kljub vsem težkočam.se vse naše ustanove krčevito držijo in upirajo vsem destruktivnim silam, ki gospodarsko razjedajo vse gospodarstvo. Znamenja kažejo, da se razmere že deloma izboljšujejo. C« že drugega ne, padanje je prišlo do svojega dna in nahajamo se vsi s temi razmerami na dnu. Dalje dosti ne more. Ka-, kor hitro se svet le nekoliko preuredi, mora priti dvig nazaj k normalnosti. Kako hitro pride stalni preobrat na bolje, je težko ugibali. Toda priti mora vsak čas in boljši časi bodo zopet med nami. Zato pa pogum in dobro voljo vsi, ker vemo, da dolgo ne bo, da bo boljše. Zlasti mi ameriški Slovenci moramo napeti vse sile, da o-hranimo vse naše ustanove. Predvsem naše dične podporne organizacije in društva, posebno še naše slovenske župnije in naš slovenski tisk. Za vse te ustanove smo veliko žrtvovali. Vse! to so zgradili in ustanovili slovenski žulji, in ali bi ne bila nepopravljiva škoda, če bi dopustili, da bi izgubili le katero izmed teh? Gotovo! Zato pa moramo vztrajno delati z vsemi svojimi silami, da. ohranimo to, kar smo s tolikimi mukami in žrtvami ustvarili. i Med vsemi našimi ustanovami bo najbrže najhuje prizadet v tej krizi slovenski tisk. Ljudje si omejujejo tekom krize vse, kar morejo, in čestokrat najpotrebnejše stvari, kakor je tudi dober časopis za vsako družino. Kakor drugi listi tudi "Amerikanski Slovenec" čuti kri/,o. Na stotine njegovih uglednih naročnikov bi mu rado pomagalo, pa mu mnogi pri najboljši volji ne merejo. So pa tudi mnogi, k: bi m,iv lahko, pa mora biti vse poprej, kakor časopis. Mnoge že leta in leta čakamo za naročnino, in ker vemo, ko pridejo boljši časi, da bodo svojo dano besedo držali, jih radi čakamo. Vse to pa ustvarja za časopis mučen in težak položaj. Vodstvo podjetja mora svoje obveznosti točno izpolnovati. Papir mora biti točno plačan in zadnje mesece se dviga tudi v (37) RMER1KAHSKI SLOVENEC i i umnim i i m"**'*— 'mi ceni. Sploh se zadnje mesece draži ves tiskarski materijah Isjtotako je treba točno plačevati delavce in tem ne moremo reči, ja, danes ne moremo vas plačati, počakajte, da bodo ti pa ti naročnino plačali, pa bomo vam dali. Ko bi jim takole povedali na plačilni dan, bi tako vest sprejeli kaj kislih obrazov, kajti tudi oni imajo doma svoje družine, ki so odvisne od njihovih rok, itd. In vendar vodstvo podjetja se pa le čestokrat nahaja v prav težkem položaju. Treba je plačati delavce, material in drugo, od naročnikov se pa naročnine ne dobi. Vsak naj se sam postavi v tak položaj, pa bo dobil jasno sliko, kaka neprijetnost je v takem slučaju. Zato ponovno opozarjamo vse naše drage naročnike, da bi večkrat mislili tudi na težak položaj lista v tej krizi. Morda res ne morete plačati celoletne naročnine naenkrat. Pa plačajte kolikor morete. Ce več ne, vsaj dolar, pa bo s tem listu zelo | pomagano. Vodstvo lista bo vsakemu za vsako tako sodelovanje in razumevanje zelo hvaležno. Prosimo torej, kdor more, naj blagovoli upoštevati te vrstice. MARTINOVA NEDELJA V c LA SALLE i La Salle, 111. c Naznanja se našemu slavnemu j jbčinstvu mesta La Salle, da dru- 4 štvo sv. Barbare št. 3. JSKJ. pri- e redi veselico na dan 12. novem- s jra, to bode na Martinovo nede- i I j o, popoldan in zvečer v dvora- 1 ni sv. Roka, da s tem proslavi- < tno 35 letnico društva in Jedno- i te. 1 Društvo sv. Barbare je vsem i dobro poznano. Saj izvršuje že i celih 35 let, samaritansko delo usmiljenja, med slovenskim na- < rodom v La Salle, 111.; omenjeno društvo je že marsikatero rano zacelilo, tisoč in tisoč solza posušilo, to najbolj vedo naše : vdove in sirote. Na to veselico vabimo vse slavno občinstvo, vsa domača bratska društva, vse naše rojake prijatelje iz Oglesby, Depue, Joliet itd. Za postrežbo se bo društvo potrudilo, da bo po najboljših močeh zadovoljilo občinstvo in postreglo vsakemu, tako da nobeden udeleženec ne bo poza- ( bil te veselice vse svoje žive dni. j Kličem vsem že v naprej, kateri želite Martinovo nedeljo preživeti v veseli in prijateljski družbi,pridite. Dobrodošli! Torej na veselo svidenje popoldan ali zvečer. Anton K&stigar. -o- KAKO ŽIVIJO V DETROITU Detroit, Mich. Je že tako, da smo tudi pri nas taki, da rajše beremo novice, kakor jih pišemo. Vendar bom sedaj ,jaz napisal nekaj, da izveste po naselbinah, kako je pri nas. — Dne 29. oktobra je dramatični klub fare sv. Janeza Vianeja priredil maškeradno veselico, katera se je dobro obnesla. Dvorana je bila napolnjena, da je bilo veselje. Tudi nagrade so se delile najlepšim in najgršim maskam. Še meni so hoteli vsiliti nagrado. Ne vem, ali sem tako fejst, ali tako grd. Toliko vam pa dragi bralci povem, da se še moja žena nekoliko za me boji. Brez dovoljenja namreč ne smem nikamor. — Veste, pa tudi ženske so'od vseh muh. Sedaj, ko možje veliko ne , delajo v tovarnah, morajo pa do- j ma delati vsakovrstna hišna dela. Kuhati, prati, posteljco J postlati itd. Zenice so pa seveda ' "bizi" z vsakovrstnimi Show- • ers, birthday parties, wedding showers, baby showers in še sam ne vem s kakimi showers še, ker kakor se kateri "kihec" spridi, pa je že kar hitro kak shower pripravljen. — No ja, saj jim tega veselja ne zamerim in ne ogovarjam ter tudi ne branim, samo da je — mirna Bosna. Muhasta štorklja se je te dni oglasila pri družini Frank Udo-vich ter jim pustila krepko hčerkico, pa še vprašala ni, če oče dela ali ne. — Mesto Detroit se lahko ponaša, da ima nad 50,000 mož brez dela. — Poprej, ko še ni bilo Nire, smo še nekaj delali, sedaj pa naenkrat nič. Društvo Najsv. Imena priredi i. I veselico v nedeljo 12. novembra I v cerkveni dvorani. — Naši i igralci se prav pridno vežbajo z . enodejanko, ki bo privabila ude- ■ jležencem veliko smeha. Pa