LETO—YEARXV. uil al tk. Mt-«fflN M Oninh Kv«n. 1B7>. Chicago, JL, irf^ 18. novembra (Not. 15), 1022. M DEBATIRAJO 0 ŽENSKIH PRAVICAH. ZASTOPANI STA DVE 8TRUJL Zastopnice dolarskih organizacij ss no strinjajo s programom Narodno ionsko stranke. EKONOM SVAKI PODJETNI KE. NAJ NE ZNIfUJBJO MEZD DELAVCEM. Washington, D. O. — Zastopni ee ženskih organizacij, zastopnice in zagovornice programa Narodne ženske stranke, so se sestale Waahingtonu, da povedo avoje mnenje o takozvani enaki pravici a moškimi. Delegatinje, sedemnajst ženskih organizacij, o katerih pra vijo, da zastopajo deset miljonov žen, ao nasprotne zahtevi Narodne ženske stranke o enaki pravici z moškimi. Gdč. Julija La.throp, ki je pred aedovala shodu konzumaric, je izjavila, da zahteva po enaki pravi ci z moškimi ugroža obrambno zakonodajo za žene, ki ai morajo z delom zazlužiti zvoj vzakdanji kruh. Ako ze ženam priznajo popolnoma enake pravice z moškimi, bi bili razveljavljeni zakoni, ki zo bili sprejeti za varstvo žene. Povdarjala je, da ae je Liga kon-zumentov bojevala skozi pet in dvajset let, da ao bile sprejete aa varstvo žene v industriji. Mrs. Flor ene e, ki zastopa tudi Ligo konzumentov, je naglašala, da nc zadostuje, ako žene dobe le enake pravice z mofikimi. Povdarjala je, cfa bodo žene vedno potrebovale postave, ki niso take, kot so se izkazale dobre za može. Kelleyjeva je na to raztolmači-la, da predlože legislaturam v štirideset državah "poslovnico za žene", v khterl bo povedano, da žene potrebujejo posebne zakone v njih varstvo. Proti programu Narodne ženske stranke so govorile že druge kruh, potrebujejo posebno varstvo. Narodna ženska stranka, ki u-važuje, ako bi ne bilo modro, da ae kongresu predloži predloga, v kateri ae zahteva enake pravice r moškimi, želi, da sliši od delavk iz raznih krajev dežele, kako ao-dijo o tej predlogi. V ta namen razpošlje križem dežele vprašal-ne pole. VpraŠalne pole se razpošljejo tudi delodajalcem, da ac sliši tudi njih mnenje. Mrs. Oliver II. P. Belmont, predsednica Narodne ženske#sran-ke, je izjavila: "Enakopravnost je naž program. Mi priporočamo en zakon za oba spola in zaee ne zahtevamo privilegijev. Narodna lenaka atranka ne išče uslug za žene, ampak želi, da je Žena enakopravna z možem." Članice ženske atranke pojaanjujejo, da ae odpravi vsaka neenakost z moškimi. Lahko jc tako govoriti ženam, ki nikdar ne delajo zaradi tega, da ae e aadovi avojega dela prelive. Ako ee prizna načelo Narodne ženake atranke, v kateri imajo bcaedo žene bogatinov, aploh imo-vitih slojev, bodo odprevljeni zakoni za varstvo matere, poatave, ki določajo minimalno mezdo, o-semurni delavnik in odpravljajo ponočno delo v tovarnah ža Žene. Waahington, D. O. — Boger W. Babaon, ekonom iz Boetone, je dejal na aeatanku uraahingtonakih podjetnikov, da delodajalci delajo največjo neumnost, ker znižujejo mezde delavcem. "Prosperiteta dežele zaviai od počtenih plač, ld jih prejemajo delavci," je rekel Babson. "Kupovalna aila odjemalcev temelji na mezdah. Če so mezde nizke, bodo trgovci zlabo tržili." — Babson jc dejal, da cene živilom bodo še šle navzgor eno leto, potem pa pojdejo dolgo pot navzdol. • BERGER SE VRNE V ZVEZNO ZBORNICO. AU OA BODO SKUŠALI ZOPET IZRINITI IZ KONGRESA? Volilci so ga izvolili v kongresi četrtič v Washington, D. O. (Federated Preaa). — Victor L. Berger je so-pet izvoljen. Prejel je tsko veliko večino, da jo ne morejo izbrizatl reakcijonarna sodišča in konatab-lerji. Po prihodnjem 4. marcu ae vrne zopet v kongres, kajti bil je v četrtič izvoljen v Mihvaukeeju v kongres. Woodrow Wileon, ki jc skušal ubiti Borgerja politično, Burle-eon, ki ee je zaklinjal, da uniči Bergerjev, list, in Palmer, ki je delal na vae pretege, da apravi Bergerja za omrežena okna — ao pozabljeni, toda Berger ae vrne v kongres. Šla je republikanaka večina v kongreau, ki ae jc udala povojni hiateriji in jc isključils. Victor L. NASPROTNIKI CEPLJENJA OBEPNIO POGORELI. Waahington, D. O. — Najvišjo »vezno sodišče je izreklo, ds ima država pravico ne le uveeti obvezno cepljenje koz za avoje prebivalce, ampak tudi lahko pooblasti občine, da izdajo odredbe, po katerih ae vrši cepljenje oeepnic'. Steriši Roaaline Zucht ao nastopili sodnijsko pot proti načetem ursdnikom v St. Antoni ju, k*r js bilo dekletu prepovedano obiska vati javno šolo dokler ee »• podvrže cepljenju oeepnic. Nariši so se pritožili ns zvezna sodišča, ko so izgubili tožbo na državnih sodiščih. Roealiaa si bo ttorsla dati cepiti osepnice, sli bo !>* morala izoststi iz jsvnih šol. Hileago in okolice: V četrtek jaano in mrzlo. He verni in eevar-'"•zapadni vetrovi. Temperatura y radnjih 24. arah: najvišja M, .»nižjo 40. Bolace izide ob 1*9, •*ide ob 4 :30. kongresne zbornice. In JR> milo sti najvišjega aodižča je bila iz-briaana tudi kazen, ki jc bila izrečena v Chicagu proti Bergerju in po kateri bi moral v ječo. Dal-linger, ki je oče reaolueije proti Bergerju v letu 1919, ne bo dobil še tretjine kongreanikov aa reso-lucijo, ako pride z njo zopet na dan. , Kongreanik James T. Mann iz Illinoiza, ki je imel pogum nastopiti proti resoluciji za izključitev Bergerja iz zbornice, bo najbrž predaednik zbornice v bodočem kongresu. Milwaužko kladivo jc udarilo četrtič in je zadelo reakcijo in razbilo tizto zločezto glavo narodne mere in Berger bo obdržal avoj aedež, daairavno ao mu pa tri jo ter ji naaprotovali z vzemi avojimi močmi. SOCIALISTIČNI OLASOVT. New York, N. Y. — Charles P. Steinmetz, socialistični kandidat za državnega inženirje, je dobil samo v meatu New Yorku 207,198 glaaov. A u gust Clacaaena, socialiatičnl kandidat za leglalaturnega poslanca v 17. okrožju, je bil izvoljen, toda demokratje ao mu ukradli toliko glaaov kolikor so jih potrebovali za svojega ksndidsts, da so gs rszglssili izvoljenim. Clses-sene jo dobil 5516 glssov, njegov tamsnitsfci nssprotnik Altermsn pa 5629, torej 111 glasov večine Socialisti oo prepritani, ds js bil Clseesencu ukreden mandat in zahtevali bodo ponovno štetje glaaov. Milwaukec, Wie. — Victor L. Berger, socialistični kandidat za kongreanlka v 5. okrožju, je bil izvoljen s večino 3440» glseov. Drugi kandidat za kongreanika v 4. okrožju Edmund T. Melma jc ostal v manjšini sa 803 glasove. Prejel je 1S,302 glaaov, njegov rs-pnblikanski nasprotnik Sehaffcr pa 19,195. Berger jo bil le četrtič izvoljen v kongres. Prvič jo bil Izvoljen leta 1910., drugič med vojno in tretjič pri izrednih volitvsk, ko jo bil izključen U zbornice. Berger prsvi, da js šs vedno tisUgs mnenja kot jc bil med vojno. Socialisti v Milvsakacje so pomnožili glasove ia zvolili dvanajst DAOGHEOTVJEVA ZADEVI NI ZASPAUL OSO AR B. KELLER JB EOPBT IZVOLJEN. SvbMriatlMi 18 00 Ye»rly. ŠTEV.—NUMBER 268. U*M *t H^cUl rmU mt p««Uff« »rvvided Ur IS •«etiM 1103, A«« of Ocl. S, 1S17, evtUrUad mi Jm« 14, ISIS. On predloži sbornioi sopet lucijo, ds ss avsds obtožno postopanja proti justičnsmu tajniku. LU JB ODKLONIL DEBATO Z LONOUETOM V AMERIKI Waakington, D. O. (Federated Preaa). — Kolikor bolj se nagibajo poročils o izidu volitsv h koncu, toliko glssneje ss sliši glss: "Dsugherty mora iti." Oaoar E. Keller, svtor resolucije aa uvedbo obtožnega poato-panja proti juatičnemu tajniku, zmagal v četrtem kongreanem, triktu v Minnezoti, volilci'so rekli veliki republiksnski veči: ki jc aplavdirals Dsughertyju, je zahteval aodnijako p repov proti železničarjem, naj vi klobuk in gre po četrtem marcu. V tuostu atrategičnih držav ao železniški delavci, katere jc mi-alll Daugherty atreti, atorili svojo dolžnost na volišču in ao porazili kandidate, ne glede ns to, h ksteri atranki pripadajo, sko oo bili reskcijonsrji. V drle vi'Ohio js psdel "demokrat" Pomerene, ker ae je etrinjal a aodnijako prepovedjo proti železniškim dela v. oem, v Michigsnu in Minnssoti sta pa šls "republiksnes" Townsend in Kellog. O kongresniku Kellcrju prsvi. jo, ds ne bo čsksl do prihodnjega četrtegs msres, da pritiane, ds pride njegovs rezolucija na dnevni red. Sodnljska prepoved je še vaem dobro v spominu, tis pod Dsughertyjevo adminiatracijo as msjejo in tsko bo Keller sekte-val v ssscdanju, ki prična ■ dvajsetim novembrom, da so takoj sa-slišijo priče, ds ispovodo o kršenju ueteve po justičnem tajniku. Podporniki administrsoije hod aeveda akušali preprečiti akciJ^pT^j proti Daughertyju. In če pride uvedbe obtošnege postopanja, tedaj ae ne zgodi to preje, da je rok za aedanji kongres potekel. Mogoče ae pa tudi zgodi, de ae sedanji kongrea prisili, de nedaljuje z zaslišanjem, pri katerem bodo nsštevsli grehe juatičnegs tajnika. Sliši ae tudi govoriea, da mogoče eledi Dsugherty Newberry-jevemu zgledu in reši Hardingo-vo sdministrscijo vae zadrege a tem, ds predloži zvojo resignacl-jo l>red 4. marcem. New York, N. Y. — S parnika Pariz", ns katerem potuje aUri jtranooski tiger Cleuionceau v Ameriko, jc prišla brezžičua brzojavka, ki je aporočiia Louguetu, francoskemu socialistu, da jc Cle menceau odklonil njegovo vabilo eia javno debato v .Ameriki o ver-sajlski pogodbi. Louguet je brao vil Clemanceauiu zadnji petek Philadelphijo, da jc priprav eo s njim 4ebetirati v katerem ©li ameriškem meatu. Clemen-eau je odgovoril, da "ae a Fran« osi lahko prepira doma, ne pa v eriki." NEMŠKA VLADA MORDA PADE V DVEH DNEH. Sooialistl nasprotujejo vstopu Stinneee v vlado in sshtevajo velike reforme. VALUTNA KRIKA JB VEDNO veoja. ' Berlin, 14. nov.—Usoda Wirtho-ve vlade ae odloči v oeeminštiri-deaetih urah. V mnogih krogih pričakujejo, da vlada pade. Krisa je prišla ko je pričel dr. Wirth delati kompromiee s Stin-neaovo ljudsko stranko, ki je stranka velikih industrialccv. Ns-msn kompromisa je stsbilisirsnje msrkinc vsluts. Stinnss js pripravljen stopiti v vlado, oziroma kdp drugi njegove etrauke pod pogojem, ds vlsds mobilizira zla-to rcaervo v dršavni banki za ata-biliziranjo marka. Predaednik bsnke Hsvenatein jc naznanil, da vlsds lshko vzame polovico zlste rezerva v vsoti 500 miljonov msrk VOLITVE V ANGLIJI. Dolsvska stranka zaldjačila veli- |k>«Uu^cv ia tri v dr le London, 14. nov. — Volilna kampanja jc zaključena in jutri ae odloči, kdo bo vladal Anglijo. Politični preroki, ki že par tednov napovedujejo volilni izid, zo ae nekoliko oplelili valed volilnega rezultata v Ameriki, kakršnega ni nihče pričakoval. Iznenadenje je mogoče. Konservativci, ki so sdsj na krmilu, pričakujejo, da bodo imeli veČino nad vaomi drugimi ctran-kami v parlamentu. Liberalcem ln laboritom dajejo po 120 cede lev b Lloydu Georgeju 35 podan cev. Delavska atranka jc zaključila eno največjih kamen j v ovoji zgo dovini in z gotovostjo pričakuje velikih uspehov. NA JAPONBKBM NARAiOA O POZICIJA PROTI MUJTARI Wsshington, D. O. — Jsponski liberslei poročsjo, ds ss je zdru žilo oeem organizacij, ki ao proti militarizmu. Ieenu Kavah i piše ob tej priliki Narodnemu cveto ca preprečenje vojno, da je Narodni ovc t na Japonskem ( tr-SlftNpv lase novo organizacijo) prišel a ' prvim vzajemnim delom aa zaiše vanje oroževanja. Svet ne omejuje evojega dela Is na to nalogo. Ampak vaeko delo, ki vodi do mire, no izvršila te nova organias-elja. Zdsj ao ee prvikrat tudi japonske lene pridružile temu skupnemu gibanju. Revna tako se js sgodilo prvikrat na Japon skem, da so ee lene organizirale v politične cvrke. Do lani, ko je kila poet sva spremenjena, je bi- po posla vi prepovedano repareoijeka komisija mora alti Nemčiji moratorij naj- 7 in jo ds mednarodnemu sindikatu, ! tods rej W manj sa štiri leta. Soclaliati so proti kompromiau s Stinnesom in izjzvljajo, da bodo preprečili Wirthov manever. Wirth jc včeraj obveatil aocialiate, da poda oatavko, ako ne priatene-jo na vatop Stinneaove atranke v vlado. Socialiati zahtevajo, da naj vlads zsplenl premoženja kapita-listov nad gotovo višino