Zakaj so se kristijanski Slavjani vzdignili zoper Turka? Evropske vlade namreč: avstsijska, ruska, laška, nemška, francoska in angleaka so poslale med kristijanake upornike v Hercegovini svoje poverjenike naznanjat, naj položijo orožje in se zopet vrnejo pod tniško oblast, 5eš, da bo sultan jihovo stanje gotovo polajšal. Ali ustajniki se niso dali pregovoriti ter so oddali pismeno spomenico. kder se berejo strabovitosti, ki rea v nebesa upijejo. Spomenica se glasi tako: Slavno evropsko poslanstvo! Že črez 400 let tužna iu siroma.ka raja (čreda), Kristijani v Hercegovini vzdibujejo v žalosti in nadlogab, tlačeni od turškega divjaštva, a vendar jim kr.čanske in izobiažene velike vlade evropske niso ae enega pogleda milosrčnoati pokazale. Ker takib stisk in nadlog žalostna raja ni mogla dalje preuašati, zato je sedaj skupno piijela za ovožje, da se reši grozovitega divjaltva, ki se mora ne samo v greh, temuč tudi v sramoto šteti celi Evropi, katern trpi, da tako divjaatvo tlači in preganja slavjauski narod v Heicegovini. Slišali smo, gospodje, da ste poslani od svojib vladarjev gledat rev in muk, in preiskavat, zakaj smo zgrabili za orožje. Mi sicer mislimo, da ni potrebuo Vam dokazovsiti turških grozovitnosti, ker so Vam gotovo že znane; vendar Vam jih bočemo nekoliko opisati. 1) Začniino pri agah. Če nesrečni kmet, ki nima lastnega zemljiača, od age (turakega posestnika) vzame nekoliko zemlje v najem (štant), moia jo gnojiti, obsejati in obdelati, mora pa agi tudi najuianj polovico piidelka dati. Kedar pa pride aga a hlapci po pridelke (kar se godi po 3- ali 4krat na leto), mora ubogi kmet pveživite hlapce in jegove kooje, če ne, ga čaka palica in zapor. 2) V Tuičiji — kar drugod nikjer ni na svetu — daje ae desetina v najem (štant), najemniki pa v dogovoru s turškimi uradniki, pobirajo desetino lOkrat višo, kakor bi jo pobirati smeli. Raja daj in plačaj, če ne, te tožim! 3) Vrh vsega tega ae mora raja davek in druge davščine od te zemlje plačevati. Vsi ti davki cel6 ubozega kmeta znašajo 30 do 40 zlatov, pa tudi 80 do 100 na leto. 4) Živino, od katere se davek plačuje, štejejo samovoljno brez vsega reda. Turku ne atejejo njegove živine; če pa ima Kiistijan 10 glav živine, mu je naštejejo 30; za vse to mora revni kinet agi ae za travo plačati; če ne, ga toži pri aliju (tuiškemu sodniku) — in kdo ga sodi? — alija. 5) Ako je kak Kristijan od Turka poklican pred sodbo ali če Kristijan toži Turka, pa nima 2 Turkov za pri.i, zgubi tožbo in čaka ga še zapor. 6) Turki siloma jemljejo nam naša dekleta in naše žene in jih turčijo, to je, nečiatost ž njimi uganjajo. Tako se je zgodilo lani celo neki Avstrijanki v Stolcu. 7) Ako je kak Kristijan priča zoper kakega Turčina, nearečneŠ ne bode videl več tretjega solnca. 8) Turki sramotijo in skrunijo naae duhovne, našecerkve, naae zvonove, podobe in vse, kar nam je svetega. 9) Mi plačujemo turškemu caru davek in vaakojake nesrečne stroške, a nikakega zavoda za ljudako omiko nimamo; mi nimamo aol; če pa jih kdo zabteva, maboma zapade z glavo. 10) Ce je kako delo na carskih cestah, ctelati raora samo kriatijanska raja in to 5 do 6 dni daleč od hiše svoje, in 8 dni mora delati brez kruha in plače; T u r k o m pa vsega tega treba ni. 11) Če je kaka potreba konj za prevoz živeža turški oblasti, kcj so ti beriči v vasi, katere morajo seljaki preživiti; ti beriči silijo na vse zgodaj konje in ljudi na 15- do 20dnevno potovanje brez živeža in plače. 12) Katero pravico hočete, da imamo pri turški sodniji, ki je sestavljena iz divjih Turkov in pa samo dveh Kristijanov, katera dva morata s ailo podpisati z uninri tudi smrt nedolžnemu Kristijanu. 13) Ce Kristijan, poklican na delo ali na vožnjo a konji, da vedeti, da ne more zavoljo opravkov svojih ali kake bolezni, brž beriči pridero, ki ga zgrabijo, maboma ubijejo ali do smrti mučijo. 14. Če Turčin prinese kako tožbo pred 8odnijo, brž je veaena ; če pa jo prineae Kristijan, čakati mora do konca sveta, ali pa mora soduika podkupiti, da ima desetkrat več stroakov, kakor je cela pravda vredna. 15) Varnosti pri Turkih nobene nimamo. (Spomenica nasteva nekatere grozovite dogodbe, ki kažejo, da Kristijan pred Turkoin ni od danea do jutri varen.) 16) če pride aga v deželo, prva mu je beseda, aiamotiti križ, cerkve, altarje, sveče itd. 17; Sila turška nima ne konca ne kraja. (Tu zopet so našteta nekatera divjaška djanja.) 18) Uprave (administracije) na Turškem ni. Ker uradniki imajo zelo mabjno plačo, zato so prisiljeni počenjati vsakovrstne nepostavnosti, silovitosti in kar sicer jiin je diago. 19) Turki, da jiin je lože Kristijana obsoditi zarad kake nepostavnosti, obravnavajo vse v turškem jeziku, ki ga Kristijan ne razume, iu tako delajo ž njim, kar se jim poljubi. 20) 100 oralov inočvirnega sveta so nekemu seljaku (kmetu) nedavno s ailo vzeli in med sabo razdelili. Slavna in spoatovana gospoda! Taka sila, tako barbarstvo turško je prisililo rajo, da so prijeli za orožje, in da branijo svoje svetinje in pravice. Mi smo prijeli za orožje, da se brauimo pred našim krvopivcem; al mi prvi niamo napadli Turka, ampak Turek je napadel nas. (Zdaj navaja spomenica, kako so Turki začeli ropati sela in jih požigati, starco ln otroke moriti, podrli vse cerkve in altarje razbili, zvonove razbili in v vodo zagnali; kakor volkovi so planili črez vasi, ropali žito, med, maslo, posekali tokak in pokosili žito itd.) Slavna in spoštovana gospoda! Evropa je do danes vrgla s prestola mnogo omikanih kraljev, ceaaijev in knezev, baibara Turčina pa še danes drži na preatolu! Slavna in spoštovana goapoda! Pod bičem turškim ne moremo in nečemo živeti. Ljudje smo a ne živina! Ako nam nečete pomagati, prisiliti nas no morete, da se vrnemo v robstvo. Turškemu obetanju ne verjamemo več, poroštva vaša, katera nam dajate, prepričani smo, da pred Turkom niso vredna piškavega oreha. Mi hočemo svobodo, pravico, in popolno svobodo! Živi v turške roke ne.emo."