tudi , (vino bomo ob tej priliki krstili, - zato se priporočamo za obilen ■ poset. — V nedeljo 12. nov. bo ; pri osmi sv. maši sprejem mož . in fantov v dr. Najsv. Imena, i Apeliram na vse naše zavedne može in fante, ki so naši farani, da pristopijo v to cenjeno društvo, da se naše vrste pomnože. I Več ko nas bo, bolj bo fara napredovala, i Zastopnik. -o- ? VABILO NA CA.RD PARTY i IN ZABAVO ; Joliet, 111. i Slovenska ženska zveza, po- - družnica štev. 20, priredi kard - parti in ples. Vabljene so vse - članice, društva in vsi prijatelji - iz Rockdale in bližnje okolice, i da nas v soboto večer 11. novem-3 bra obiščejo. Ker je sobota 11. novembra . ravno Martinov dan, so vsi Mar- - tini še posebej povabljeni, da - pridejo na to prireditev in ve-i selico. Na veseljo svidenje v Slo- - venia dvorani v soboto 11. no-i vembra ob osmi uri zvečer. e Odbor. MARTINOVALI BODO s Milwaukee, Wis. ; Podružnica SŽZ. št. 12 pri- j edi prijeno domaČo zabavp v 1 oboto, 11. novembra zvečer, v < Jubnikovih prostorih. Začetek ; ib 8. uri. Vstopnina je samo « iOc za osebo. Za to svoto se i am bo postreglo vse najboljše, i 'a plesaželjne bo skrbel dobro 1 loznani Mr. Bašel. Drage sose-tre in cenjeno občinstvo v Mil- j yaukee in okolici, pridite v ve 1 ikem številu, ker bo za vse < 'sega dovolj. Martine, tiste bo-,] no pa ta večer še na poseben j lačin zabavali. Odbor. ! ] -o— DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 170 Chicago, 111. Ančke vabijo na svojo zaba^ ;o. Preteklo je že par let, kar, laše društvo sv. Ane št. 170 KSKJ. ni priredilo nobene za-jave ali veselice. A na pred-sadn.ii seji so se nekatere naše agilnp članice zavzele, da ne bo društvu nič škodovalo, če priredimo po tako dolgem času zopet kako zabavo. Predlagano in podpirano, da se ima ta zabava vršiti ravno na Martinovo nedeljo, to je 12. nov., v zgornji šolski dvorani naj Cermak Rd. in Lincoln St. Namen te veselice je, da se v tem jesenskem času skupaj zberemo in v veselju n'azvedrimo in da na ta način vsaj za par ur pozabimo naše današnje ovire, skrbi in težave. Po običajih iz stare domovine se na Martinovo nedeljo navadno krsti in pokuša novo vinsko kapljico. In me smo enoglasno sklenile, da te lepe navade za hobeno ceno ne opustimo. Torej prav prijazno vabimo vse prijatelje in znance našega društva, kakor tudi vsa tukajšnja društva, moška in ženska, da se v kolikor mogoče velikem številu odzovete našemu vabilu, kar hočemo ob priliki tudi povrniti. Pripravljena bo tudi najboljša godba za plesalce in sicer Jp'seph Gyorkos kvartet. Tudi vse drugo bo pre^ skrbljeno v polni meri in po človeških ppstavah, tp je želodec in grlo. Začetek ob 4. uri za malo vstopnino 35c. Nadejajoč se, da se vidimo v obilnem številu na tej naši veselici, kličem vseip: Na veselo svidenje. Annie Frank, zapisnikavca. -o- apij, cerkev in šol. Seveda, adnje čase nas precej skuša-) potolažiti z obljubo, da se 0 kmalu začelo delati, a teh bljub smo že do kraja siti in aradi tega je potrebno, da se 1 bolj organiziramo, zanimalo in protestiramo, dokler se se to res ne uresniči in da se 1 pot odpre. * Torej pridite vsi na ta shod, s osebno pa vi starši, ki pošilja- s ; vaše otroke v našo šolo sv. ožefa, ko morajo hoditi toliko f orakov iz pota. In vi, delavci, 1 malo vas je, žalibog!), ki tež-o delate po tovarnah in mora- 2 tudi iz pota hoditi, pridite 1 adi vi. Pridite in pridružite se prašanjem teh vprašanj in v 1 elikem in častnem zastopstvu ahtevajmo naš most na shodu ' ponedeljek, dne 13. novem-ra, v hrvaški dvorani. John L- Ziyetz Jr. -o- VABILO NA ZPOROVANJE Ely, Mina- Slovenskemu občinstvu v Ely, »linn., se uljudno naznanja, da e bo vršilo zborovanje Slov.-imer. klub,a dne 12. novembra, jopoldne ob pol 2. uri. — Na. Inevnem redu je, da si slpven-ko občinstvo izvoli kandidate ■-H mestne volitve- V naprej jrosimo, da bi vsak prišel ali n-išla s stvarnimi predlogi, da )i se zborovanje vršilo v koli-cor mogoče v lepem tonu, brez lapadov iz osebnega ali driige-ra vzroka. Vse osebnosti pusti-;e zaenkrat doma, kajti okoliščine, katere se nam bližajo, so )d nas odvisne, ali jih rešimo ; čast in ponos našega naroda m prihodnjih par let. Obratno aa poraz, ki bo v škodo mnogim našim rojakom, kateri imajo službe v mestu Ely. Ni treba misliti, da če bomo poraženi pni volitvah za mestno zbornico, da ne bodo to izkoristili ob prvi priliki, da izgubijo naši ljudje javne službe. Mogoče bi bilo potem marsikateremu žftl, ker bi mu vest očitala. A po smrti pokoro delati je nemogoče. Čitatelji Amer. Slovenca v Ely ste prošeni, da povabite svojega soseda ali prijatelja, da piride na klubovo zborovanje, kajti od pametnih mož in žena je odvisno, kakšno delo se naredi na zborovanju. Preden zaključujem moje pisanje, naj mi bo dovoljeno moje priporočilo napram zayednim u-radnikom kluba, namreč, da bi se za vselej prenehalo z napadi napram tujerodnim ljudem, kajti v splošnem nam to ni v kredit. Ce se komu kftkšp^ krivica godi, se vse la>hko mirnim potom uredi brez napadov. Zenith rudnik, last družbe Pieka.rds & Mather, je začel obratovati s 1. novembrom. Rudarji delajo po tri dni na teden. Tciej na svidenje na zborovanju. Jos. J. Peshel. -o- Krivic, neumnosti in krutosti ne opažamo takrat, ko so skupne. Vidimo pač one, ki so jih počenjali naši predniki, ne vidimo pa naših lastnih. w w w v/ v w w v w w vu w w \jw\y\rvrww w i/w ^ v* POGLEJTE NA DATUM POLEG VAŠEGA NASLOVA NA LISTU! IAko je poleg Vašega imena številka 11—33, je to znamenje, da se je vam iztekla naročnina. Pri pošiljanju naročnine se poslužite spodnjega kupona. Obnovite naročnino čimpreje, ker izdajanje lista je.v zvezi z velikimi stroški. ! AMERIKANSKI SLOVENEC, ! 