in atabili-žira valuto. Medtem prihajajo veati o novih živežnih in draginjakih izgredih na deželi. Včeraj ao bilo demonstracije in izgredi v Hamburgu, Kolinu in Duesaeldorfu. Policija je brez moči. V Ehrenfeldu ao demonatrantje potegnili policiatc konjev in jih zzpodili domov. Oblaati ao naproeile zaveznike, Če emejo poječati policijo v okupiranih krajih. Pariz, 14. nov. — Rcparaoijska komisija ae ne more zedinlti glede ns ukrepe, ki bi zsgotovill Nemčiji pot Is aedanje krize, zaveznikom pa odškodnlnaka plačila. Angleški in freneoeki delegat ata daleč narazen kakor po navadi. KATASTROFA V CHILU. Šolnina pega je povaročila potres. Buenos Airss, 14. nov. — Uradno poročilo is Hsntisgs ss glssi, ds js okrog 1600 do 2000 ossb mrtvih vslsd potrssa in poplave zadnji petek in soboto. Rsnjsncev bo okrog 6000, prizsdetih ps js na tiaoče oseb, ki so izgubili vss in odnssli ls golo življsnjs. Vsliks panika vlada v severnih provincah Chlla, kajti zemlja ae še vedno strese od čsas^jlo čaaa. Chilaka vlada jo organizirala pomožno akcijo ,tode pomoč jc jako ovirana valed pretrgene železniške in brzojavne zveze, Iz prissdetih ob morju prlhsjsjo le krotke poročils. Truplu ubitih lože na nlicsh in rsaširjajo smrad in kužne bolezni; ranjene! ae vlečejo po cestah na deželo v smrtnem strahu pred novim potre in poplavo. Begunci trpe lakoto. Chilcka vlada je poalaia bojna Ud i je s živili In zdrsvili v uničena pHetaniščaa mest s. Tuksjšnji geologi ia astronomi so mnenjs, de jc velika aolnčns pega povzročila vulkanične labru ke na dnu Pacifika in poaledlca je bil potres ki izliv morskih lov ne suhe. "SKLENITE MIR!" JE KLIC ENTENTNIH GENERALOV. Položaj v Carigradu je selo napet, savssniki ss ps ns upajo ganiti. TURKI ODLOOKO ZAHTEVAJO SVOJE. Carigrad, 14. nov. — Is Ango-re poročajo, da je vlada velike skupščine nalošlla Rafetu paši, govemorju oarigradsko province, da naj dalje pritiaka na aavezni-škc komisarje sa popolno kontrolo Carigrada brez eutentnega vmešavanja. Angorska skupščina jc rsz-glaaila, da Carlgrsd s okolieo vred ni več glavno meato Turčije, temveč navadna provinca, ki ae mora podvreči naredbam in zakonom akupščine. Pariz, 14. nov. — Trije zsvesnl-ški poveljniki v Carigradu ao poslali nujni apel na avoje vlade v Londonu, Pariau in Rimu, da naj hitro prlčno s mirovno konferenco v Losanu, ako hočejo, da ee prepreči revolt^, kaoa in krvopre-litje aa Blišnjem vzhodu. Konference jo- bila včeraj odgodena na 20. novembra. Pološej v Carigradu je a stališča entente ailno alab. Kemaliati odločno zahtevajo, ds zavezniški poveljniki oddajo vojaško kontrolo meets njim in odidejo is Cari-grsds čimprej mogočo. Kntentnl generali v Carigradu na vedo, ksj bi storili. AngUjs jo pooblsstils genersla lisrringtuns, ds lshko rssglaai vojno stanje, kadar se mu adi potrebno, tods Franoijs in Ue-lijs še niata dsli tegs pooblašča-nje in Hsrrington ai ne ups asm etoriti ničeaar. Poinoare ja včersj konfeHrsl a maršalom Foohom. Poroča ee, ds jo Foeh priporočil, ds je najboljše, ds entsnts hitro sklsae mir s Turki, ksjti naravnost nemogoče je, da bi mdgli zavezniki poslstl toliko voještve kolikor K» J" tre bs ss ofensivno' vojskovsnjs ns Blišnjem vzhodu j sntents bi mo-rsls biti v dsfenslvi ln to bi jo selo ponižslo pred mohsmedsnol, General Pelle, francoski komlaar v Carigradu, je informiral Poln-csraja, da Turki čieto nič na as-upsjo Angležem in alutijo, da jih bo ententa preverila na konferenci v Švici, zato ps sshtevajo, da morajo zavezniki takoj iz Csrlgrs-da in Dardanel in ds ae morejo brez odloga odpraviti vae etare kapitulacije. Anglija bi rada imela preliminarno konferenco s Francijo pred no ae zavezniki anidejo s Turki. To dokszuje, da med Francijo in Anglijo Še danea nI eporaauma in enotnega programa napram Tur čiji. Poincare ja eporočil v lx>n-don, da je pripravljen na preliminarni sestanek v Pariau prihodnjo aoboto. Ko je Muaeolini izvedel ze ta korak, j^e takoj brsojavil v Ix>ndon, da mora biti tudi Italija zastopana ua tem acetankui ne de bi Čakal na odgovor, jo Muaeolini takoj poelal delegata v Pariz. Lauaanae, Švica, 14. nov. »d Turki, ki tukaj čeke jo na mirovne delegate aaveznikov, niao tiati Turki, ki ao leta 1918. ponižno beračili za premirje v Mudroeu. Turki,-k! so danes v Lozanu, aa vedejo kot zmegovelci, ki bodo diktireli pogoje Grkom. Izmet pela je ponosno dejal v intervju-vu, da za novo Turčijo eto ji Rublja in vea moliamedanski svet. Na vprašanje, ksj bodo Turki zshtsvsli ns konferenci, jc Izmet odgovoril i " Vee ,ksr jc trebe, de poštene Turčije močno in neqd vlsna republika kskor ao zapadne republiki. Ameriškemu poročevalcu je pa rekel t "Akoda, ker Amerika ne igre večje uloge na tej konferenei, Nova Turčija je velike demokrs elje kskor Amerika a akoro inden ličnimi ideali. Tudi ml Imamo pro-hibieijo .ampak mi jo znamo uveljaviti, da je ree prohibicija." TEŽAK MEDVED U*TRELJBB DELAVCI V ANGLIJI IEtVlft. O ALI BIVŠEGA MINISTRA CHURCHILLA. London, 14. nov. — Winaton Churchill, bivši vojni in poaneje kolonijalni miniater in velik na* aadujak, je poakuail govoriti na voliluem shodu v Dundecju v.ne« deljo zvečer. Dundee je močna delavzka trdnjavah Ko ae je Churchill pokaaal na odru, je aa-grmela v dvorani hrupna mačja godba. Velika mnošiea je zapele peeem "Teli me the old atory" in Churchill jc hitro pobegnil s odrs. RUSIJA IN POLJSKA V NOVEM KONFLIKTU. Poljaka vlada ae brani sprejeti ae« vega ruskega poslanika, NOVA OSTRA NOTA BAVBBBS-KOM. Irse Meuatela, Mlak — Harry Chepmen iz Norwayja je ujel ne ovoji farmi medveda v paat, na kar ga je ustrelil. Medved jc tek-Ul štiri sto funtov. Oblsksl js večkrst njegovo formo in Chep-sun se je zastonj trudil dCedej, dsgs Moakvs, 14. nov. — V Varšavi so skuhsll nov konflikt a Rusijo. Poljaks vlsds N brani aprsjetl novega ruskega poalanika Oblen-aklja. Spor aaradi poalanika traja le nekaj meaecev in potrpelljU voet aovjeteke vlade je sdsj pri krsju. Komlaar as aunsnjs ssdeve Čl-čerin je octro posvsiil Poljsko, da Rusijs mora imsti v Vsrlevi rev* no tsklne diplomatske pravice kakor vae druge drlave, ako ne, be Rusija drlale Poljsko odgovorno sa kršenje rilke pogodbe. Čiče« rin je tudi obveatil poljaho vlado, de bo Ruaija ravno tako poato pa* la a poljskim poelaaikom v Moskvi kakor Poljaka £eetopa a ruskim, kstsregs hoče priznati asto, ker js komunist. Kari Bsdek js ps dejsli "Ake Poljaks prelomi rižko pogodbo na ta način, prelomimo mi na drugi nački, Sovjetaka Bueije je sitem po« ksssls, ds ns bo vsČ trpele prssi« rsnjs in insultlrsnjs od ss vezni« Ikih vlsd. Zmaga v Vlsdlvostoku in smaga turških nscionsllstov je precej ojsčils atallšče sovjetske vleds. Rdečs armade je tudi do« volj močna in gladovna krisa je premagane. Čičorinovs izjeva glede TurčU je, katero je izrekel pred inozemskimi poročevalci, ee glesi, ds as« vssnlki nočejo ugoditi uprsvičs-nim zahtevam angorska vlada. »"Turki imajo popolnoma prav,'*, je dejal Čičcria, "da so saprli tu« jezrinuk« institucije na svojih tleli In sahtevejo, da aa tuje čete u« meknejo is Carigrsds. Turško ljudstvo Js vrglo ob tla korumpi* rani slstsm sultsnsts ln oligsrhl« Jo pel In ustsnovilo svojo Isstno vlado. Ako entsntni dršsvniki ne priznsvsjo turlksmu ljudstvu tsh previs, potem ne mislijo prlsueti Turkom njihovo svobods". ■ • ♦ DtOVITI SLOJI SO POVSOD ENAKI. Wsskington, D. C - Vssk Ivi. csrskl dršsvljsn, ksteregs pre« moženje je vredno veš ko veet-nsjst tisoč dolsrjsv, bo moral prU spevsti od dssst do šestdeset od« stotkov v sklad ae sa varovanje sa stsrost In proti nesgodsm, sko bo sprejet tozsdevnl predlog dne 3. decembra ns splošnsm glssovs-nju. 7 To dejetvo tsko vplivs ns Švi« osrske bogstine, ds so neksterl že pričeli prikrlvst! svojs bogs-stvo, drugi ss ps priprsvljsjo, da zspusts deželo. Slišijo se glasovi, da neksteri bogatini nsmersvsjo odpotovati v Ameriko in ds js bil svet še kupljen, ds ustsnovs svoje kolonije v Floridi. Ker eo vel proetl prispevkov, ki lest u je Jo men J kot šestnsjst tisoč dolsrjsv, js vešlns švissr« akegs ljudstvs sa zekos. Ze pred-logo eo zdej celo mali obrtniki ia mali kmetovalei. JI^J^IN^tii6»y Jb SIBI>B llublin, M nov. — Mary Mae-Hurlnef, ujete rrpubličanka, ki ee le devet dni ai dotcknlla nobeno jedi, je zelo slaba. OrganiaaeiJe ameriških Ircev ae priznanje irakc republike je poelala brzojavko Coagrava, predsedniku začaane Irske vlade, s zahtevo, da mora takoj izpustiti Mary MacSalao/eve ie PROSVBTA BREDA, 15. NOVEMBRA ,1921 IZ DELAVSKEGA SVETA. (Federated PreeeV Stavka cestnoieleinilkib ščeaoev v Buffalu traja že 17 te-dnov. Zadnjo nadaljo oo imeli stevksrji velik obod, katerega ao ae udeležili predaUrniki dela vekih unij ia aoe« dnjih meat. Na afcodu je govoril tudi Mahon, mednarodni prodoednik organiaaeijo eeetno-Železniških nameščencev, ki je dejal, da ja kompanijaka unija ' • kooperat i va akebov' Velika breapooolnoot aa Japon-akam. Dela vike razmere aa Je-ponakem gredo na pea. Vaak dan je odolovljoaih na tiaoče delavcev Induatrijaka kriza poataja zmi rom valja. Bunji Suzuki, japonaki Oomperz, poroča, da ja četrt mi ljona delavcev brez dela v velikih meatih in prerokuje induatrijofco revolto Ako oe razmere kmalu ne izboljftajo. Vlada pa pridno farba zunanji avet, da ni nobeno brez-poeelnooti na Japonskem Drugi lotai kongres Kplošne dela vake zveae v Mehiki je bU ključen 12. novembra v Mezieo Citjrju. Organizacija je akleniU aranžirati aerijo štiriindvajaet-urnih atavk v proteatu proti nadaljevanju zapora političnih jetnikov v Združenih državah. Med temi jetniki ata tudi aara mehiška revolucionarja Magon in Ri-vere. Federacija je dalje oklenila, da ze priključi aindikaliatični in-ternacienali v Berlinu ntmeato Rdeči atrokovni internacionali v M o« k vi, Splošna delavaka zveza je nepolitična organizacija, ki jč v strogi opoziciji proti zedanji vladi v Mehiki in njena moč jo v organiziranih pekih, električerjlk noeti in interaaeionela je bila po- podpioana v avgustu ia vpričo toge dejstva, da ao mednarodni voditelji vedeli tietikrat, da ne bodo podpizeli ze rudarje v Fayet-te okraju, niao oni naredili nobenega poizkuaa vrednega govoriti o njem, da bi dobili podporo za Fa/atte okroj. Situacija je bila prepuščena razvoju, jie de bi bila dene kake informacije možem. Aa Williana Feeoj John 0*Lery v aktualni oakrbi kokaovega o-kraja, katera aU mogla vsaki dan aniti ae a komiteji mož, niata storila nič za kako akcijo toliko čaae, da ja zastopnik "Pitte-burgh Miaera Food Relief Con ferenee" prepotoval kokiovo o-kraje proti Foenjevi volji. Puatil je rezolucije v različnih lokelih z duhom revolte proti internacionali, ker ai bilo nič ukrenjenega za pridobitev velikega fonda g| odpomoč 46,000 premogarjem Fa/ette okreju. Vftnj je denun-oiral to rezolucije kot dizruptiv-ne, toda tekom dveh tednov ae je apreobrnil in pričel kampanjo proti PitUburškemu uradu petego diatrikta radi zanemarnozti v nu denju potrebne pomoči. Vzrok za ta njegov preobrat je bil U, ker je naraščajoč val nejevolnosti jroti zanemarnoati za Fayette o-Kraj grozil poraziti Lewiaovo milino, in Fennjr kot lojalni podpornik Lewiaa je hotel odtegniti pozornoat od Leuriaovo nemarno-ati za izpolniti zvojo dolžnost napram fajetaldm premogarjem. Za izvedbo tega programa je bila aklieana zaje od Feenyevih priztašev v Charleroi aa 24. aep-tember, da maaa protestira proti moeti za Fajotto promo-garje. Toda na tej aeji je bilo vedno povdarjano, da jo aamo pittoburški urad kriv zanemarja- in telefonzkih ter cestnoželezni-ških nzmeščencih. /zrekls ae Je tudi ze eno ssmo industrijsko unijo. Itirtanjite konvencija unije Induatrial Workera of tho World je bila otvorjena 13. t. m. v Chi-eagu. Olavna vprašanja na programu ao lnduztrijeki unionizom aa polju premoga in želeanioah, generalna atavka prihodnjo spo-mlad za izpuztiter 64 političnih jetnikov in mednarodne zadevo. 