1849 W. 22nd St„ Chicago, IU. [ Priloženo vam poiilj0\>i^><>0< § ^Sg^k 0 s Družba sv.Družine i t>00O0OOOUOO«H>0 | ^^^^^^^^^ ^ »O000^ >0000< «H> >oo«*> | (THE HOLY FAMILY SOCIETY) VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 19H Zedinjenih Država^ |ftlix»fr |{| Severne Amerike JOIICl, 111. Naše geslp: "Vse za verp, dpm in narod; vsi za enega, eden za vse " j GLAVNI QDBOK: Predsednik: George Stonich, 815 N. Chicago St., Joliet, 11L j 1. podpredsednik: Philip Živec, 507 Lune St., Joliet, 111. 2. podpredsednik: Kathrine Bayuk, 5^8 Lafayette St., Ottawa, 111 Glavni tainik: Frank J. Wedic. 501 Lime St., Joliet, 111. Blagajnik: John Petric, 1202 N, Broadway St., joliet, 111. Duhovni vouja- Rev Joseph Škur, 123 — 57th St., V- Pittsburgh, Pa. j Vrhovni jdravnik; Dr. Martin J. Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 1910 W. 22nd street, Chicago, 111. Jacob Štrukel, H99 N. Broadway St., Joliet, 111. Joseph L. Drašler Jr., 66 — 10th St.. No. Chicago, 111. POROTNI ODBOR: Anton Štrukel, 3rd St., La Salle. Illinois. Joseph Pavlakovich, 39 VVinchell St., Shaipsburg Station, E. Pittsburgh. Pa. Mary Krercasec, 2323 So. Wiuchcstei Ave.. Chicago, III URADNO GLASILO: "AmerikansUi Slovenec", 1849 W- 22nd St., Chicago, IlL --- Do dne 1. januarja 1933 je D.S.D. izplačala svojim članom in članicam ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin ter bolpiška podpora v znesku $106,187.91. Zavaruj? se lahke z? $25Q.00, $500.00 ali $1000.00. V mladinski oddelek se otroci sprejemajo od rojstva pa do 16. leta. Rojaki(inje). Pristopite k Družbi sv. Družini, CENTRAL1ZAC1IA SIGUARNA PODPORA. - D. S. D. 100% SOLVENTNA. jjp^ggjppiii^ mummmmmmmmm IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA D.S.D. V oktobru, prvem mesecu kampanje ,pristopili sledeči novi člani in članice: Dfqltyp. št. 20: A Slika kaže enega načinov, kako skuša Francija priti do denarja, da pokrije primanjkljaj v državni blagajni. Uvedla je namreč državno loterijo, in gori vidimo veliko oblp, i? katpre se vlečejo srečne številke. SIROM JUGOSLAVIJE Škoda po ppvodnji na Barju Od povodnji napravljena škoda na Barju je cenjena: V vasi Havptmanica je uničenega 100 odstotkov, enako tudi v Črni vasi in v Lipah. SOodstot-no škodo kaže vas Ilovica, Ga-ljevica oOodstotno, Ižanska cesta pa 50- do 75odstotno. Iz ječe ušel in se pfcesil Iz zaporov okrožnega sodiš* ča v Kotoru je pred nekaj časom utekel neki Krsto Pribilor vič. Orožniki so ga dolga časa iskali zaman, našli so ga pa okoliški kmetje obešenega v . Igozdu nad jetnišnico. Ogenj V Šmiklavžu pri Slovenj-gradcu je pred kratkim neke noči začela goreti stanovanjska hiša posestnika p. d, An-drejca. Gasilci, ki so ptrihiteli iz Podgorja, niso mogli več ver liko pomagati, ker je lesena hiša že skoro zgorel«, pa tudi voda je bila daleč. Za zabavo je streljal Pred mariborskim senatom se je zagovarjal 26-letni delavec Jože Jelušič, ki je neke noči> ko je odhajal v družbi prijateljev domov, streljal s samokresom v zrak. Med potjo se je srečal z delavcem Antonom Butolenom in nekim drugim, ki sta ga vprašala, zakaj strelja. Ker sta mu hotela vzeti orožje iz rok. je Jelušič ustrelil Butolena, da ie ta pozneje v bolnici umrl. Obsojen je bil za to dejanje na poldrugo leto strogega zapora. IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA D.S.D. V oktobru, prvem mesecu kajnpanje ,pristopili sledeči novi člani in članice: ruštvošt. 1: John Petrich, star 18 let, zava. za $500.00 ; Joseph Gernugel, star 18 let, zav. za $500.00: Anna Cernugel, stara 21 let, zav. za $500.00. 'ru&tva št. 20 ; Angelo Latrpnico, star 54 let, zav :^ $250.00; Lawrence Nita, st. 39 let, zav. za $250.00; Julian Lubeszewski, star 49 let, zav. za $250.00; \ . Gelsomina Mammarella, star. 51 let, zav. za $250.00; Samuel Novich, star 47 let, zav. za $250.00; Leokadija Olszak, stara 51 let, zav. za $250.00; Rose Orestein, stara 40 let, zav. za $250.00. Pcristcpili v mladinski oddelek: čustvo št. 1: Bernice Cemugel, Dolores Gernugel, Frank Cernugel,'Maric Cernugel, Margaaeth Qe.ynu-gel, William Cernugel in Joseph Petric. "Kaj bomo pa storili v mesecu novembru?" Pojdimo in odimo na delu med tem časom kampanje. Za D.S.D. Frank J. Wedic, gl. tajnik. Meseca oktobra so perejeli bolniško podporo sledeči člani in članice: društvo št. 1: Joseph Klemencich $5.75, Anton Strmec $20.75, Katherinc Smolich, pol. $10.00, Peter Gornik $32.25, Anna Bartol $82.00. — Skupaj $100.75. društvo št. 3; Mary Kastigar, pol $14.00, Antonia Ferencak, porod. $15,00, John Setipa $59.00. — Skupaj $88.00. Društvo št. 4: John Lukanich, pol, $10.00. društvo št. 11: Magdalena Vidina $13.00. Društvo št. 12: Pauline iVlilavec $30.00, Katherine Metesh $14, Mary Popek $14.00, Rose Bennette, pol. $10.00, Josephine Srncik, porod. $15.00. — Skupaj $83.00. Društvo št- 13: Martin Frank, $20.00, Anthony Farkas $10.00. — Skupaj $30.00. društvo št. 14: Peter Sedmak, pol $15.00, Joseph Pavlakovich $29.00. — Skupaj $41.00. ki-Uštvo št. 17 : Anna Basky $15.00. IjrUštvo št. 18: Joseph Grubelnik $28.00. Društvo št. 19: Helen Rajan $28.00. Skupaj izplačali za bolniške podpore v oktobru $439.75. Izplačali za pperacije: Društvo št. 1: Anna Bartpl, operacija na slepiču $75.00, Martii Cernugel Jr., operacija na pretvg. $75.00, Katherine A Bluth, operacija na slepiču $75.00. Društva št. 16: Frances Zumer, operacija na slepiču $75.00. Skupaj izplačali za operacije v oktobru $300.00. • Izplačali za smirtnme: Društvo št. 1: Za pok. Mart. Cernugel Jr., cert. št. 2329 $500.00 Za D.S.D. Frank J. Wedic, gl. tajnik. ^edragi člani in članice D.S.D.:— Kaj pa naša kampanja za nove člane in članice za oba odlika ? Ali samo citate dopise, kateri