78,000 promogarjev, ki ao člani United Mine Workoro -of America, je še vedno na Atrajku, kar njih delodajalci nočejo podpisati elevelandzke pogodbe. Od teh je 65,000 rudarjev v centralni Penn-aylvaniji, ki oo v boju z jeklar-akim truatom, 7000 v Zapadni Virginiji (tukaj niao všteti rudarji v okraju Mingo, ki ao prod kratkim končali štrejk), 1000 v Ooloradu, kjer ae vrli boj za osem-urni delzvnlk, 2001 v državi Waahington, 7000 v Marylandu In 1000 v Te x asu. — Kkaekutiva rudarske unije je naložila izredni aaeement na člane, ki delajo, da bodo pomogli vzdržati tizte, ki še atavkajo. V diztriktih, kjer je bila ztavka poravnana, pa delftjo rudarji povprečno le polovica čaaa zaradi raabite železnižke trana-portaeijc. Kampanja proti uztavi v Illi-noizu. Delavaka atrokovne unije oo že organiairale kampanjo proti novi uetavi ,ki pride na aplošno glesovsnje 12. decembra. Državna delavska federacija je naložila 25 centov izrednega aaeamen-ta na Člana in ta denar pojde v kampanjski fond za poraz uatave (lovorniki obiščejo vaa indttetrij aka mesta in fartnerakc okolttc, kjer bodo priredili ahode in raalo Žili volllcem veliko nevarnnat, ki preti delavakim ln farmarakim alojem, ako 1» nova uatava spre jeta > Workers partjr'\ a drugimi beaedeml komuniatična atranka Ameriki, je poalala tri delegate no kongree tretje internaelonale, k ae adaj vrši v Moskvi. Delegatjc oo j Ale&ander Traehtenberg, Maz Bed ar h t ln Jamea Certarright Za rešitev diitrik , U štev. 5, II. N* We Of Aa jo izdajalec premogarjev potega di-gtrikta m tako m bo tudi ravnalo I a jim. tf poroči te premogarjem. drugih narodnosti, da podpirajo progre aivni "tiket" in pričnejo novi 4an v U. M. W. of A. — Ea pu-blikacijski komitej, — Frank J. Indof. Razne vesti. LONOUETOVI SHODI Olomenooau pozvan na javno de- poino upravičena. Letria za pa ni amel rešiti na ta način. Medtem ko progreeivni premogarji brezmejno obaojajo žagano v 'režim, oni dobro vodo, kje jo Feenj atal vaa ta lete in oni no bodo zapeljani. Intornaoio-nala bi mogte nabrati velik podpora! fond /od /prijateljev unij-zkoga delavatva po vaej Ameriki. Ako ao oni mialili žrtvovati Fa-yette okrajzke premogarje na al-tar aeparatnih pogodb. Drugič bi oni mogli takoj poooditi veliko vaoto potom diatriktu, da pokažejo avoje dobre namene. Tretjič bi oni mogli naložiti aaeament. Ampak oni niao naredili nič tega.-«' Progreaivng premogaraka skupina N jo organizirala dne 24. zeptembra in prišla boj. Oni zo zahtevali takojžnl aaeement. Zanesli so borbo v sovražnikove trdnjave po celi deželi in pridobili dovolj publieite, da je Lewi-sova mašina bila primorana sredi oktobra naložiti aaeament pričenja joČ v novembru. Kaj je bila poaledieat Tiaoče premogarjev ,kateri ao atali trdno v svojih kempah prvega sep* tembrs so polsgoma postali nejevoljni in se selili ven is stavkovnih kemp v unijske in dobili dru\ go vrste služb, tako, da prvega novembre je najbrže že polovica stavkarjev proč. Pred kratkim je tejnik od "Pitteburgh Miners Food Relief Oonferenoe" prepo tovsl Fajette okraj in nalčl etra žne razmere pri atotinah premo, garjev še živečih pod žotori. Ve lika diakriminacija eksiatira. Kraji, kjer premogarji pravijo, da ao aadovoljni a klevelandako pogodbo, ao preakrbljeni s ločenimi bsrskaml ze atenovanja. Kadar pa gre komitej la rebelne kerape v Brovrnsville jim jo pa povodono, de ni denarja aa bara ko. Te taktike bodo bresdvomno nadaljevale. Denarja od novem berekega aeeamenta ne bo dobit prej kot zgodzj v deceinbru. Po zledioa bo, da bo pod-diatrlkt pod Peenjrevo kontrolo imel grožnjo etrodanja nad glavo, če ne volijo tako kot bo ukazel Feenjr Zgodovine petega dietrikta kaže predobro, kako ao take sltnaeije lahko menipuliairane, toda Feenjr miali, da bodo progreeivn premogarji dovolili korupeijaki metodam praktieirati kot v pre tekloeti, ao kudo moti. Philadelphia, Pa. — Jean Lon-guet, francoski socialistični voditelj, ki se mudi na predavateljski turi v Ameriki, je poslal staremu "tigru" Clemenceauju kablogram a pozivom na javno debato v kateremkoli amerižkem meatu. Cle-menceau je zdaj na potu v Združene države, kjer bo imel predavanje v avrho, da ae doeeže "popolni sporazum" med Francijo in Ameriko glede mirovne pogodbe in lige narodov. Vaobina Longuetovega kablo-| grama ja eledeča: "Georges Clomcnceau; Prihajate v Ameriko s namenom, da de-monatrirate ameriškemu ljudstvu takozvane dobrote veraaljsko pogodbe, ketero ste Vi pomagali se-staviti> Jaz sem bil prvi v fran-coekem parlamentu, ki sem nasprotoval tej pogodbi. Dober del vplivnega ameriškega časopisja augestira, da midva javno debatirava o pogodbi. Ker sem prepričan, da večina najinih rojakov danes obooja pogodbo, Vaa vabim, da razpravljate z menoj o tej atvari na javni ameriški govornici. glede čaaa in kraja ae zmeni- va pozneje. — Longuet. Longuet je imel večji aeotanek aocialiati in mnogimi predstavniki liberalnih elementov v hote-u Majeetic v Philadelphlji. V New Torku jo imel že več zhodov. V svojem govoru'na sestanku v kazini Vookvillo jo do- al, da delavako gibanje v Ame- ___ riki je danea tam, kjer jo bilo gi- "jivIJ| tvarin. banje v Angliji pred dvajsetimi) eti. Angleški delavci zo takrat meli dva pozlance v parlamentu,! toda izgubili zo oba. Keir Hordi*; jo bil poražen pri volitvah in Johni tarnz je ztopil v tabor nazprotnir kov. Bili so črni čaai ln vso jo izgledalo, da ni več upanja za de-avako gibanje. Toda delavci niao obupali in Labor party jo stal-no raatla in zmagovala. Tako je tudi v Ameriki. Socialistično gi->enje je ne vides revno; samo eden poalanec je v kongresu. Ampak to gibanje je zdravo in obeta ae mu velika bodočnoet. Amerika bo imela veliko in močno Labor party kakor jo ima danaa Anglija. stan in je odredil, de so moštvo ukrca v čolne. Parnik ae jo pogreznU petnajst minut kane je, ko so vrgli drugi čoln v vodo. Moštvo So je rešilo. Parnik je bil etare "škatlja", kf je eodiU k večjemu še V muzej iA ne na Michigansko jezero v viharju. Ko oo opazili, da voda prihaja v parnik, ao takoj pognali voe sesalke. V začetku je ztvar izgledala dobro, kajti voda jo pričela padati v parniku, a kmalu zo ae razpoke pričele širiti in delo s sesalkami je bilo ssstonj. TIHOTAPCI SO ODPELJALI ZA $125,000 tOANJA. OhiesfO, Zli. — Dva in dvajset pravih prohibicijoniških agentov je obiakavalo v Streatorju, HL, pivnice, v katerih točijo noopojne pijače, da polove grešnike, ki prodajajo poleg tudi opojno pijače. Ko se je ta lov. vršil v Streatorju, se je pripeljalo deoot neznancev na kolodvor Chesepeake in Ohio železnice. Pokazali so ponosno na svoje, uradne zijake, ki so govorili, da so prokibieijoniški agentje. Na to so šli k železniškemu vozu, na katerem ja bilo zapisano, da je v njem naložen slad-ti krompir. Odprli so vos in že-lezničsrji so dsbelo gledali, ko so videli, da jo v vozu Žganje mesto krompirja. Žganje ao hitro naložili na tovorne avtomobile, na kar so odrinili s kolodvora. Delo je bilo tako hitro izvršeno, da železničarji pravzaprav niao vedeli, kaj se je zgodilo. Tihotapci zo bili žo zdavnej za bližnjim vogalom, ko jo nekdo telefonično pozval prohibidjoni-ški urad in vprašal, če ao od tam poslali uradnike, da zaaeftejo žganje. V vozu je bilo za sto pe^ in < vajset tisoč dolarjev najboljega ganja. To žganja jo zdaj v rokah tihotapcev. Zdaj ugibajo, kdo jo Izigral tO zvijačno potezo, ki pokasuje, kako izborno zo organizirani tihotapci, ki zakladajo imovite aloje dobrim žganjem. Dolavoi seveda morajo piti strup, ki ga kuhajo razni Žganjekuhi is rsznilf škod- TRUS POROTNIKI IZBRANI V * HERRINU. Odrti članek serija šlaakev. la-daaik od pubitkacijakoga komite-iS Marion, 111. — Trije porotniki ao bili začazno izbrani, ko ze je v pondeljek ponovila obravnava proti petim rudarjem, ki zo obto eni umora atavkokaza Hoffmana v znani bitki dne 22. junija t. 1. v Herrinu. Vai trije ao farmarji ataroati preko 50 let t eden met njimi je bivši član rudarske unl-e. Val trije ao oe izrekli za smrt no kazen. To dokazuje, da držav no pravdništvo namerava predla gati smrtno kazen ze rudarje, ako bodo zpoznani krivim. Državno pravdništvo bo moralo sprejeti tudi rudarje v. poroto, ker drugače sploh ne dobi porotnikov. Vsi fsrmarji v okraju Williamson so obenem tudi m darji pozimi, ko ni dela na polju. TOVORNI PARNIK SI JB PO OREENIL V SILNEM VIHARJU NA JEKERU. Dve posebni atvari sta aa zgodili v zadajam čaaa v petem dietrikta ia v mednarodni organi aaeiji kot peeiediea organ mrene ga profnaivnega premogerekega "tlketa". Nikdar pragroeivei teko tineke kandidate navadnih taktik. Nekaj posebnega, kar ee je sgodilo ja oaznaailo William Keenva mednarodnega organizatorja in močnega priataša Lewi se, kateri ss js skrsgsl a Fagan. Ilargest in kom penije, da bo on kandidiral aa diatriktnega pred-tednika. Tleti, kateri aloo znani a tem gospodom in njegovim rekordom. Feenjr ja znan kot poon-do railikalee. Odkar jo Ptenjr akleail v aadaji minuti aaaproto vati programu<»m. I»<» potrebno pMplellll bm jsa naa v bodočih členkih povedo-to lete, ti reeniao O tem mošu, kateri jo Men najbolj sveetih pedparaikev Lewiaa ta klavelaadake pogodbe. m^m poprej ša niao moga, medtem ko ao bili drugi staaovnlki brez njega. Sima je pred durmi, toda ljudje oo brez premoga. Okrajni kurivni upravitelj je pričel greizkevati, kam je izginil premog, ki je bil poslan y Highland Falla. Pronašol jo, da je bilo v meato pripeljano 488 ton premoga, a med vae prebivalec so resdelili lo pot in oeemdeset lan premoga, drug premog so pa prepeljali na Morganovo poee-btvo. Kurivni upravitelj -je na to zasegel premog na Morganovem posestvu, ko je dognal fakte. Ta premog zdaj raadeljuje med dru-ge prebivalce, ki zo oztali brez premoga. Muzzolini js pravi diktator, ITALIJANSKA LADIJA KLlCk NA P0M06. - Mam tmk, M. T. — Na morna. ribki brezžični postaji so prelij klic od italijanskega parnika "Monte Orappa", da potrebuj® pomoč. Ladija viai zelo na levo ztran, morjeh je viharno. Ladija-ae nahaja pred rtom Race. Ogrska ja dobila jugoslovanska BudapeSta, 14. nov. — Med. zavezniška teritorialna komisija, ki je imela na podlagi trianonske pogodbe popraviti nov« me,o Ograke, je končala delo. Komisija je dala Ogrski kakih 35,000 akrov izgubljenega teritorija z več vaa. Rim, 14. nov. — Fašiztovzki mi ob jugoalovanaki meji v oko-l miniatrski predaednik Mussolini je dobil od kralja oblasjt, da ame isvršiti vse fašistična reforme na temelju dekretov brez parlamenta. lici Szegedena. Dalje je Ogrska dobila velika posestva bivšega nadvojvode Friderika ob avstrij. ski meji.. Dr. J. V. Grahek ZDRAVNIK. Uradne ure so 10:00 zjutraj do 2:30 popoldne. 848 E. Ohio Street. Telefon Cedar 2388 N, S. PITTSBTJRO, PA. Papež na »upa fašistom. Rim, 14. nov. — Papež Pij je pričel dvigati avoj denar iz italijanskih bank in ga nalagati v Franciji in Švici. Vatikan ze boji, da fašiati zaaožcjo banke. AafHja plačuje. H "Waahington, D. C. — Angldka vlada jo sporočila, da 15. novembra plača* Združenim državam drugih 50 mUjonov dolarjev obre-atl in vojnih posojil. _——--mff^^^^^M aoosooeoossessssssssosssossssssssseeoeoooooseoooeeee< ROJAK PAJK JE I V trgovini nad 16 let, na tisoče dolarjev razpošlje blaga po čeli ____jriki. na Sa ni nikdar ališalo da bi vsak dobil polteno blago. Kdor od nas enkrat knpi, ša kupi. Pošilja brezplačne cenike po celi Ameriki za hre, zlatnfea, erebrnine, diamante, prstane dalje prave ela.ne Colombia gramofona, slovanska in v vseh drugih jezikih gramofonske ^C«^«*. P^, » ColBBbU gramofone In plošče. En sam poakua in prepričali se bodete. IVAN PAJK, 24 Mam St, Cinemaugh, Pa. i«M»IIMIIIlMm»ard, predaednik Bratovščine že-leznižkih eprevodnikov, Otto R. Hsrwiz, predsednik Delavske dr žavne federacije v Oregonu, in Hjnell Daviš, komisar za izrav navo v delavsksm departmentu. CUMARD & ANCHOR Dva agremaa pvslb faajaaa a olj.