prihajajo v našem glasi-u'> Amer Slovencu, in potem ga položite na stran in vse, k« ' ste ste precej pozabili. Ali je kampanja vam v resnici ka j I j^ar? — Kampanja je otvorjena za tebe in mene, in če sp ne °va midva malo potrudila in vsaj poskusila pridobiti vsa.! ent-novega člana ali članico med to kampanjo, prav po domače lečeno, je žiher nas sram. Gotovo, obema nama je dobro r.nano, kaj je tvoje in moje j rUštvo enemu ali drugemu že koristilo in zakaj fe bi sramova-,H vprašati našega prijatelja ali znanca, da naj pristopi v naše Sštvo. Zgonaj vidimo, koliko članov in članic je prejelo bolniško ^°dporo, nadalje tudi vidimo imena članov in članic, kateri so korali podati na operacijo in so tudi prejeli podporo. Vse ,6 stvari se lahko primerijo tudi našim prijateljem in znancem, ^teri še niso v našem društvu. Kaj ne bi midva njim koristila, bi jih pripeljali v naše društvo, in slučajno, če bi jih zadel* j^kšna nesreča, bi tudi oni prejeli podpore? Gotovo da, in ka-0 ki'bili pnj ham hvaležni. tlr ^Qja skušnja je: Pridobil sem enega člana in je bil pri uštvu samo malo več kot eno leto, in se je moral podati težki (|,)ei'^ciji. Ko sem ga šel v bolnišnico obiskat, se je piitoževal, in kako 1)0 poravnal stroške za operacijo; a jaz sem Precej potolažil, ko sem mu povedal, koliko bo dobil podpo- " ■ ZA B0Z1C Potujte v Slovenijo skozi Havre z našimi osebno vodenimi izleti na modernem ekspresnem parniku "ILE DE FRANCE" 25. novembra in 16. dec. ali na krasnem novem parniku "CHAMPLAIN" 2. decembra Čiste, moderne kabine — Dobra postrežba — Nizke cene v vse dele Slovenije, Ž? informacije in tikete sc obrnite na naše agente. SrmeH j 306 N. Michigan Ave., Chicago, 111. Phones: 2575 in 2743 ANTON NEMAN1CH & SON PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU IN AMERIKI. Ustanovljen l. 1895. Na razpolago noč in dan. Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in ženitovanja. — Cene zmerne. 1002 N. Chicago Street, Joliet, Illinois DR. JOHN J. ZAVERTNIK PHYSICIAN & SURGEON OFFICE HOURS AT 3724 West 26th Street l:a0—a:80r-6:30—8:81) Daily Tel. Crawford 2212 at 1858 W. Cermak Road 4:00—6:00 p. m. Dfiily Tel. Canal 9694—969S Wednesday & Sunday by appointment only. Residence TcJ,: Crawford 8440 If no answer—Cull Austin 6700 Tel. v uradu: Canal 9691—9(95 DR. ANDREW FURLAN — ZOBOZDRAVNIK — 1858 W. Cermak Rd., Chicago, 111. UrMne ure: 9—12 dop: 1—5 pop., in 6—3 zvečer—v četrtek, petek in soboto. WAUKEGANSKI URAD JK na 424 — 10th Street Url na domu in uradu: Ontarla 7213 Ordinira v pondeljelc. torek; (» Bredo samo dopoldne.) DR. RAY OLECH, DENTIST Ob ponedeljkih, torkih in sredah, od 0. zjutraj do 8. zvečer. KOSTI C BROTHERS — SLOVENSKA LEKARNA — 1858 W. Cermak Rd. CHICAGO, ILL. Tel. Canal 9694-9695 re za operacijo in zraven pa tudi bolniško podporo, llekel je: "Boy, that's swell. Gee, that will help a lot!" Yes, mene je tudi^razveselilo, da se je ta član tako počutil in takcirekoč, da sem. bil jaz tisti, kateri ga je pridobil v društvo. Mogoče imaš tudi ti že tako izkušnjo. Kaj ni tudi tebe razveselilo, ko si spo-znal(a), da si storil (a) dobro delo? Oba imava še več naših prijateljev in znancev, kateri še niso pri našem društvu, in kaj nraviš, ako bi jih med tem časom naše kampanje poskusila pridobiti v naše društvo? Saj ni potreba jih nagpvarjati, da naj pristopijo za eden ali dva tisoč; za $250.00 lahko ravno tako postanejo člani in članice in ravno tako so zavarovani za vse podpore. Ali boš ti poskusil (a) pridobiti vsaj enega člana aH članico za odrasli oddelek ali pa za mladinski oddelek? Ppj-riiva oba na delo! — S spoštovanjem in bratskim pozdravom ostanem vaš udani za napredek D.S.D.. Frank J. Wedip, gl. tajnik. f Dopisi lokalnih | tai i društev I ^ afcpfšipji^ za CENJENI ČLANI IN ČLANICE B< DR. SV. DRUŽINE IN DSD. na Jcliet, 111. i V prošlem poletju smo imeli v Jolietu vsakovrstno zabavo. Hodili smo gledat naše baseball i-gralce, kako so zbijali žogo in se ^ niso ustrašili se spoprijeti s katerimikoli žogarji. Junaško so igrali in zato vredni vse naše k; pohvale. Zato je lahko cela DSD. m ponosna, da ima take člane. m Sezona poletnih zabav je mi- n, nila in zima se nam bliža, z njo zi dolge noči, v katerih bomo ime- h li veliko časa, da se pomenimo in n domislimo kaj vse nas čaka pri- a hodnje leto, namreč veliko delo. n Prosim vas, da kadar vas dru- u štveni uradniki in uradnice va- d bi jo na mesečne seje, da se teh r sej tudi vsi udeležite, ker to je d vaša dolžnost, saj gfe za korist v vašega društva in sploh cele naše, o in vaše organizacije DSD. — Se-j n daj, ko bomo imeli veliko časa s in prilike priti na seje, bomo b sklepali in se razgovarjali o prihodnji konvenciji. Nikar ni treba odlašati vse na zadnje dneve. Sedaj je treba že prijeti za delo l in junaško naprej delovati, da j se kaj boljšega uvede in razmo- š triva kar bo v korist vsemu član- \ stvu DSD. in Družini sami. Vze- i mimo v roke naša pravila in jih ( - dobro preberimo večkrat, ker s i i pravili je ravno veliko tlela in ] i tudi stanejo precejšnjo svoto de- ! J narja. Pripeti se, da pride ,na i - konvencijo delegat s praznimi ; rokami, da namreč nima nobe- ; I nega navodila kaj in kako bi po-e ročal pred konvenčnim odborom - o sklepih svojega društva, kate-e rega zastopa. Tak slučaj, cenjeni člani in članice, je žalosten in o za konvencijo neprijeten. Dru-o štvo mora dati svojemu zastop-e niku-delegatu največ navodil ki i, jih le more dati, da jih delegat i, tako poroča pred delegati na a konvenciji. Seveda, je treba pri i- tem gledati, da so ta navodila koristna in da imajo čim več ri pomena za korist članstva in ci DSD,da se po teh navodilih de-1, la, vendar tako, da se vsa