« NARAVNOST V TRST Ena preko Cherbourga v 8 dneh v Jugo-slavijo, pluje vsaki torek Aaalta»la. MaarM«»U. . Bm.|»rU. nfioo U vetrU« Hat« ta pojMalfc oerOaft« MlSaJ^s W«U. Milaraukae, Wla. — V Mlchl ganakem jeaeru ee je pogresnil silnem viharju tovarni parnik "Nordland", lastnina Mllaraukec Steaasahlp kom penije. Panrik v viharju aadobil štiri luknje, ako. «1 katere je prihajala voda vonj. Nezgoda aa ja zgodila oeem milj proč od 8t. Franetaca bllzo MU-waukeeja. Parnik je zepuatll Chieago po-noči ob enejatih. Ker je neatal ai. lea vikar, je parnik čea noč oetal v Raeian. Drugo jntro ob 11 <40 jo aapaatil priaten ia edplnl pro-ti Mihreukeeju. Kmalu no te so opaaili. da pnhaja voda v peraik. Pragledeli oo peratk la dognal., da ima paraik precej vaUke špra njo aa aadniem koncu Kmalu ae la oa eo pokasale raspoke še dru-gje. Kapitan Kmith jo spoaaal. da ma ja aemogočo dospeti v pri- KAKlNIH ZVJJA9 SE POSLU-ŽUJEJO PROHIBIOIJONlAKI AGENT JE. Olarksburg, W. Va. — Pri obravnavi proti trgovcu v Samuel jSlovonakemu. obtoženemu, da je prodajal opojne pijače, jo neki prohibicijoniški agent, po narodnosti Armenec, demonstriral, kako lovi ovoja žrtve. Akp v salnnu ss noopojne pljsče sluti, ds ae prodsjs žgsnje, tedaj da v usta majhno kroglico ia gumija in jo navidezno požre. Na to e! naroči čašlco Žganja, ga zvrne v usta, a kroglica ia gumija ga vsesa vase. Ze tem vzame robec ia žepa, si obriše usta, v retnici pa pljune gumijazto kroglico v robee. Ker mu niao hoteli verjeti, da jo na ta način dobival dokaza pro-d tihotapskim žganjetočem, je oe-lo atvar ponovil na sodišču. jsa ny.iss nJfriissM^net i^a.i^n.ii^a Vk* 1H3 VSAK DOBER ROJAK, KI MISLI NA SVOJCE V STAREM KRAJU, POSUE DARILO ZA Ho ž tč Jaz izplačam vsako pošiljatev hitro in gotovo Se pred božičnim praznikom. • Jaz računam^ najnižje cene in pošiljam denar popoSti ln brzojavno. .. ....... & f Pišite po naš cenik. emil kiss bankir 133 SECOND AVE. -s- NEW YORK, N. Y. ' t V V ' v fr^firi" '1 Prodajam tudi parobrodne Hatke. ____ AU RES PRIMANJKUJEJO DELAVOIt Albaajr, M. T. — Henrj D. Sawyor, državni industrijski ko missr. poroča, da ao bUi v now-porških industrijah v oktobru sa-pooljeni trije odototki delavcev več kot v septembru. Ne tboč de lovcev h je povišalo število za-pooljenih delavcev T oktobru za FRIMOO MA MOROANOTEH lfrarburg. M. T. —- Finančni mogotec J. P. Morgan aa ja do-preakrbal a premogom aa si-me. Na ovojem poooetva r High land Falisa jo imel lep kup pre- d Ali ss hočeta spomniti / vaših sorodnikov in posnAncav v daljni stari domovini, ki obračajo te dneve avoje oči k vam sorodniki v Ameriki* ne pozabilo poelati jim kak dar v denarju, s katerim jim oblatite božične praznike. Ako želite poslati komu kaj desmrja v prihodnjih te* nib, tedaj ja najugodnejša prilika sato sedaj, ker poanoja bodo vol poštni uradi kot navadno aa praznika preobloženi s P«* IjatvamL Določeno evoto vašoga daru si aavarujete Ao poverite pošiljanje Istega pote« f anaae te vame tvrdke KASPAR STATE B«NK 1S00 Rlue laland Avo. Cbksgo, Skupno premočen je $13,000,000.00. Kapital in proMtok $1,250,000.00. IIL •AMČNA TRDNJAVA ZA JUGOSLOVANE V AH****1 SREDA, 15. NOVEMBRA, 1922. PROSVETA Hrvataki pevski sbor "Zora" Je šel burno prisnanje.'Močen je tt oor in ima dobre moči. Ravno tako so nae ianenadlli Litvlnci t epimi melodijami, ki eo kolikor toliko podobne elovanskim. Prilično dobro so peli tudi tbori "Adrije" — velik mešan sbor —-"Sava" ia "Slovan". V splošnem je bil koncert velik uspeh moralno in nedvomno tudi (motno, kajti udclešba je bila dobra kljub alabemu vremenu. Občinatvo je bilo aadovoljno. — Olaa it občinstva. Podporna Jednota Slovenska Narodna IlOlM MOJZOA PMJATBUA Loula Hod mak'a radi telo vsšnlh stvari. On ie doma it vttl JurŠče Št. 57, pri Bt. Petru na Notranj-skem. Njegov tadnji naalov jo bU Libaw, W. Va. (Kauauka ty). Uljudno prosim eenjene rojake, da ml natnanljo njegov tedanji naslov, aakar bom aelo hva» lešen, ako bo čltal ta ogltt tam, ntj te nemudomt prijtvi na moj naalov i Peter Zadel, Bos 12, Kuffsdale, Pa. (Adv.) KAŠELJ js vsndar neprijeten anak In so ga ne sms aanemarjetl. U šivaj te kateri oisJU kabalj U odvrni mroee trpljenja. Je ravno tak dober M odrssl« kakor u otroke. Osna SS In SO seclev. Vprslaju pa lekarnah. Obžalujem nad vae kar aem go-vorll o Frank Znldsršiču ln o njegovi hčeri Pranees Znldaršlč, ter ne tem meetu prekllčen, de ni res-nloe ker aem govoril. Anton MIhe« llčlč. Vuknu, Pe. (Adv.) OOLO AND ORir TAUl sopar prehlad. f ripe m aa i - pri glavoboli vsled prehl Osns SO sentov. XiOB SI SLUŽKINJA aa domača hišna dela. Plača po dogovoru. Oglasita ae oaebno ali pismeno prit M. Koder, 2:132. Ho. Avers Ave., Chicago, III. (Telefon Lawndale 3319. (Adv.) V nasnanllu In sahvell ta pokojnim Anion Vlčičem it Beavera-dale, Pa., se Je vrinila pomota po. ročevalcu in aieer v tem, da ae tem Čila med drugim, de je bil pokojni član društva Št. 60, H. N. P. J. ker ni rte, temveč eis mora glasiti, da je bil člen društva šte-vilka 3ft, Jugoalovanake Katoliško Jednote v Lloydell, Pe." Pro. slmo, da aa vtame ta popravek neti) tja in ae ga upošteva. Adv.) Nov. 14-15 ZA NAJBOLJŠE SLIKE bodisi aa posamosnlke, poroka, društva In drugo skupina pojdite v najmodernejši opremljati fotografičnl proator na sspadni atranl meata* fllan H. IU, g. N. P. J. FRANK SUSTEK, fotograf 4141 W. Sat k Street Tel. Uwndale 4SS0 CIIICAOO« !LL Palrport, Harbor, O. — Žalostnega srca naznanjam vsem anancem in prijateljem, da nam je smrt ugrabila našo Mary, ki je bila rojena v Barbertonu, O., dne 27. februarja, 1912. Dne 21. oktobre ae je igrala t dvema avoji-ma bratoma in petimi drugimi o-troci. Prišla je domov ob pol dveh popoldne in je proeila mater vžigalico. Mati ji je ni hotela dati. &la je sopet ven t otroci in dobili ao na cesti viigalico, ki jo je dal nek ceatni delavec. Pripetila se je nesreča in okoli druge ure popoldne je bila hčerke še vsa obšgane. Pokojniee je bila članica SNPJ v mladinskem oddelku pri društvu Št. 355 in pri društvu št. 71 JKKJ v Collinnroodu, O. Lepo ee zahvaljujemo članom društva št. 355 SNPJ, ki eo jo obiekali ne mrtvaškem odru na domu, laetui hiši in jo apremill k sadnjemu počitku na pokopališče Bt. Mar? v Paineavlile, O., dne 24. oktobra. Lepo ae tthvalimo članom ia članicam št. 355 se krasni vtnec. ki ge je darovale njih društvo, poeebno pa Johnu Oveeeu, Franku Lnkeku, Rod Drobnič, Feni ftkrebee b vsem eerodnikom, ki eo deroveli vence in se udeležili Pogreba. Htorili ste vae, kar je bile v vaših močeh sa pokojnino, *eto hvala na. „ Pokojniee pe nej mirno počiva v ameriški gru di. Naučita so anglaškot va« aa*llew eesMbl |Mtk v favere. trn ta etaevt eeteai ecMsT/Vs MHMMM >k«oi. !««••< aaSeNa tste|. naSa efoe la w ppUai kaNWf*eš*aee. Mi vm e Kormtl ta mm »mi HUmm aa* aa »kalaja,. .r*iu pa aal aactev j Za kuhanja phra doma Imamo v sslogt alad. hmelj, eladkor In vaa drage potreMllae. Poakuaits In ae prepričajte, da Ja doma pri nae, kuhani vedno te naibolill la aaiea-nejši. Dobiti Je tudi sbirko sodov, steklenic in raanlh loncev, liri. Ml vem dostavimo nnročllo pe pošti, točno v vae kreje. / Groeerijem, eladlllarjem In v prodajalne telesnlno dame primerea po pnat pri večjih naro^iltfc Pilite po informacije na t FRANK OGLAR, 0401 SopoHar Aeeooo, Cteeelood, O. Kakor drnga lota bodete gotovo tudi letoe poslali svojcem primerno denarno darila se boli«. Nala banka polllja denar v atari kraj hitro, aanoaljlve In po nlskl eeal. Poleg tega Je letos storila še poeebno odredbe, da bodo bollšne denarna pošUjatve tolno doeUvlJene. Prejemniki dobe denar na evojl domači polti btree vsakega odbitka. Prieeljevanie ia starega krajo v Ameriko ja bilo in-IIje t L odprto. Pišite meni. Sa Vam naredim pravilne ln dobro prošnje. ^ J4* edlalajte da ne bo kvoto eepet MATIJA SKENDEA. MVMI MOTAŠ Za nadaljna pojaanila ae ebe-nlte na SLOVENSKO BANKO Zakrejšok A Cošarlt, 70 — Sto Aee., Hmw TwiN.T. PROSVETA pkosveta I OLAMtO MsOVB* M mAMOtm* LAfTMIlčTfLOVlUilCt H --" Cen« oeUaoir p> dcy>v«cm. Isksjlsl «0 aTviaPs. Naročata«: SBllMlilll Uta 1» $12» m trt j»4 leta h» I |Tli u tri e=-«r— - - - tU M MU*", (h,r.gu) SI00 uMa ft.M» CbitMgHM ae U*. » M » M teta. r M hUlMrtll "PROSVETA" "THE ENLI6HTERMERT" Orf•• of A« r^ininf -T 'j IUnir IM BREZ DELA NI CIVILIZACIJE, NI KULTURE! Il/; * « ! > SPLOŠNO KilFETMJE II Mareikatera nališpana dama, smrdeča po parfumu, bo v New Yorku zavihala prezirljivo svoj nos, ko bo srečala vpognjenega delavca, umazanega od ilovice po obleki, ki bo počasnih in trudnih korakov stopal proti bližnji postaji ulične železnice, da se odpelje domov. Mogoče bo celo>grdo zagodrnjala, ako se ji delavec ne bo umaknil in tako poskrbel, da se ne umaže ob njegovi blatni obleki Niti na um ji ne bo prišlo, da je srečala junaka, ki vsaki dan tvega svoje življenje pri velikem kulturnem delu — v velikem predoru pod reko Hudson, Id bo vezal New York jj z Jersey Cityjem. Ta predor je zdaj v konstrukciji. Vrtajo ga z ogromni mehaničnimi svedri, ki merijo počez 80 čevljev in dva palca in katere imenujejo "ščite". Tak ščit se zaje v živo skalo v enem dnevu za dva čevlja in pol, v navadne zemeljske plasti pa do petnajst čevljev. V takem ščitu dela trideset do štirideset delavcev. Oni nakladajo prst, ilovico, zdrobljeno skalovje v vozičke, da jih potegnejo iz predora na svitlo. Njih orodje sta kramp in lopata. Ali oni so v vedni smrtni nevarnosti, kajti oni delajo v stisnjenem zraku. Vsak čas lahko zračni pritisk poneha in zemeljske plasti jih zasujejo. Delo je izredno nevarno in inženirji že zdaj naznanjajo, da bo veliko delavcev izgubilo svoje življenje, preden bo to kulturno delo dokončano. Delavci, ki delajo v predoru so tudi v nevarnosti, kadar ne delajo. Vsled stisnjega zraka se jih loti dostikrat neka posebna bolezen, in delavec je podoben silno pijanemu človeku. Zaradi tega ima vsak delavec pripet na vidnem mestu inštrukcije za policijo na cesti, če se ga loti bolezen, ko je na potu domov, da ga nemudoma odpeljejo v prvo bolnišnico in ne na policijsko postajo. Inženirji so izdelali načrte za predor. Izvršili so težko duševno delo. Priprave in drugi stroji za aktualno delo bodo stali dva miljona dolarjev. Predor bo 9,250 čevljev dolg in nahajal se bo 8,400 čevljev pod vodo. Delo bodo pa izvršili delavci. Delo bo izvršeno s številnimi žrtvami od strani delavcev. Nihče jim ne bo klical "slava", ko bodo prihajali na delo in odhajali od dela. Nihče jih ne bo pričakoval s Skodelico tople kave, kadar pridejo iz predora, da se po mukotrpnem delu vrnejo domov in nabavijo novih moči za prihodnji dan. V marsikateri delavski družini bo jok, ko bodo izvedeli, da je očeta zmečkalo doli v predoru, toda dam iz višje družbe ne bo tolažit delavske vdove in delavskih sirot, ker je njih prehranitelj umrl pri delu, ki je velikega pomena za napredek v človeški družbi. f V resnici je pa vsak teh delavcev junak. Pogumno gredo vsaki dan v predor, dasiravno se zavedajo, da nanje preže razne nevarnosti. In kljub temu teh delavcev nihče ne vpoiteva, ako niso organizirani. Nihče ne pravi, sboljšamo jim mezdo, skrajšajmo jim delavni Čas. Ce hočejo delavci pridobiti, se morajo organizirati. Človeška družba ne da ničesar za njih požrtvovalnost. Podjetniki se brigajo fte manj sanje, kajti če kateri delavec smrtno ponesreči, najame podjetnik drugega na njegovo mesto in delo se nadaljuje, kakor da •e ni nič zgodilo. v | Kasnejši rodovi bodo strmeli, ko bodo čitali, da se ni nihče brigal aa delavce, ki so gradili velika kulturna dela, ako se niso sami brigali