stvar n preveč ne zavlačuje. — Zato 3- dragi člani in članice, vsi pridno St na seje sedaj v zimskem času in gj tam delajte in premišljujte ter lo svetujte, kako bi se dalo največ z koristiti celi naši dični organi- b( zaciji, — V to naj nam ppmaga pi Bog in naš patron Sveta Druži- M na. — Z bratskim pozdravom. n, Philip Živec. ^ —o--o: TO IN ONO t --L ŠE METULJE PONAREJAJO k Benečan Antonio Ruffo, do- 1( kaj znan naravoslovec, ima ■)' mednarodno vpoštevano zbirko d metuljev. V zadnjem času je n • navezal trgovske stike z ino- 5 i zemstvom, kamor je prodajal č • izredno lepe izvode iredkih i metuljev. Toda vodja nekega R - angleškega muzeja, ki je skle- ^ . nil z nabiralcem več kupčij, je s - ugotovil v svojem laboratoriju, 7 - da so bili dragoceni metulji na- 1 i rej eni iz svilenega papirja. So- ' i dišče v Benetkah je prejelo o- s t,vadbo. Antonio Ruffo je bil ( aj obsojen na visoko globo in bo c -Jmoral vnaprej označiti izvor s a j svojega blaga, kar pomeni, da 1 o bo izgubil dosedanje kupce. < i ——u----J !- RJAVA KOŽA NE POMENI ZDRAVJA o Francoski učenjak Brody je a pred kratkim predaval na pari-)- ški Mediciniski Akademiji o i- vplivu sončenja na telo. Pripo- 1- ročal je vsem pirijateljfc^m son-h ca, naj se po možnosti ogibajo s rjave kože, ker prinaša rjava n barva le malo zdravja. Na- 2- sprotno rjava koža ovira proni-ia canje sončnih žarkov v telo. Brody priporoča, naj se ljudje e- sončijo kvečjemu eno uro na o- dan, in sicer naj izpostavljajc m soncu pol ure hrbet, pol ure pa e- prednji del života. e- -o- in TO VAM JE BIL JUNAK! u- Gospodična Helena Verzea p- iz Braile v Rumuniji, ki je znaki na za zelo lepo žensko, ;ie šla v at družbi na izlet. Družba je pri-la šla v gozd in ona se je z nekim tri fantom oddaljila od nje v gozda du. Nenadoma sta zaljubljenca eč ugledala pred sebo.i medveda, in Ko bi šla mimo njega, bi se le- bržkone nič ne bilo zgodilo, to-ar da fant je hotel pokazati svoje ito junaštvo in je ustrelil s puškp no na zverino. Krogla je zver sa- DR. R. P. ZALETEL SLOVENSKI ZDRAVNIK r. univerz v Truni in Fudovi, poprej prideljen bolnišliinim v Parizu. Nc del, kaj pomeni ta hag, je za-f sledoval sani, krožil nad zem-^ 1 jo in kričal beguncem: "Stojte!" A to je še povečalo strah. Laponci so menili, da "je velik tič že požrl enega moža in je apet lačen." Zatekli so se v ližnji gozd. ki so ga zapustili :le Po nekoliko dneh. Medtem i je nujne operacije potrebna čiteljica prehladila in umrla. -o- ZGODOVINA POZDRAVA Pozdrav je nedvomno zelo načilen in važen znak ljudske ' uše. Ni je stvari, ki bi boljše 1 značevala življenjsko radost rkov v klasični dobi nego po-drav "chaire" (raduj se), no-ena beseda ne karakterizira tko popolno naše narodne du-; kakor "Bog te sprimi" in 3tt'ečno"! Vsak običaj je važen že po /ojem nastanku. Srečanje veh ljudi na naj primitivne jši I ulturni stopnji je že začetek sremoniela ljudstev, ki jima ripadata. Oblike pozdrava, olikor se omejujejo na kret-je in izraz v obrazu, imajo merom prvobiten, v psiho do-čnega ljudstva segajoč polen. Če se vrže Azijec v prah, li če se Orientalec prekriža z Dkami in prikloni, ali če Evro-ec odkrije glavo, ni to brez omena. Vse to je v začetku omenilo, da se šibkejši podvi-e močnejšemu. Tujca n. pr. edno presenečamo s tem, da i.u pustimo glavno besedo, dd-im se sami držimo skromno, tesede, ki so nastale kot dopol-ilo pozdrava, so vsekakor doti starejše kakor kretnje in iz-az obraza. Latinski "salve" pomeni pie-irosto blago željo, naj bi pri-lec ostal zdi-av. Med bizantin-ke pozdrave spada posebno »oklek, ki jo prodrl tu.li daleč ia sever. Odkrivanje glave je staro in ;a najdemo že v predkrščanski lobi. Pozdravljanje s seganjem ' roko, je novejšega datuma. ,ahko rekli, da je to plod ci-dlizacije, kajti v starejših čajih so se ljudje objemali in po-jubljali, kadar so prišli skuhaj. Rokovanje pomeni že v ne-tem pogledu spravo po sporu. -o- — Istres, Francija. — 30 Tancoskih vojaških aeropla-iov stoji pripravljenih za polet / Afriko, kakor hitro bo vreme dovolj ugodno. Dvignili bi st bili že v ponedeljek, a so odložili zaradi viharjev, ki so divjali v Španiji. SLOVENCI V JOLIETU POZOR f Podpisani sporočam, da vodim že od spomladi edino Slovensko mlekarno V Jolietu, Mleko razvažam na do--move. — Slovenskim gospodinjam se priporogam za naročila. Poštena in točna postrežba bo vedno moje geslo. — Rojaki, podpirajte slovansko podjetje! Charles A. Koleto SLOVENSKA MLEKARNA 1510 Cora Street, Joliet, 111. Phone 9133 1 "'.» » "I ROJAKI SLOVENCI! [[^jj Kadar želite o- cižMETErjv krasiti grobove sv o- ji iL M*« na. ' w ^ Sk razp°la8° la?tne?a Postavljam in izdelujem vse vrste nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne, delo jamčeno, postrežba solidna. Se priporočam 1 Joseph Slapničar SLOVENSKI KAMNOSEK 1013 North Chicago Street, JOLIET, ILL. Telefon 1389-R Petek, 10. novemfrra 10 Izpod Golice SLAVKO SAVINSEK Povest z gorenjslcih planin Tako pripoveduje Janez, ko odpro duhovni gospod duri in pozovejo zbrane k molitvi. Hiša se napolni, gospod starko obhajajo, jo mazilijo in pripravijo za smrt. Lona je še vedno pri zavesti. Gospod se še malo pomude pri njej, bolnica jim nekaj naroči in pove, da .ima testament spravljen v stenski omarici ter je vse z bajto vred Šimnovo. Potem odidejo gospod in ž njimi nekateri. Bližnji ostanejo, med njimi seveda Hribarjevi trije, ker Šimen nima nikogar, ki bi materi stregel. Cilka daje starki ovitke na srce in za nekaj časa se zdi, da je starki bolje. "Janez, vidiš, saj sem dejala, da ne bom dolgo. Uganila sem!" "Ej, Lona, še si pri moči, še, odleglo ti je. Do jutra boš pa spet stara Lona." "Ne bo prav tako. Ze sama vem, kako je. Samo da sem ležala na kolovozu. Veš, Janez, ti moraš biti pa res povsod zraven! Prej se niso mogli ženiti brez tebe, zdaj umirati ne bodo mogli !" meni Lona s šibkim glasom in vendar se zdi, kakor da ji gre v nasmeh. "Še na onem svetu se boš ujedala vame," je zavrača Janea. "Stara ljubezen ne zarjavi; če ne gori, pa tli!" mu šaljivo vrne Lona. Toda že se ji zresni obraz in z obema rokama se zgrabi za prsi. Sapa jo prične daviti, da mora Cilka z vso silo opirati bolnico, ki bi se rada pognala gori do zraka, a je preslaba in omahne nazaj. Janez prižiga svečo, vsi pokleknejo in prično moliti za srečno smrt. Res že vse kaže, da bo starka izdihnila. Napad noče pojenjati. Vedno huje davi Lono v grlu, obraz ji modri, potne srage ji stopijo na čelo. Oči ji steklene strme predse, krčevito se drži Cilkine roke. Rada bi nekaj povedala, se ji vidi, pa ne more. Nakrat se umiri in trudna omahne nazaj. Tako leži precej časa. Navzoči molijo dalje za njo. Pa hipoma odpre oči, obrne glavo po klečečih in s slabim glasom pravi: "Le ugasite le, za nekaj časa, je že bolje." In res ji spet odleže za čas. Toda govoriti dolgo ne more. Šimen, ki je ves obupan, se sklanja k nji in jo sprašuje, kako ji je in toži, da ga ne sme samega pustiti, češ, kaj bo počel brez nje. Mati Lona se mu nasmeji in mu rahlo poreče: "Težko, umrem, ker si tak otrok še vedno brez mene Šimen. Da bi se že vsaj oženil!" In spet čez čas Janezu: "Janez, ti rad ženiš in možiš druge, daj no, še za mojega velikega otroka se pobrigaj in ga oženi. Če mi ne obljubiš, me bo še v grobu skrbelo zanj." "Le brez skrbi, Lona, si bo že tudi Šimen dobil nevesto. Saj ga dekleta rada vidijo." "Kaj pomaga, ko pa je kakor otrok, in beži pred njimi. To vem, da brez žene še jesti ne boš znal," s šibkim glasom opominja Lona in z ljubečimi očmi pozdravlja sina, ki mu gre na jok. Toda že se vnovič pričenja. Silen napad vrže starko nenadoma kvišku, da jo Cilka komaj ujame. Nov naval ji ne da do sape, da krili u-božica z obema rokama. Vendar se je usmili Bog — in ji da čez čas zopet sopsti. "Jezus, Marija, sveti Jožef!" prosi tiho bolnica. "Mati, mati!" zajoče Šimen in se zgrudi na kolena pred posteljo. Lona sproži roko in položi dlan na sinovo glavo. Janez vnovič prižge svečo. Zdi se, kakor da STRAŠNO MAŠČEVANJE V Thani (južna Grčija) je nedavno umrl človek, ki je zapustil svojo s slamo krito hišo in vse, kar spada zraven, mlademu zakonskemu paru. Žena je bila so-rodnica pokojnika in je morala radi zapuščine izvojevati pravico pred sodiščem, kajti nevoščljivi sorodniki so ji hoteli iztrgati vse, čeprav je bilo vse skupaj malo vredno. Ko je bila pravda odločena njej v prid, se je mlada žena s svojim možem naselila za nekaj časa pod slamnato streho. Kmalu po priselitvi v novo stanova-lišče pa sta zakonca opazila velikega gada. Ubila sta ga pri priči, kajti ta vrsta kač je zelo strupena in škodljiva. Mož je zaradi ženinega strahu dal preiskati vso okolico hiše, če ni kje v bližini kakšno gadje gnezdo, našli niso ničesar, zato sta se zakonca pomirjena vrnila v hišo. Cez nekaj dni pa se je zakoncema nudil nenavaden prizor. Od strehe je mahal z repom sikajoč gad in jezno pihal na gospodarja in gospodinjo. Tega primerka niso mogli ujeti, ker se je skril. Zdaj je zavladal v hiši pravcati strah, ki se je še povečal, ko je poginil hišni pes, zvesti čuvaj. Preiskava je dognala, da je poginil od kačjega pika... Ženo, ki je podedovala hišo po svojem sorodniku, je zaradi teh dogodkov obšel takšen strah, da se ni upala nikamor več. Zbolela je in je morala ostati v postelji. Mož, ki mu je bila prva skrb, da pomiri ženo, pa je od zore do mraka iskal gadjega gnezda in je slednjič izsledil na strehi v slami gnezdo, v katerem so migotale stru-penice. Ko je povedal ženi o nenavadni najdbi, so jo popadli krči in je dobila živčni šok. Ob misli, da živita z možem že toliko časa pod gadjim gnezdom, ji je bilo tako, da bi kmalu zblaznela. Mož jo je velel prenesti drugam, potem je poklical sosede, jih oborožil s palicami in bati-nami ter jim strogo naročil, naj pazijo, da jim nobena kača ne uide. Ko so razkopali streho, so se gadi spustili na zemljo in začeli švigati sem in tja. Samo ena skupina zalezovalcev je pobila 20 strupenic. Vidivši, da s tem še ni kraja nadlogi, pa se je zdaj mož odločil za radikalnejšo proceduro. Obložil je hišo s slamo in jo zažgal. Ko so se dvignili svetli plameni, so začeli gadi pihati in iskati izhoda, toda niti eden ni ušel, ker so na begune čakali oboroženi ljudje. Očividci pri-pripovedujejo, da je našlo smrt v plamenih več sto starih in mladih gadov. Dogodek pa s tem ni odpravljen, čeprav je hiša pogorela do tal in je dobil mož, ki jo je zažgal, celo pohvalo od oblasti ter prispevek od države, da si lahko pozida novo hišo. Prišla je namreč ovadba, ki pravi, da so gadjo zalego, podtaknili mladi ženi nevoščljivi sorodniki, ki so ji hoteli s tem zagreniti življenje. Z zadevo se bo torej bavilo tudi sodišče. -o- MESO ALI KRUH? Občutek sitosti je odvisen od množine želodčnega soka, ki ga izzove jed. Na tej podlagi je neki angleški zdravnik napravil serijo poskusov, ki so mu pokazali, da spodbudi 100 g mesa 400g želodčnega soka, dvojna množina mesa pa dvojno količi- Varujte vaše oči Ako vas nadleguje glavobol; ako vam solzijo oči in se hitro utrudijo; ako imate krivogled; tedaj je to znamenje, da morate dati vaše oči preiskati. dR. JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST — Zdravnik za oči — 25 let skušnje v zdravstvu za oči. 1801 SOUTH ASHLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Canal 0S23 Uradne ure: Od 9. ure dopoldne do 8:30 zvečer. RAZPRODAJA popolnoma novih kožuhnih ženskih sukenj "Fur Coats", na