zate. Delo v predoru je ena primera izmed tisočerih. Dan danes je malo takega dela, ki ni nevarno. Rudar v premogovniku, ribič v mali ladiji na morju, fltavbinski delavec visoko gori v petnajstem nadstropju nebotičnika, delavec v kemični tovarni: vsi so vsaki dan, kadar to na delu, v smrtni nevarnosti in vsi vrle izredno valno delo aa človeško družbo. Brez njihovega dela bi bil svet prazen in pust, bil bi puščava, divjina. : v Kdor ni slep ta dogodke na cvetu, je lahko le adav-nej prišel do tega aaključka. Večina delavstva aa še danea ne zaveda svoje velike vainorfi za obstoj človeška družbe, a nekega dne bo pa delavstvo .poznalo resnico, da brea dela ni civilizacije, Bi kulture. KT • tli Weehington, D. C. (Fsd. Press Štabni poročevslec.) — Ako kdo misli, ds js Andy Mellon Irtvovsl svojs privatne interes«, ko je pristal, ds postsne zakladniki taj nik. ted-j so fskti tuksj, ki to po trdijo. To niso vel pripovedke, smpsk js dokazana reč, ds je mr Mellon v svojem sedanjem uradu tudi varuh evojo privatne denarm moinje. Kongresnih Freer vprsluje Melions, zakaj ne izvedo zakon« in iztirjs dsvek od nagroinadenih profitnih melon, ki jih zdaj reže Standard Oil kompanije. Nato od govarja napol privatne okrožnica neke newyorike mežetsrske tvrd ke: "Ko smo imeli priliko, nesloviti Ves zadnjikrat, sta dva odločujo la faktorja v svetovni financ! izvršila odločilno potezo. Andrew Mellon, bankir, oljni magnet, in zmožen tajnik nale zakladnice, ki kontrolira zelo bogato Gulf Oil korporaeijo, jo vstoličil delniško dividendo in dobo sa rezanje me-on 1922—1923. Oulf Oil je vodil gibanje za 200K>dstotno delniško dividendo. Delnice eo pockočile od $400 na $800. To jo vzrok, ssksj mu prsvijo njegovi prijstelji "tajnik nsše ss-klednicc". Nenamenoma je "dobro zelivno olje" izvršilo svojo dolžnost v mi-noli ksmpenji. Poročilo republikanske strsnke o prejemkih prs-vi, da je B. B. Mellon, tajnikov brst,izročil narodnemu strankinemu komiteju $25,000, kongresnemu komiteju pe $1,000. - • • Na najvišjem eodišču pripovedujejo pripovedko, kadar sodiščni načelnik Taft ni blizu. Zdi ae, ko je Taft odločil, da potuje poleti v Evropo, ds je sklenil potovati zelo udobno. In tako je pozabil na dolžnoat vaškega Američana, ki govori ,da so je treba pri potovanjih poslužiti domače ladije. On ; o cel opozabil, da je naš plovbam odbor imenoval eno ladjo "The Preaident Taft". In šel je na tujezemeko ladjo, ki plula pod tujezemeko zaatavo. Imel je na nji dobre Čaaa in vrnil ae jo revno teko tudi,nazaj. Ako je eodnijaki načelnik mialil, da ao nihče za atvar ne briga, ae je smotil. Naš plovbeni odbor ne pozabi na tako moralno mlačnoat, pa naj jo iavrši kdorkoli In tako ao poalall doli k pomolom delavca, ki je imel • aabo znan prašek, ki prihaja v trgovino pod imenom "Old Dutch Clcaneer", obenem pa tudi nalog, ds zmije ime "Preči dent Taft" in da zapiše ime "Pre aident Polk" ali ime katerega dragega mrtvega predeednika ali pozabljenega državnika, ki mu pride na misel, "v Ako ladijeka aubvenčna predloga pomeni, da ao mora potovati ameriškimi ladjami, tedaj je Will Taft proti nji. •• • • Ali at« že kdej eližali ime Wil-liam Tanner! Kateri velik pisatelj mogočo napiše o njem še povest, ki jo bp najbrž imenoval "Orodje". Tanner je po poklicu atroj-nik. V letu 1917 eo vladni agentje zajeli Tennerje v družbi članov organizacije I. W. W. Bekli ao mu, da nimajo nič proti njemu in da naj ae hitro izgubi izpred oči. "Ali imate vi moje orodje", je rekel Tanner. l"(KBailtaM> aa Mili zvezni detektivi. Tanner je Finee. Oovori lopo angleččino, toda misli aelo dobro o tem evetu. Drugi dan je aopot pri iel in vprašal po ovojem orodju. Bilo jo lepo orodje, ki je etalo pre cej denarja in on ga je ljubil. Zve eni agentje ao ga zopet zapodili Ali adaj ao kleli in mu grozili. V svojem bornem prenočišču jo Tanner iskal avoje orodje. Prihodnji dan ae jo sopet vrnil in zahteval, da ae mu isroči orodje. To je ujezilo nekega neetrpnoga agenta In je proglasil Tennerje eretirenim kot netolerantno zgago. Pri obravnavi v Chieegu je Ton ner dobil deect let. češ de je ob etrulrel vojni! IM jat al ji, hi po znajo Tennerje ia ljcavenvrorthe/cev v resnih strokovnih pravijo, da ni nikdar minil teden atrijslnlh organizacijah Ali nekdo, ki ga posns, prsvi: "Tanner mogoče poreče, da ne gre na ladjo, doklsr mu ns vrnejo njegovega orodja." _ a a V privatnem pismu, pisanem pro m in entnemu republikancu, ki ni hotel govoriti v kampanji ssrs-di politike, ki jo isvsjs admini s t ni ,-ijn napram Busiji, je predsednik rekel, "da je adminlstrsci ja izravnala politiko s ozirom na Buzijo". Fraza je dvoumna, pomeni pa tole: Kadar bodo Zdrašene države nekaj poželele, kar ne morejo dobiti brez Busije, bo priznana sovjetska vUds. Se nikdsr ni bils nobens vlsds priznana od drage vlade, ako ni plačala za to. Diplo-matje radi iščejo blago, ki jo poceni. OSBEOOTOCENJE KAPITALA. bodo trusti spopolnjeni, tedaj bo zanje prepozno, ksjti moč trastov se bo tsko povečala, da bodo atrli vssk poizkus zs organiziranje de lavcev. Preživeti bodo morali dobo hudega trpljenje, o ksteri da-nes še ne ssnjsjo. POIZKUSI M POC NI Nikjer ne opssimo osredotočenje kapitala tako jasno kot v A-meriki, v ksteri je kspitalizem najbolj rasvit. Bssvoj trastov napreduje trajno kljub vsem proti-trustovskim postavam. Komaj sts se dve kompeniji združili, že pride v javnost vest ,da se več takih kompanij,ki so se že enkrst združile, zopet združile v novi korpo-rsciji. Marka je opieai ta zakon v ks-pitalističnem gospodsrskem redu, ki učinkuje, da se kapital vedno bolj združuje v rokah manjšega števila kapitalistov. Nekateri narodni ekonomi so trdili, da je Marks bil v zmoti, ko je pisal o o-sredotočenju kapitala in da dokažejo Markoovo zmoto, so deleli na to ,da eo bili sprejeti protitrastov-aki zakoni. V teku let oe je poks-zalo, ds *je Marks bil v p rs vem, kajti sakon za osredotočevanje kapitala v današnjem kapitalističnem gospodsrskem redu je bil močnejši, kot ps sskonl, ki so jili sprejele zakonodajno zbornice. In denee ae to oaredotočevanje kapitala vrši zeli hitro. Kolikor večja je korporecije, a kolikor večjim kapitalom razpolaga, toliko večja jo njena ofenzivna m obrambna moč, a obenem ee poveča tudi moč tistih kspitalistov, ki lastujejo delnico korporecije. H Socialisti no nesprotujejo osredotočenju kapitala, ker se saveda-jo, da morajo kapitalisti izvršiti zgodovinsko nalogo, ki jim je od-kazana, da jo isvrše ,de tako sami ustvarijo podlago ss boljši in popolnejši goapodsrski red, kot ga imamo dsnoe. Ne združujejo se na pr. le je-klsrski podjetniki, sli oljni pri-vstni interesi. Ns, sdražsnje se vrši ns vseh poljih. V New Yorku, v Chicagu in dragih velikih me atih lahko opazimo, da ae združu jejo trgovci, ki prodajajo premog na drobno. Združujejo'ae to ver nsrji, ki meljejo žito ali Id pečejo kruh. Drugje vidimo cclo verigo restsvrseij pod enim splošnim imenom, drugje sopet vrsto prodajaln, v katerih prodajajo jest vino in kolonijalno blago. |Ka pr. Horn A Hardart kompa nlje.je v New Torlra odprle re-atevracijo, ki ime štiri nadstropja in v kateri obeduje lehko deeet ti eoč gostov. Te kompanije ima sa mo v New Torku eden in dvsjaet reetavracij. Seveda ima reeUvra eije tudi v drugih meetih. Meena industrija je le sdevnej potrastl jsnjens. Ksdsr ae piše o mesni industriji, ee piše o veliki petoriei To pomeni pet meearskih tvrdk, ki odločajo v tej industriji. Tvrd ke so ločene le po imenih, v kup-čijskih ssdevsh pa poetopejo sku-psj in sleor tsko ,ds ns dslsjo škodo draga dragi in da ss nobena šesta tvrdke ne more povspeU do tists stopnice, ki jo te še zsvsems jo. Nekegs dns ae mogoče vaeh pet tvrdk sdruŽi v eno asmo veliko korporscijo. Ksj nej delevel store vpričo tegs osredotočenja kspitala v indu- Berlin. — Pri is volit vi novega bsvsrskcgs predsednike kot naslednika grofa Lerchenfelda, so se pokazale nepričakovane težko-če; došla so senzaeijonalna poročila, ki so izšla v socialističnem časopisju, da se je v Monakovem ob volitvah pripravljal velik mo-nsrhističen puč. Nacionalisti so se orgsnizirali in oborožili, da bi pripravili na Bavsrakem Uko predčaano vlado, ki bi jo potem nadomoetll kak monarh. Po vaej deželi ao nameravali po vzorcu italijanskih fašistov izvcati izgrede o priliki volitev Ravnotako ao aocialiatični de-lavaki voditelji organizirali avoje pristaše, da bi porazili veak poizkus zs puč. Nemški fašisti prsv nič ne zaostajajo za laškimi, morda samo v tem, da niso tako kričeči ter delajo bolj tajno in ssmo ruvarijo, raslepijo pe se od njih po svojih sivih srsjoah. Italijanski fašisti imajo namreč črne srsjoe, kar je nekako simbolično oblačilo te nasadnjsško organizacije. Dno 8. novembra eo imeli sivo-srajeniki v Monakovem, to so fa šisti, prvo bojo s socialisti, ki so so tudi za časa pripravili. Vendar so bili njih napadi kmalu preprečeni in nekaj vročekrvnežev je bilo pozeprtih. Slvosrajčniki na Bsvarakem bi rsdi dobili pojsčanje, ki ga pa posebno med bavarakimi kmeti ne morejo dobiti kaj prida, delavstvo« v Monakovem tudi ni tako neumno, da bi priatopalo k aebi sovražni organizaciji in ariato-kratje rajšo živijo udobno življenje kot bi hodili v boj za fašizem, ki njim oioer prinaša koristi, oni ao vajeni, da drugi delaj? in bijejo zanje. Baditega oo vročekrvni eivoarajčniki v Monakovem odredili nekaj atotnij, ki so na pohodu na Tirolako. Med ver | nim farškim katoliškim , ljud-atvom v Tirolih upajo, da ae jim bo posrečilo zbrati armado sivo srajčnikov. V Busiji je bilo enajst graftar. jev obaojenih ns smrt. Tiranatva kajne! V Ameriki so graftarji na! vsdno odlikovani in počaščeni s visokimi političnimi službami. Kdo ae potem I* čudi, da graftarji 8q. vrsžijo Rusijo f • • * - Paihiater dr. Allen je izjavil pred sodiščem v Los Angelesu, da je komaj polovica Loaangelečanov pri zdravi pameti in povprečna razumnost Američanov je na stop. nji štirinajetletnega otroka. Nebrojni proceai na temelju za-kona proti "kriminalnem sindika-lizmu" v Los Angelesu dokazuje, jo, da prvi del Allenove izjav« vsekakor odgovarja rcaniei. Ljud. jo zdrave pameti ne počenjajo takih neumnoati. Xar ao pa tiče otročke pameti povprečnega Američana, ao voli. tve precej dobro zrcalo v tem ozi-ru. Ampak tako ni samo v Ameri. ki. Povprečna pamet buržoazno mislečih ljudi v Evropi ni nič na boljšem. e e _ Italijanaki fašiati ne bodo na-povedali vojne jugoslovanskim fa. listom. Dali bodo Jugoslaviji Solun za Beko. In če jo Jugoslavija praktična, lahko dobi tudi Drač, Alekeandrijo in Madrid. Fašisti, nasledniki Bimljanov, bodo radi zabarantali vse kraje, ki ao bili nekoč pod vlado atarega Rima. Kaj je njim na primer za Brazili-jot Kdo hoče Brazilijo za skledo polente f I __________e o_______ Književne vesti. Ameriški družinski koledar za leto 1923. Deveti letnik. Izdala in založila Jugoslovanaka delav-ska tiskovna dražba. Chicago, 111. — Cena trdO' vezani knjigi, ki šteje 192 atrani, 75 centov. Devetič je že izšel Ameriški družinzld koledar. Devet let ga že poznsjo rojaki v Ameriki kot svoj najboljši koledsr. Kskor prejšnje lets tsko je tudi letos zelo dober, bogat in zanimiv po svo ji vaebini in obliki. Koledarjeva vaebina je raznolika in zato zanimiva. Kratke poveeti, črtice, olike, pesmi, član ki. Izmed ameriških piaateljev ao zaatopani Jože Zavertnik, Frank 8. Tauchar in Ivan Molck; več sestavkov je priredil tudi F. P. Ia atare domovine je tudi prišlo nekaj literarnih prispevkov. Pro-letarski pesnik Tono Seliškar je poalal tri kraene pesmi svobodne na verza in J. Vidmar prevod Ce-hova "Napad". Tudi par Cen karjevih črtic je vpletenih v bogato sbirko. J. O. (JoŠko Oven) nem je ookrbel prevod Anstolc Frsncejeve Črtice "Krist s oce ana". Koledar je izredno bogat tudi na alikah. Ze nekaj let aem vidimo v njem zelo lepe proizvode priznanih umetnikov, letoe je pe prekoeil ga tudi hoteli Ampak delavci ae morajo organizirati. Po oflcijelnih poročilih je v Združenih drlaveh organizira aih le okoU Stirl milijone delev- in Indu- m ---^— To je v de ni kateremu pesniku sli ps primeri s velikim številom delav | vae prejšnje letnike. V .... ... . . . _ Vf. .fcntffi kar mrgoli kraanih alegorij atriji! Al ao mu naj upirajo t Ni- fa drugih pomembnih alik. Med kakor not Toge oeredotočenje de- portreti vidimo Cankarja, Anato Uvel nojaoiejo ..braniti, ako bi||t France. Cohove, Debae, Stein- metaa, A. M. Leaiss, Clsrence kasneneu povedal avoje poveeti iajrabljenera orodju Nekaj meaeeev naaej je neka avtoritete odločiU, de je čea, da as Tanner deportlra. Reakeijonar ne flneke vlad« ge ai hoteU spre jsH. Basi J s ae je poaadila. da gt sprejme Del. rak i dep.rtmeat g. je pocUl m vahod, d. m vkrea v Na« Vorka. eev v Ameriki toliko, kot nič. Zad nje volitve eo poksule, de je do-lovske politična organizaeij. i« bolj llbke kot atrokovne. (< de-lavei ne bdelajo svojih gospodov skih »atmkčvnih in političnih er gsnlsaeij prevečeeno, tedej bodo potlenjsnl le bolj ob steno, kot sol VarettU danea. Ako bodo delavci toliko ča- sorodnika ah ae odlešeli s organiziranjem, da Darroara in drage. Bojeki, naročite si Ameriški družinski koledsr! Z obzirom na vsebino je cena knjige zelo nizka. Knjige ae ne ceni po velikem Ite vilu štreni — po kupu akupej ee-šitega pspirjs — temveč po tem, bej js ns straneh, po kvsliteti. Hodeč po kvsliteti je Ameriški družinski koledsr ns prvem me stu pred vsemi drugimi kofedsrji. Nsročs ee pri ProleUren. 