rokah delane in šivane. V zalogi imamo tudi ko-žuhne suknje, ki smo jih zamenjali. Zelo poceni. Od $35.00 naprej. Oddelek za ceneje cene. Miller and Co., 166 North Michigan Ave., Chicago, 111. _ Odprto ob večerih. Naš "NEW DEAL" za zimo Slovenskemu občinstvu naznanjamo, da smo dobili večjo zalogo fine sveže AJDOVE in KORUZNE MOKE. Skozi vso zimsko sezono bomo izdelavali okusne domače KRVAVE in MESENE KLOBASE. — V naši mesnici dobite tudi vedno vse druge vrste sveže in prekajeno meso in perutnine. V zalogi imamo vse vrste zelenjavo in sadje; vse vrste kaše in ješprenj in fin fižol ter okusno doma napravljeno kislo zelje in repo. Prodajamo tudi svežo repo na bušlje. Naročila pošiljamo tudi po pošti. Slovenskim gospodinjam se priporočamo! KUKMAN BROS "Naš list 'Amer. Slovenec' j« trdnjava, ki je ne sme prema' gati tudi njen najhujši sovraž nik, depresija!" 1901 W. CERMAK ROAD CHICAGO, ILLINOIS Tel. Canal 0572 Božič se bliža S TISKARNA __V|vsako hišo - Sveto pismo! ■■ton/"''** p.*("Wrp*v,-i-----m >"-; ----r"""'-'■ay-"WIS Sv. pismo je knjiga božja! Ni je knjige, ki bi jo smeli primerjati s Sv. pismom. Pa če že moraš katero knjigo imeti doma in jo prebirati, je to gotovo Sv. pismo. Letos je 1900 let, kar se je godilo vse to, o čemer nam poročajo sv. evangeliji in Dejanja apostolov. Ce kedaj, potem naj si v tem svetem letu vsaka hiša oskrbi Sv. pismo, vsaj evangelije in Dejanja apostolov. V premnogih slovenskih naselbinah ni slovenske cerkve, ni slovenskega duhovnika in rojaki ne slišijo evangelijev leta in leta v slovenskem jeziku. Ta knjiga, ki se imenuje "NOVI ZAKON, SV. EVANGELIJI IN DEJANJE APOSTOLOV" vsebuje 541 strani, primerna žepna oblika. Ta knjiga naj bi prišla v vsako slovensko hišo v Ameriko. Zlasti tam, kjer nimajo slovenskih župnij in slovenskega duhovnika. STANE S POŠTNINO $1.00 Naroča se od: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST CERMAK RD. CHICAGO, ILLINOIS Prav kmalu bo zopet tukaj. Ce kedaj se o Božiču spominjamo svojih domačih. Zlasti letos, ko je staro domovino zadela tako velika nesreča, strašna poplava. Ce so kedaj bili potrebni pomoči, so jo potrebni v teh strašnih dneh. Vsak cent in vsak dolar, jim bo veliko pomagal v tej bedi. Podpisani pošiljam denar v stari kraj točno in zanesljivo po dnevnem kurzu, Cene jugoslov. dinarjem se računajo vsled nestalnosti valute po dnevu, ko prejmemo denar. Včeraj so bile naše cene: Dinarji: Za izplačila v dolarjih: 7.a $ 3.00...................... 120 Din Za $ 5.00 pošljite............$ 5.75 Za $ 5.00...................... 210 Din Za $10.00 pošljite............$10.85 Za $10.00...................... 430 Din Za $15.00 pošljite........ $16.00 Za $11.40...................... 500 Din Za $20.00 pošljite......... $21.00 Za $20.00...................... 880 Din Za $25.00 pošljite............$26.00 Za $22.50......................1000 Din Za $40.00 pošljite........ $41.25 Za $50.00......................2230 Din Za $50.00 pošljite............$51.50 Vsa pisma in pošiljatve naslovite na: JOHN JE RICH izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemaloi. Društva — Trgovci —* Posamezniki dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. Amerikanski Slovenec (V pisarni Amerikanskega Slovenca) 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. 1849 W. CERMAK RD CHICAGO, ILLINOIS , Bgfla g * AMERIKANSKI SLOVENEC O TEM IN ONEM mati blagoslavlja sina in se poslavlja od njega. Mirno leži in še vedno drži roko na sinu, ki sloni ob materi in tiho joče. Lona pa ga gleda, gleda s toliko ljubeznijo! Kakor da hoče popraviti, kar je zamudila, kakor da hoče v zadnjem trenutku izliti vse ono, kar je prej samo trpko in ujedljivo kazala, zdaj v sladkem vanj. Njen edini je in njena vedna skrb je bil. Lonina roka zdrsne raz sinovo glavo in bleda, slabotna leži na odeji. Cilka moli naprej, o-stali odgovarjajo. Pri cerkvi pozvoni k dnevu. Lona šepeče nerazumljivo, moli. Pa se nenadoma obrne k sinu. Šimen vstane in se skloni k njej. In vsi razločijo, ko Lona spregovori: "Šimen, oženi se!" — Nato se ji še iztrga: "Jezus!" pa omahne z glavo nazaj in zapre oči. Njena duša je odšla k Bogu. Lep pogreb je imela Lovračeva Lona. Zdaj šele se je videlo, kako so jo ljudje poznali ne samo tu gori v goliškem, ampak tudi v dolini prav od Podkorena pa notri do Kranja. Toliko ljudi še ni bilo na pogrebu v Dobravi. Pokopališče je bilo polno, cerkev je komaj sprejela po-grebce vase. Videlo se je, da so imeli Lono radi, četudi je ni bilo drugega kakor samo ujedanje in zbadljivost. Ali vsi so vedeli, da je samo na zunaj taka, da pa ima srce kakor iz voska in se le na svoj način izraža. Ko so v nedeljo po pogrebu gospod župnik prišli na prižnico, so pred oznanili povedali, da je Lovračeva Lona v testamentu zapustila lep denar za dobre namene in je prav posebno poskrbela za ubožce in one, ki bodo v stiski. Dejali so, da jim je rekla pred smrtjo, naj bo vsaj to za blagor njene duše, da bo milejša sodba pri Bogu za njene grehe. In še so dejali, da ne smemo soditi ljudi samo po videzu in po besedi, ki se utrga včasih iz njih, ampak po njihovih mislih in skritih dobrih delih, ki jih vidi le Bog, ki pa mi zanje ne vemo. Zato ne smemo soditi, da sojeni ne bomo. Pa so priporočili Lono v molitev in po propovedi molili zanjo. Vsa zbrana cerkev je sklonila glave-in molila za dušo rajnke Lovračeve Lone. EPILOG. Dve leti in pol je minulo po teh dogodkih, ko stopi nekega solnčnega jesenskega dopoldne na Fužini iz vlaka, ki je privozil iz Ljubljane, velik in suh možak z bledim obrazom, sključen, kakor sam vase sklonjen. Z očmi išče po peronu, kakor da se ne more izhoda domisliti. Potem pa si pritisne robec na ustnici in odide