3839 W. 2Sth Street, Chleego, 111. Bazna znamenja kažejo, da so Salunarji največji prijatelji pro-hibicije. a • _ Zadnje čase ao prišli v navado umori dušnih pastirjev in njih ljubic. Epidemija umorov, ropov, sleparij in drugih zločinov je res strašna. Kriva je nedvomno bolj-ševiška vlada v Ameriki... ? e e _ Pater Kazimir se joks nsd Ru. sijo. Pravi, da ao boljševiki umorili 19,000 zdravnikov. "Tribuna" je imela 9000 in paUr jih je dodsl 10,000. Njemu eo ljudje, posebno pa še zdravniki, kakor muhe; i eno potezo peresa jih uhije kar de« set tisoč 1 Ko pr»de ta "novicV v Joliet, naraste to število na 190,000. ln ko pride v Cleveland v uredništvo "Ameriške Domovine", jih bo 1,900,000! • • _ Devetnajstletna deklica, ki ja podedovala po etricu 38 milijonov dolarjev vredno premoženje, naznanja, da so poroči a sirom a8-nim delavocm, ki jo njen ljubinee že izza šolakih let. Mlada milijo* narka pravi, da njena poroka ne bo cerkvena, marveč privatna, cU vilna zadeva brez svatov, v Deklics ni krlvs, ds je milijonarka, kakor ni njisn zaročene« kriv, da ni miljona t. Navada med ameriškimi milijonarkami je, da gredo v Evropo in ai tam kupijo kakega razcapanega grofa ali princa, U je pa naredila radikalno izjemo. Miljonarji in miljonarke ao ljudje ,dobri in aprideni — kakor so delavci. Ni veak delavec angelj zato, ker je delavec in ni veak kapitalist hudič zato, ker je kapi« taliat. Ljudje ao produkt razmer, sistema. "Omenjena deklica — piše se Del-lora Angeli — morda niti ne ve, da njeni miljoni izkoriščajo de-levoc. In dolevec, ki bo zdaj priženil miljone, bo mogoče večji tiran dragim delavcem kot je marsikateri drugi kapiUliat. ' • • - Bev. Johnaton, predacdnik ft. kaške cerkvene federacije, je izjavi} U dni, de petineedemd. ^t odstotkov prebivalcev v Chicago ne pripade k nobeni cerkvi. Ker to previ aem re veren d, mors biti ree. Ako bi človek aodil po kri^a manjšini, bi mialil, da ni res a a _ Neki ameriški Ork piše "Tribu-ni", da ao Orki naaeljeni v Csri-gredu, Treciji in Moli Aziji le "d začetka aveta! Glej, glej kleka klekastega! Kdo ai bi bilmi*l>U de ao Grki bili tieta prva živs bi-tja, katere eo učenjaki krstili » amebe! a e _ Zadnjo eoboto amo eno minute praznovali Dan premirje. Kekšne-ga premirjet Mogoče tietega. šele pride f K. T B. LISTNICA UMDKliTVA. •t David, Hi - Vae potrebne pojasnile gl«de pošiljanje v Prijatelja v elart i domovino dobite ns bližnjem p* I d0SK>1 ..InriD urada. — Pozdrsvl SREDA, IS. NOVmtBRA, 19». PROSVETA JAVNA GOVORNICA. Glasovi članov S. N. P. J. in čitateljev Prosvcte. Cleveland, O. — Opozoriti ho-tcm tiste člane in druge rojake, ki stavkokasijo ob času stavk, potem pa se izgovarjajo s tem, da *o delali, d^ ne izgubijo svojega dela. Tistim, ki delamo za neko-pa drugega kot na primer za železnice, rudokope in tako dalje, se ni prav nič treba bati, da bi izgubili delo, ker delo ni naie, temveč delodajalcev. Kar ni naie, te-pa tudi izgubiti ne moremo, taVo vsaj jaz mislim. Delodajalec me lahko najame, če sem brez dela in iščem delo, kadar hoče in tudi odpusti me lahko kadar hoče. Ako mi nekdo tako po svoji milosti podeljuje delo, ne morem smatrati, da je delo moje, temveč je onega, ki ga mi lahko vsa\ čas odvzame. Če je človek v organizaciji in stavka, ne more delodajalec tako z njim postopati. Ko organizacija kliče člane na stavko, jih kliče za to, da si obvarujejo evoje pravice in plače, ki ao jih s bojem dosegli. In ako organizacija podle-ie, zgubi delavec, ako pa ona dobi, dobi tudi delavec, zato, ker je organizacija delavčeva in stavka pripada njemn. Zato delavci, glejte, da vaša organizacija ne izgubi in vaše delo bo preskrbljeno. — Fr. Barbič. Morda ima rahitis. Članica piše: Imam šest otrok, od katerih eo vsi zdravi, razen enega dečka. Star je dve leti in pol. Ob rojstvu je tehtal 12 funtov, po oemih mesecih pa samo enajst; zdaj tehta 25 funtov. Prvih osem mesecev je noč in dan jokal. Se zdaj ima sps-nje bolj slabo po noči. Prve zobe je dobil pri dveh letih, zdaj mu gredo zobje hitro ven. Glavo drli težko pokonci; teme vrh glave je še odprto (mehko), govori še nič, z rokami tudi ne dene nič v usta. Ne sedi nič; če ga poscdem, se takoj zvrne na strsn; hodi tudi ne. Telo je drugače normalno razvito, samo šibko je. Od njegovega rojstva sem vedno okoli sdravnikov hodila a mi nobeden ne da zadovoljivega odgovora. Nekateri samo s ramo zmignsjo n rečejo, da bo že bolje, nekste-ri pa sploh nič ne rečejo, samo denar vzamejo. Neki znan elova-ški zdravnik ga je pregledal z X-žarki in rekel, da je normalno razvit, samo slabe živce ima. • Oleveland, O. — Rojaki v Eu-elidu in' Nobleju, O., ki se vozijo na karah iz Clevelanda do No-thinghama in stakozvano "din-ki karo" do Bliss Roada, naj vpoštevajo sledeče: Kadar pride mestna feaqg blizu konca proge "dinki" pa ravno odhaja in jih ne čelu, ni to krivda motornika, temveč bosov, ki so mu odkazgli, da ae mora držati voznega reda in ne čakati na meetne kare. E den njegovih višjih mu je uka zal| "Kadar pride tvoj Čas, vozi in ne čakaj mestnih kari" Torej rojaki, spuščajte vašo jezo na one, ki so krivi, da vas ne sme čakati, ne pa na delavca, ki se mo ra ravnati ,kakor mu ukažejo bo si. Tisti, ki niste zadovoljni in že lite, da bi kare vas čakale, po-šljite proteet na Cleveland Rail way Co., Hanna Bldg., Cleveland, O. kadar se vas dovolj oglasi, bo že kaj pomagalo. —•» Prissdeti. Nevada Oity, Osi. — Rojakom po Ameriki je že znano o nesreči, l(i se je pripetila v zlatem rudniku Argonautu v Kaliforniji, ko je plin zadušil 47 rudarjev. Bojim se, da je tudi mojega prijatelja ssde-Iz tsks usoda ,kajti zadnje Čase je delal pri onem rudniku. Pieal eem na upravo rudnika Argonsuts, odgovorili so mi, ds je on pričel delsti v njem 1. avgusta. On je vložil prošnjo pri iskanju dela, pri Čemur se strinja njegovo ime, sa mo on je navedel v prošnji, da je stsrejši kot je v resnici in da je oženjen, o čemur pa meni ni zna no, da bi bil. Pri.vsem tem sem v dvomih in mielim, da mora biti ne kaj narobe. Njegovo ime je John Kovač ln je prišel lansko leto okoli 16. fo bruarja v Oraee Valle/ iz Round upa, Mont. Bil je pri meni na hre ni do 1. julija, potem pa Je Sel na Allegheny in mi pisal od tam pi smo. Spolnil sem mu vse, kar je želel in še čakal od njega odgovo ra, ali nisem ga prejel. Kolikor mi je znano, je šel Alleghenjrja okoli 1. avguete, potem pa ni bilo več slišati njem. Bogim se torej, da bo tudi on med ponesrečenimi, kajti ime v dnevniku o ponesrečenih je tudi njegovo. Kolikor mi je sneno, je John Kovač doma blizu Zidanege mosta, kakor mi je tudi sam pripovedoval. Delal je v rudnikih v Hrastniku in tam okoli, ima eno aestro v starem kraju in očeta, nisti pa mu je umrla pred per leti. Poleg tega, mielim, da ima Še enega tirata v starem kraju, Snega v M issonrlju na farmi, drugega pe v Coloradu. Za noben<«a izmed njih nimam naslova, zatp prosim, ds se oglasi v listu kdo od teh, če tedo za njega, ako pa je eem šiv, naj se oglasi. Ne iščem Johna Kovača v nikake namene, da W mi bil kaj dolžan ali kaj podobnega Toda, če je bil zadet v tej kats-etrofi, lahko njegovi eorodaiki za htevaje od kompanije, ki je za krivila amrt 47 rudarjev, odškod nimo. Jaz lahko izpričam, da je šel od mene na Alleghenj. Imam le njegovo obleko in kofčef. Kdor bi kaj vet vedel, gs proeim. da ss orlaei. — Naročnik. Piše vrh. zdravnik F. J. Kern. Vprašanja in odgovori. Iz dopisa lahko posnamemo, da je bil otrok normalno rojen, ker je tehtal več kot pozneje pri oemih mesecih. Zakaj ie ni zredil, kot bi se moral f Ootovo sevoda ni, vendar lahko ugibamo, da je bila hrana kriva ali pa njegov sistem, da prave hrane ni mogel prievojiti. Mogoče ima deček ta-rozvsno angleško bolezen, rahitis (riokete). Med revnimi otroci, zlaeti po meetih, kjer stanujejo v temnih in pralnih ulioah, jih dobimo veliko, ki ne shodijo ob pravem čssu, imajo šibke roke ia noge ter mehko teme, ko so stari po dvs do tri leta. Celo pri bogs-tejših družinah semintja naletimo na isti pojav. Za rahitis je ribje olje navadno uspešno sdrs-vilo. V dveh ali treh meeecih o-trok shodi, kosti se mu zravna jo in tudi bolj razumen postane Olje je treba dajati več meeeoev. Poleti bi otroka lahko imeli nage ga na solneu, seveda več tednov, kar iatotako deluje kot ribje olje. Umetna eolnčna luč (ultravijo-letai žarki) prav eigurno ozdra vijo rak i tis v par meeeeih. Dr. Houldsohinsky v Nemčiji je že pred par leti izjavil, da bi rahi-tis morala popolnoma izginiti, Če bi vsako mesto žrtvovalo par sto takov ss spsrste, Id proizvsjsjo ultravijolične/ žarke. Poleg ribje gs oljs dostikrat pomaga takim otrokom železo in jod. V lekarni se dobi preparat Syrup Iodid of Iron. Kakih pet kapljic tega si rupa, trikrat na dan bi zadoato-valo. de druga zdravila za elabo razvite otroke so narejena is ži valekih žlez. Preparat Tablete Hormotone (Cernrick) bi morda zalegle. Torej: ribje olje, naravna ali umetna eolnčna luč, železo in jod ter preparati iz žlez je vee kar je meni znano, da bi otroku pomagalo poleg redne in zdrave hrane. V BUTTU STOKAJO, DA PRIMANJKUJEJO DELAVCI. Čaeniki poročajo, da v Buttu, Mont., primanjkujejo delavoi. Ako jc res to, kar poročajo čaeniki, tedej eo kompenije same krive, ako rudarji ne marajo v Butte. s Pred dvema letoma ob času stavke so Streljali na rudarje, kakor da so o kukluksovski postavi. Take grožnje govore, da ao rudniške kompanije a pomočjo Kuklukaklana napovedale boj rudarjem po novi metodi. In ta metoda se bo nsjbrž malo ločila od metode, po kateri so vprav v Juttu v vojnem času linčali ne kega delavekega organizatorja. Krivci niao še do danes prijeti. Ti dogodki eo rudarjem znani. Ako ae rudarji danee oglbljejo Butta, eo krivi dogodki. Kdo pa pojde delat v mesto, v katerem i ii varen svojega življenja in i katerem lahko kukluksovei od pito groze rudarjem, da jih prese netijo ■ ponočnim obiskom, ako bodo neepoštljivo govorili o viš jih urednikih rudniških kompa ni j t društvenih sej, bo prišlo druitvo it. 170 h kritičen poloiaj. Uradniki sami ne morejo isvršiti dolino-aU vsega članstva, torei, kdor ae ne bo udeležil prihodnje seje, bo kasnovan pa pravilih SNPJ. Od se-so oproftčenl samo bolniki. Upoštevajte to naznanilo. da vam slučajno ne bo Škodovalo. — Frank Zakely, tajnik. Auburn, lil. — Poživljam Člane društva št. 365 SNPJ, da se udeie-tijo prihodnje letne seje dne 3. decembra ob 10. uri dopoldne v polnem številu. Na tej redni seji Imamo voliti društveni odbor se leto 1023 in poleg tega rešiti več lako vatnih točk. Kdor se ne bo udeležil seje, bo postopalo družtvo s nJim po pravljih. isvsetl so ssmo bolniki. —; A nt. Orain, tajnik. John »t on C ity, IU. — Nssnsnjam vsem članom Slovenskega 1-doma. da se bo vršila letna seja dne 10. decembra oh drugi uri popoldne. Članstvo S. D. vsblm, da se polno-Številno udeleži te seje, kjor imamo 'Ura- Članica piše: V prsih me boli že dve leti. Zdrevniki ne morejo iznajti, ka, mi je. Operirana sem bila tia vratu za golšo, prsa pa le niao nič boljša. Vaek zdravnik mi pravi, da nimam jetlke. Pila sem štiri meeeee Cod Uver 011 wlth Phos-phorus, kot ste nekoč naevetovs 11 v Proeveti jetičnim. Prvi meee< sem ee nekaj bolje počutila, pozneje pe ne. Vzrokov bolečin v prsih je to liko, da bi bilo nespametno ugi bati kaj bi bilo naši dopisovalki Najbolj pogost vzrok pri mledih ljudeh, zlaeti moških, da jih tišči in boli v prsih je alkohol, zlast novejši raiain jaek. Ta povzroči vnetje jeter, kar obenem dela te lave v prsih. Pustiti pijačo par meeeeev in zmerno vživeti hrano, pa bolečine v prsih prenehajo Druge boli v prsih vsled srčne nepeke. To lahko zdravnik kma lu dožone. Taki bolniki ss hitro upehajo in mso za težko delo. Je tika je eevOda pogosto vzrok vnetja prsnfb mren, kar povzro-ša bolečine. Vendar je veliko je-tičalh ljudi, ekoro na smrt bolnih. ki čutijo prav malo bolečin. Veliko bolnikov Uma vsled bolečin V prsih, ki imejo bolezni v trebuhu. Tel elučajtv eem videl, ko eo ee pritoževeli, da jih tilči v prsih na deoni strem, v resnici aa imeli žoične kamne, ksr je po pri operaciji. sa izbirati nov odbor sa prlhodnjs leto. Pole* tega moramo ukrepati tudi o več drugih Jako valnlh rečeh v korist Slovenskega dome. I članom naznanjam, da je sedaj sadnjl mesec sa plačilo ssesments. Vssk Člsn torej, ki še nI porsvnal svojih prispevkov društvu, naj pride ns sejo dne 10. decembre in poravna. ksr Js njegova dolžnost. Slovenski dom lastujemo sami Slovenci, teto moramo gledati toliko bolj, ds bo enkrat plačana nala stavbu. Sodelovali moramo vsi. — Tajnik S. D. ■_ Sprlng/leld, III. — Nasnanjem vsem delničarjem Slovenskega na rodnega doma, da bo dne 26. novembra ob drugi url popoldne Štl-riiuesečna seja delničarjev doma. Vabljeni ste, ds se te seje vsi udelo-lite. — J04 F. Aren. SEJE IN SHODI. I Bellalre, O. — Druitvo Sloven skl brstje št 288 v BeUairu, O., da le na snsnje vssm brstom, svojim članom« ds se bo prihodnje eeja našega društva vršila v Turn dyo rani ob drugI url popoldne, na bres ketero pridite J I Sklenjeno Je, da mora prisostvov U tej Seji vssk Član radi volitve,p vege društvenege odbora, ki ge b iiJeme irtsoetv volitve mo to 1923 Izbrali ne prihodnji seji 1023. Opoinlnjam tlanat ■ o ss le-natvo, de redi nešeaa društva malo bolj sle-bodo izpolnjevale vss dolžnosti, ki nam Jih n ls. Teko bi tudi bolj znali, ^oitm je najboljše, ds se poveri društveno uprsvo. Mislim, aa ee bodo sto ri odborniki odrekli službi, ssto morsmo pri tem pesitl, koda bomo Isvolill ss prlhodnjs leto. Ne posa bite brstje ne dan 3. deeemhra kajti tudi sa drugo dvorano moramo gledsti, ker ta dvorane ni dobra sa pociml. Vsak brat more de Isti v korist nsžegs družtve. Nsha jsmo se v dovoli velikem meatu med Hrvstl in Slovenci ter nas Ji približno 100 členov. V prihod nJem Jetu si vsemimo sa rili, ds se more nsže družtvo pomnožiti, de bo štelo 200 članov. Pokažimo se, de imamo tu družtvo SNPJ. Nade- jam ee, da boeto to nesnenilo uoo-■ poselili sejo v kolikor likom številu. — Proko ItevsU In mogoče ve Batrak. BS ss svrhe. članstvu našega društva Je snano, da sem še tri leta tajnik tega društva, s med vsein tem čaaum smo Imeli skoraj vsaki mesec po eno do štiri prošnje na društvo-ni seji. Društvo takih prošenj nI nikdar odbilo ln kjer Je moglo, potrebnim pomagalo. Na eno tako prošnjo smo dali en dolsr, na vse oatsle pa od 82.50 do 97. Torei si lahko mislite, da vsi dohodki v blagajno nažega druživa gredo samo mskrodelne namene. Ples bo nbdržavan v dvorani brata Malta Kauslarleha ln prične točno ob 8:30 svečer. To bo v soboto dne 26. novembra. Vsi bra la sestre našega društva, pridi na to" prireditev In pripeljite o vršils dne 3 decembra, Na seli >omo volili društveni odbor sa prihodnje leto <1029. Kdor sa letne šele ne bo udeležil, bo kssnovan, kot Je bilo sklenjeno na sadnjl seli. člene tudi posivljsm, ds prlhsjsjo ns seje vsploinem boli redno ln o prsvi uri, ko seje pričnejo. — Ja-cob Skok. tsjnik. Hlbbing, Mlnn. — Nssnsnjam vsem člsnom in člsnlcsm društva št. 126 SNPJ, ds se prlhodnjs sejs vrši v našem lestnem domu "Le-tonis Townside, kstsrl ps seds| še ni dogrsjen. — Jot. Muttch, tsjnik. Molint, lil. Nasnsnjsm članom ln članicam društva "Mlssls-aippl", št. 280 SNPJ, da Je bilo aklenleno ns rediti mesečni sel! dne 6. novembra, da vsak člsn in člsnlca morata priti na redno ee-jrdne 3. decembra, alcer bosts ka snovana. To je ssdnjs seja v letu ki Je zelo važnega pomena. Volil bomo novo društvene urednike se leto 1023. 'Vsled teae pričakujem ds se bo vssk Člsn In člsnlca Mje udeležila, da bo lepša prilika Jsvo-lltl v ursd Člane, keterlm Je društveno delo pri srcu. — Laurtncš OraiHtek, tajnik._ Uncoln, III. — Opomlnjem člane društva Št. 116. de ss polnoSte-vilno udeležijo prihodnje redne soje, ns ksteri bomo volili nov dru- štveni odbor ss prlhodnjs Isto 1 so bratje, pridite val na sejo, de net bo kdo kaznovan. Uvsetl so ssmo bolniki ln oni, ki imsjo delo. — 5gf-votltr Bruketa, tsjnik. RAZNA NAZNANILA. Wlllard, Wit. — Nssnsnjsm Članom in členlcem družtve ftt. IVI v WIIIsrdu, Wls„ ds sem prevsei tajništvo, v društvenih oslrlh ns v bodoče člani j>brečeJo neme W'illarJ, ne neslov: Ptltr Wlt„ Uox IU. Žagar, Franklin. Kant. — Društvo št. 187 v Franklinu, Kens.. vabi vse svoje Člane, de se udelešijo prihod nje seje dne I. decembre, na kateri bomo imeli ne dnevnem redu volit ve novih odbornlc. Izvolimo od bor, ki bo delovsl v korist nsšegs druživa In dične SNPJ. To nem )< le moteoču, ako se vse. brez isjeme udeležimo seje. — Ns ssdnji aej dne 6. novembre smo rszprevljsl zaradi veselici*, kdaj Jo priredimo Torej vse na sejo, ns] ne bo nlka kih trnovo rov, da Je katera pota bila. — Helen Leber, taJnlcs*B|H Benld, IIL — Društvo šl. 366 SNPJ v Benldu, IU., ie na redni ee-Ji dne 6. meja sklenilo, de morejo vsi nJega člani prill na letno sejo, ki se b» obdrlavala dne 8. decembra ob 0:30 dopoldne. Bretje, pridite val, kajti na dnevnem redu bomo Imeli izbiranje odbora sa drugo leto. Ravnotalio bomo ras-pravljall o veselici, ki Jo nameravamo prirediti na stsrega leta dan, ki bo v korist kakor sklenjeno ns seji. Dalja naznenjam vsem članom našega društva, da bo suapendlran. Sdor ee bo prlaotenaa letni ar ji rušiva u H dni. Bratje, ne dol-Šlte odbore« če boste radi nrpriso-stoovsafs susupendlrsnl, kajti odbor se tega tudi rad ne noalužuje. Vse člene poživljam torej, da pridite ne letno sejo in prinellet* vsak pa enega novega k and i dala sa pristop k nsil SNPJ. » tom boste dobro nsredili sebi lo aešemo novemu bratu. Z bratskim pozdravom — Harko Fndurlf, tajnik. Akrnrt, O. — Opoiarjarn člane In članire družtva š«. 170 SNPJ. da se poloošlevllnf adetotij« prihodnje redne seje, k str rs se vrši dae I. d« t roibm. Na dnevnem redu Imamo udo velne točke, kakor tudi volitve društvenih uradnikov, kakor se to vrši vsako leto. Vse Irlošnje arje natrfta društva so Mle jeko atsbo obi»kov.nr, da je 9 rrsnlrl Žalostno. Mim, da M a* ar/aanil tmji s tistimi člsifl, ki SlandardvlUf, Vlah. — Društvo št. 422 SNPJ daje nasnanie vsem svojim Članom, da se vršijo njege redne mesečne seje vssko .drugo nedeUo v mesecu predpoldne ne Stsndsrdvllki. Društvo posivila svoje člsne, de se udelešujejo rednih mesečnih sej ter nej neTIsosta-jajo bres vzroka, čimveč članov ment mora bili plsčsn pred dnem v mesecu, ls društvene bls J« ns seji. toliko Jošje ukrepsmo društvenih zadevali. — Društva ' di ooominja člane, da redno čujejo svoj mesečni esesmei prsvem čssu In s tem omogočejo redno poelovsnie urednikov. Ases nora biti ^li gajne se ne saktede sa nlkoger. aiučaju, da Čian ne pleče la le vsled tege suspendiran, saj krivdo prištele aebi ter nej ne dolšl dru-tlvrnih uradnikov, ki M morsjo držati po pravilih. —> Anion fol-kar, tsjnik. de Rlum, Wa»h. — Ponovno ste potvsni vsi brstje društve Dobrodošli, žt. 79 SNPJ v O Klumu, Wssb., ds porsvnste svoj dolg dru-IIvu nsjksanele do 16. dceeipbra, ker v nasproinem alučaiu Je društvo pri mora no nosi opati s vami po pravilih in objaviU to v Pio sveti, članstvo ve, da Je se dne v nem redu volitev drugih društvenih uradnikov in ds bo iKVoUen nov odbor. Knjige ae morsjo čisto pridati novemu tajniku. Članom natrga društva upam, da je soeoo fTk se neketore zalotil tajnik, toda društvo tege se more trpeti ls treba Je, da se vse Izrevne. Kot tajnik legs društvs skosi del čase se odpovem temu slutbovenlu veaelje starim in mladim, tako, ne bo nikomur žal radi udeležbe« Na raspolago bo dovolj okusnih Jedi ln pileče. Torej na svidenje v soboto dne 18. novembra. Uijiidno vabi — odbor. Brooklyn. N, V. —- Nasnanjam članom in članicam družtva Žt 140 SNPJ, da se vrži veselice nažej^a družtva dne 26, novembra ln prične ob osmi url svctVr pri bratu Hsuhu na 00 lrwing Ave., Hrook-lyn, N. Y. Potivljani člane ln članice, da se udeležijo te prireditve v polnem žtevilu In da vsak član ripelje s seboj vsaj po enega pri- Slovence-Urva Iruge Slovane. Pouki It ltoslyne šl. Ti In 3, poeetlte K:!«1! da nas bo več, Ako se kateri Član ne bo udelešil te veselice* bo plačal v društveno blagajno, kakor smo < sklenili ne sadnjl seji. Zabave na veselioi bo dovoli sa stsre in mlade, ksr vse bo prlskr- IQRE, KONCERTI IN PLESNE ZABAVE. Bear Creek. Mont. — Nssnsnjsm vsem Slovencem ln Hrvstom, de priredi društvo Slovenski sinovi, t. 118 SNPJ, veselloo a igro dne 9, novembre, to Je v nedeljo ob 2. url popoldne v Schot Cube dvorani. Na programu bosts najprej "U-etl tast", Igra, vseta is ameriškega življenja in ne to "Pri vratar-U", dogodek Is stsre domovine. Po grah ho »lrHM os lo sejo. Ssmo če Je član bolan, J« o-moitm od priaostvovaoja prt mL ' Na zadnji avoji aeil Je dmštvo MMJaflla, da bomo obdršavall plea v korlat drultveni blagajni. Ur al Je in sestra ler v obča vai Stov»»i v o- lih smetram. da vrč Jem številu posivil« i števil« R vae, da ae v u dr letite. V*t Vabilo k tlavnosti in na veselico 1 Uljudno vabimo vaa aoaedna društva* kot tudi rojaka In rojakinja domača In bližnje okolice* da naa polno-Atevilno poaetljo na slavnostni otvoritvi Slovenskega Doma m prt vaeeltoi katere prtradl LIBRARV-SKO DRUŠTVO "IZOBRAŽEVALNI IN ZABAVNI DOM" dne 30. novembra 1922* v Librarjr* Pa. abijttbUl t odi Program bode vaMkosi sele sanlmiv Sodalovsla bade deb^-snana "Caoaosborg fedbe" la (^nonalmrga ta pevake .droKve "Pr»4#nr«n" is Pltubargha, Pa. PoaetiU na« s« nae rasel govorniki. Vttopotoa k v.dUl J« SO« sa M«ba la Da aa beda r>aSr»ffto la/ntoi In A#Jntss, tor 8jliial»Ualg| MeflŠVbel »dbor. Ter«J val k stovaostol saWt. EUŠa ODSOR. iudbd"evna ta p«uMU VN (iMatl 1» nrtloc«. T« •l«|UtM ni* ru sLudl § krasno godbo ia 'M Sa dovoli v««li*. Samo mUilto •I vMtlJ«, ki Mbo la v jutro, tomvaf vaak Caa v daavu lahko talgrata Itvratan komad vali drnUni. Ura J« motno ta kraano i »delana. Sploh Jo nI bolita ar« aa drianj« prav«®« laaa. Danit« f» na rnlao omaro i M kamorkoli