skozi Fužino, ne da bi se kje v trgu za trenutek ustavil, v gornjo stran ter zavije z velike ceste v pot, ki vodi v Dobravo in na Golico. Hiti dalje mimo par hiš, ki stoje ob poti, krepko zajema v pot in se ustavi šele ob križu, ki stoji na ovinku in ki se od njega vidi v sotesko s kapelico in do Save ter nazaj v Fužino. Tam pod križem sede na klop in se zastrmi nazaj doli v dolino. Suh kašelj ga zgrabi in ga neČe popustiti, dokler ne zablešči na robcu krvav madež. Popotni ima od napora moker obraz in oči mu velike, skeleče gore pod čelom in vidi se jim, da so trudne, trudne, da bi se najraje koj zaprle za vedno. (Dalje prih.) JOŽEF TRINER O VINSKI SITUACIJI V EVROPI Vodilni vinski strokovnjak g. Jožef Triner, predsednik znane Jožef Trinerjeve družbe, razpro-dajalca vin v Chicago, je bil vprašan o vinski situaciji v Evropi in je o tem podal naslednjo izjavo: "Ni dvojbe, da je naša Kalifornija blagoslovljena dežela, ki more producirati stara evropska vina s popolnim uspehom. Medtem, ko vzhodno od visokega za-padnega gorovja "Rockies" more biti gojena le domača posebnost Vitis vinefera, v Kaliforniji se lahko goji vse različne evropske grozdne varijitete. Vinogradi te dežele ležijo v isti zemeljski legi in ravniku, kakor se nahajajo evropski vinogradi in zato so vsa vina, vključno ona, iz severnih nemških poren-skih grebenov pa doli do vročih južnih francoskih krajev, se morejo gojiti v Kaliforniji. Kljub vsemu je še mnogo oenofilistov ali ljubiteljev vin v tej deželi, ki so ponosni in imajo radi nemška renska vina, ali pa lahka francoska Clarets vina ali mehki okusni Burgundies ali pa težka likerna vina iz južne Španske, takozvane Ports in Ser-ries. Drugi zopet imajo radi italijanska vina, čehoslovaška ali jugoslovanska vina. Naša firma se mora sprijazniti s temi fakti. Zato je Joseph Trinerjeva družba poslala že zgodaj letos svoje kupce v Evropo v one kraje, ki slovijo radi dobrih vin. Ti Tri-nerjevi kupci so obiskali vse znamenite nemške, francoske in italijanske, čehoslovaške in jugoslovanske vinarne in so nakupili velike količine izbranih vin. Ti kupovalci bodo ostali v Evropi in bodo neprestano kupovali vina in iste dopošiljali v našo vinarno v Chicago. Tako bodo tisti, ki si bodo lahko privoščili dobra imenovana vina zadovoljni. Triner pa ni pozabil tudi onih, ki ne morejo plačevati visokih cen za taka vina. Pred prohibi-cijo je bil šampanjec samo za bogate ljudi. Sedanje razmere pa so zmanjšale kupovalno moč ljudi, in ker je treba s tem računati in Trinerjevi družbi se je »wwooooooooooooooooooow, posrečilo, da je prišla do izhoda in sicer, da se bo lahko prodajalo v majhnih steklenicah šampanjec po 50c. in v večji steklenici pa po $1.00. Prvi bo takozvani Triners Rekay Sec. in drugi Tri-ners Cabinet Mouseaux. Vsakdo bo lahko užival izvrstno vino šampanjskega tipa, kateri se da na podlagi izjave francoskih ekspertov primerjati z najboljšim šampanjcem. Staro geslo Trinerjeve družbe je: zmerna cena. Za one pa, ki bodo hoteli francoski šampanjec najboljše vrste, bo imela Trinerjeva družba v zalogi tudi te vrste blago. Mr. Joseph Triner obljublja, da bo povedal prihodnjič svoje mnenje tudi o situaciji žganja in brinovca tukaj in v tujini. -o-- .............................................................»UMI...................................................................... Karpata-zeliščno okrepčilo je grenko-sladko zeliščno okrepčilo. Sestavljeno iz zelišča, ljublja, listov in medu. Največ naših bolezni in slabosti pride; radi krivične odstranitve, ter trna svoj pocetek neredu stanja krvi, katera se preliva skozi celo telo. v. V. 1Kli.l E NA glavobolu, kislini želodca, revmatizmu, trganju po živcih, trganju v ledju, močnemu dihanju, bolečinah po jedi, slabemu spanju, neslasti do jedi, plitvosti kože, mozoljah, turah in drugih nered-nosti, ki so poznane radi posledice vsrkavanja toksina iz črevesja v krvi? Naredite, kot je naredilo drugih 50,000. Pridite v Karpata-Herb-All Laboratory j 2149 West Cermak Road, Chicago, 111. ZA PROSTO POSVETOVANJE. Zunanji ljudje pošljite en dolar in mi Vam pošljemo $1.50 stekle- i nico Karpata-Herb-All-Tonic poštnine prosto. Mi imamo preko 2000 importiranih in domačih zelišč, ljubja, jagod ! in listja. Prodajamo na debelo in drobno. Zastopnik se vposli. Izrezite ta oglas. IZREDNA PONUDBA: Z vsako steklenico Kar- ] pata-Herb-Tonic dajemo steklenico Karpata-Herb-Syrup brezplačno. j no soka. Drugačna je zadeva s kruhom. 100 g kruha potrebuje 200 g soka, če pojemo takoj še lOOg kruha, pa se množina soka ne poveča. Šele če použije-rao kakšno uro pozneje še 100 g kruha, se množina želodčnega soka ponovno poveča, in sicer sedaj za 300 g. Z drugimi besedami se to pravi, da večja količina kruha ne nasiti človeka bolj oziroma šele tedaj, če vrinemo med posamezna použitja večji časovni presledek. V tem primeru pa dosežemo drugič še večjo stopnjo sitosti. Meso pa človeka tem bolj nasiti, čim več ga poje. Če bi jedli sam kruh, bi ga morali jesti s presledki vsaj šestkrat na dan, da bi pregnali lahkoto; mesojedec pa vztraja z dvema mesnima obedoma. -o- KJE JE NAJVEČ KONJ? V Ameriki? V ameriških prerijah? Zmota! Največ konj ima Rusija. Ptav tako ni tres, da bi imeli Švica ali Južna A-merika največ goveje živine. Največ jo je. v Indiji. Največ slonov je spet v Siamu, okrog 9500. Ovac je največ v Avstraliji in marsikatere krize bi ta celina ne prebolela, če ne bi imela toliko ovac, ki so hrbtenica njenega gospodarskega življenja. Kje je največ prašičev? Tudi tu vladajo še prav nejasno mnenja, toda statistični podatki govore, da je največ teh živali na Kitajskem. ---o-- Najzanimivejše vesti so v Amer. Slovencu; čitajte ga!