ram okrasi vil ^L /a 1S| palca visoka ta IS pa kav U. I« M kratko dobo bodamo prodajali ta tre po mlaki aaal aa U.OO. Vi aa itokimi* aMrsar. Polljita nam »Sa kot prrduj' m in ml vam polijemo ara, Kadar prajtnata ara a« dom plačat« pls-momoM «• |f.SS. NK ČAKAJTE DA BO- 80 PREJ VSI PRODALI. PISITK SK AMK8 Mi .... i WESTERN SALES CO., 7. PoverjenUt»o se konstiluirs sledeče: Tsi-nik, blagajnik in Itirle odborniki, ki vsi skupaj Ivo-rilo odbor trstih poverjenikov in upraviteljev premoienla J. B. Z. Tajnik in blagajnik sta pod varilno. kakrino določi seja poverjen »kesa odbora. Usti na porottva brani eno nadzorni odbor S.VJ. In drugo nadzorni odbor JSZ. Izplačila (ček«) podpisujeta blagajnik in tajnik. Pravico glasovsnla imalo vsi poverjeniki. S. V slučaju odstopa ali izključenia katerega poverjenikov iz SNPJ. ali JSZ.. se M smatrg avto-matično izključenega tudi Iz poverjeniitve premo-tenla JBZ. in na njegovo mesto izvoli prizadeti slavni odbor takoi drugeaa člana iz svoie srede. f. O vsem delovanju in aktivnostih poverjeni-fttva sa od čaaa do časa porivajo pismena poročilu gl. odboru SNPJ. ln eksekutivi J.S.Z. Meseca Ja-nuarla vseko leto pe se more vsskemu omenjenih odborov podsti poročilo o staniu premožen Is ln o aktivnostih poverjeniitve tekom lete. 10. Kadar potrebno, pregledajo poslovanje poverieniitva In njegovo finančno stanle dve člena nadzornega odbora SNPJ. in dva člana nadzornega odbora JSZ. Brat Godina predlaga, naj se resolucije br. Zajca načeloma sprejme. Podlog podpiran. Odpre se razprave o poedinih točkah resolucije. ki jih Čita br. Žalec. . i Pri odstavku resolucije, ki se tiče ratificiranja sklepov poverieniitva od strani gl. odbornikov S. N. P. J. in J. S. Z. stavi br. Petrich predlog, nai se dotični odstavek radi morebitne poznejše komplikacije črta. Razprave se vdeleži več členov. Pri glasovanju pa predlog s 7 proti 6 glasovi propade. S tem le resoluclla br. Zajca sprejete v celoti. Ne vprašanje predsednika, če Ima še kdo kak-ino resolucijo ali predlog, ki bi se nanašal na predajo premotenja J. R. Z., vstane br. Bartel Yerant in prečita resolucijo socialističnega klubs št. 211. ki se glesi: I RESOLUCIJA Predložena Izredni te) t organizacije J. R. Z. dne U. oktobra mi o Chleapi, lil. CIsnstvo socialističnega kluba Št. 311 J. S. Z. v Aliauippi, Pa., na redni seli dne 15. oktobre 1922. predlaga in sugestira izredni seli J. R. Z. v Chicagi. 111., sledeče: 1. KOt bivši aktivni Člsnl J. B. Z. — to se pra-vi plsčuiočl redne mesečne prispevke ze J. B. Z. — tele. ds se delni sklsd J. B. Z., ki le ne roki in je bil nebrsn po večini od deleveev, in sicer svoto $4,000.00 rezervira zs pomoč slovenskim premogar-»kini ilrsjksriem v W. Moreland. Somcrset ln Pa-yette Counties. Pe.. ki so še vedno na štrajku in se bojujejo za- svoj«- človečanske prnvice proti trdo-^-vretnim in autokretičnim operatorjem .s pridrt-kom. če ostanejo razmere v navedenih okrajih, še nadelie teke In bodo podpore potrebni. V ta namen naj poverjeništvo bodočega upravljsnja imovine J. B. Z. uvede preiskavo in organizira pomoino akci-' lo. Poleg tega predlagamo, da se vse osteio premo-ienje J. B. Z. Izroči listu "Proletarcu za socialistično propagsndo. to ie legalne nemene. 2. Mi smetremo. de Je okoli dve tretjine fonde J. B. Z. ie porabljenega v »vrhe za kstere je bil denar nabran, de pa ni bilo zaieljenega uspehe, je brikotne krivde v tem, ker narod v stari domovini ie ni zrel ze teko akcijo. V spomin si lahko pokličemo podobne finenčne ustanovne organizacija kot le bile Slovenska Liga In Zavetišče. Kje le dane« te liga ln k|e Zavetišče? Morda zna za vze te orgsr nizscile samo par oseb, hi to dali v te namene. V dejstvu pe se ne Izvaja Iz teh organizacii za tiste, ki so prispevell nič. čeprav se nshais morda dener ne varnem mestu. 9. Zime se bllie, noči postsjsjo mrzle, e dru-1 iine premogsrlev, ki so ns itrsjku. morajo vsllc temu prebivsti v Šotorih. Otroci prosijo kriiha, oble- * ke, krov za prenočliče pe ie rjuhe namesto trdne strehe. Nai klub torei šoli. de izredna ,seie J. B. Z. v Chicagi te reči upošteva in se naprsm temu rsvnf. > kskor |e isrsieno v točki 1 te resolucUe* j 4. , Članstvo klube it. 211 J. S. Z. je pooblestl-lo sodruga .Bartol Ysrsnts. ds to resolucijo sestopa in glede, ds pride ns seli J. B. Z. do konkretnegs sskliučks ln odborenjs. Končno izjavlja klub it. 211 J. S. Z., ds pre-vzeme redi morebitne kritike se tek sklep vso odgovornost ne se. Ze socislističnl klub it. 211 J. S. Z. Allquipps. Pa« . « Stephen Ogrizek, predsednik seje, Bertel Yerent, tajnik. Pečet klube. . * »■« i K tej resoluciji pojssnl brst Ycrant položaj nekaterih itrejkarjev v tamkajinjih okolitih in apelira. nai se sa dotlčne okraje odmeri zvoto ze podporo, ki |e neznečene v resoluciji klube. Brat Zornlk pojasnjuje istoteko razmere v pre* logarskih okrajih v PennsvlvanlJI. Is njegovegs Is-vsjsnis je posneti, de so temksjinje itrslkovne rez-mere redi kspitsllstičncgs terorja precej zamotane. Njegove mnenje |c, nai se kaj ukrene s pomočjo gl. odbors SNPJ. Br. Godlns prsvl. ds dobivs ursd SNPJ. mnogo pisem, ki se nanalelo na itraikovne razmere v PennsvlvanlJI. Iz njih le razvidno, da so itraikovne razmere tamkal res zelo zamotane, radi česar ie tudi zelo teiko sklepati kako in kaj glede podpore. Aoell, ki prihajalo, so zelo mnogovrstni, ln če bi hoteli vsem pomagati, bi morali Imeti stotlsočc do-, lerjev ne razpolago. Naiteije pri vsem pe bi bilo orgsniiiratt razdelitev, ki na| bi bila pravična. Nslcnostsvnejis bi bilo seveds poilliatl podporo na premogarsko organizacijo, toda kdo ve. koliko bi dobili od tega nall premogarjl. Brat Zavertnik pravi, da se čisto lahko reče. da .|e ne stevki ie okrog 85,000 premogerjev. nI pa zato, da se ds kakimi svots premogarskl organizaciji. Na vsak način bi bilo treba organizirati posebno pomoino akcijo s strani SNPJ. in JSZ. Kolibo nai bi se dslo v ta nainen za začetek, sa lahko določi posnele. ' , v. "J Brat Yersnt itlavlla. da vkllučuie v itralkarje tudi premogarie v \V. Va. Brat Alcl poiasnjuie. da je tetko odločati, ker Je toliko določimo kaj sa Pennsvlvanllo, b< klm apelom tudi is Kansasa in od ba bo naiti nekaj dalekoselnejlega. Brat Tauchar |e mnenla, naj sele določi gotovg •volo sa slučaje, ki se navalalo v resoluciji socisli-stičnega klubs it. 211. čet da se ie seja ie precej oddalllla od tadeve. hi ie na dnevnem redu. Brat Oven pravi, da |e res le mnogo premogar-lev na itralku. Tekava pa je razbrati, kako se I itraiki vodilo in ksi so sploh. Po nehaterih kra|l_ vodi unlle ttrajk resno, po drugih ne. Prav zato pe le tetko določati podporo. Podpora ne bi bila pre-obseina, če bi snatala 1300.000. Prčdvsem bi bilo nulao. da podvsame kako večlo akcijo glede podpore prlsedetih ttralkariev SNPJ.. ki le v tem Štraiku aalboll prisadrta. To se lahko Isvrii v ivesl s J. S. Z. Badl lega predlaga: nai se da Is blegaine J. R. Z. 11.500 ter oh e__ orasnlklrs pomoino akello ta prlsadete itrajkarle v PenasvIvanlli ia v \v. v«. Brat tiodins polasniule «a enkrat, da šrale le ae vse straal tako. kakor da le Štrajk na vseh straneh. bmkI tem ko aovore raiaa poročila vendar drugače. Ce le mogoče dognati, kje le tiraj k In onmniairatl stvar take. da hI bila raidelitrv pravična. tedel aaj se kal da. Br. LnehUh meni. da ao bili peansvlvanakl 2SJ* ^ aeadreten la- kaotičen. Doltaost eaia hI bila. nai se Hm pn molnoatl pomaae maralao In materialno. Prav ae-dal artte v poil«V teveda matertaln« pomoč, radi »al se de voli se satetek pomotae ekelk S*e«o ..mesto It.MO ket se SS Predlo« £ t Dalje a. 7. Uran. , PROSVETA SUHO GKOZDJ1 Of DEUOI •ADStL , SREDA, 15. N0V1MBRA, 1922. spl^h nato z ena« drugod. Tre- Ci par, najboljše vrste, jako velike ^jagode, baksa 25 funtov $ 4.05 Muškate], sladke debele jagode, baksa 50 funtov 6.00 Češpljc debele, beksa 25 funtov 4.00 Čeiplje drobne, beksa 25 funtov 3.00 Fige v krsneelnih, letošnje bakea 110 funtov 12.10 Brinjeve jagode, vreča 132 funtov 8.50 K naročilu priloite Monej Order MATH. PBZDIR, Boz 772, CHtj Hali Sta. Hew York, H. T. PROLETARCC je slovensko glasilo socialistične stranke v Ameriki. Vsak delavec in rojak, ki se sanima sa soclallsem. bi ga moral redno Čiteti, ker vam kaše pravo sliko todslizas loto, $1.80 »a pol.lota. Naalov: PROLETAREC, 3030 W. SOtk St.. CHICAGO. ILLINOIS. Pilit« po nai caaik knjig! Začnite dan zgodbo Znamenje (Nov. 30-22) pomeni, da vam naročnina poteče na ta dan. Ponovite jo pravočaano, da vam liata ne uatavimo. Ako liata ne prejmete, je mogoče vatav-Ijen, ker ni bil plačan. Ako je vai Hat plačan in ga me prejmete, je mogoče uatav-Ijen, valed napačnega naalo-va, pišite nam dopianico in navedite stari in novi naalov. Naši zastopniki ao vai društveni tajniki in drugi zastopniki, pri katerih lahko plačate naročnino. Naročnina za celo leto jo $6.00 in za pol leta pa $2.50. Člani S. N. P. J. plačajo za pol leta $1.90 in za celo leto $3.80. Za meato Chicago je za leto $6.50, pol leta $3.25. Za Evropo atane za pol leta $4.00, za vae leto pa $8.00. Tednik atane za Evropo $1.70. člani doplačajo aamo 50c za poštnino. Naročnino lahko tudi sami pošljete na naalov: yPRAVNIŠTVO "PROSVETA" 2657 S. Lawndale A ve., CHICAGO, ILL. POPOLNOMA ZASTONJ vam pošljemo našo SLOVENSKO knjižico o patentih. Pilita nam ie danes v slovanskem jeziku. Ime A. M. WIL80N je poznan ie 82 lat. V vsah zadevah patentov, iznajdb in o prodajanju patentov piiite zanesljivim advoka-tonf za patente v Washington, na naslov: A. M. WILSON, Inc., 31S Vlctor Bldf., Waahlaftoa, D. C. VELIKA PRODAJA BAKRENIH KOTLOV Po mišji coni kot kje drugj«. Cm i 4 g al....... S4.TS | e I*L ...... sjsl 1 e |tL ...... V JO P10 gaL...... S.7S 1 I IS gsi. ...... 10JS [ss |*L ...... IV JS Marajaal la IS, tS a «t sni su* daianaca bakra. Ma prodalo« lijaka podakala rii^nlm wkww. » široka lakaja, 4o*olJ M roko notri dia« pri omivapji. Mahkan bakra -ri i N tO« .o Zavali, i pela« dabala pa ta« «avali. t»w po 4(1«. Kadar aan>«U naa polUlta Monar Ord«r. Vm polilial. Ta oSpo»IJ«Jo projm« trn alaer v MOČNIH . LOSK* ZABOJIH. JOHN HRUBY Dept. P. Ustooovljoaa tOTI. 1000 S* Štaelao Avo^ Chleago* IIL ruita p* Ml e«nik. Največja Slovenska Banka v Ameriki je v Clevelandu, O., kajti v dobrih dveh letih »vojega obstanka izkazuje nad DVA MILIJONA DOLARJEV PREMOŽENJA. Malo je bank v Ameriki, katerih rast bi bila povprečno po milijon dolarjev na leto. « v Popolna varnost vloženega denaija je poglavitni vzrok, da je postala naša Slovenska banka v tako kratkem času največji denarni zavod nove domovine. In kar je glavno: ustanovili so jo naši ljudje z naiim denarjem. Vodstvo in vsa.uprava je zopet v rokah nafiih ljudij. POPOLNO NADZORSTVO VSEGA VLOŽENEGA DENARJA nad našo banko ima drsava, potem posebni izvedenci in pa bančni direktorih, ki sestoji iz enaindvajsetih članov direktorija in šestih svetovalcev. Med njimi najdete sama naša imena, poznane in zaupanja vredna može. Zato nalagajo v tem domačem denarnem zavodu naše JEDNOTE, ZVEZE IN POSAMEZNIKI i • * Iz vseh krajev naše nove domovine. Med vložniki je država sama, County, šole, knjižnice, mesta itd. Pomnite, da naša banka obrestuje vse vloge po 4% od dneva vloge do dneva dviga. Denar prinesete lahko osebno, če stanujete v bližini, ali pa ga pošljete po pošti in sicer z money ordrom, draftom ali čekom. Z obratno pošto prejmete hranilno knjižico, na katero zopet lahko dvignete svoj denar, kadar ga rabite. Pošilja denar na vse strani sveta in sicer po dnevnem kurzu—kakor je denar na svetovnem trgu, tako ga dobite vi V zvezi je najboljšimi denarnimi zavodi starega kraja in garantira vsako pošiljatev z vsem svojim premoženjem. i * NAJBOLJŠE IN NAJVARNEJŠE je vselej tam, kjer je naše. Ako zaupate denar naši Slovenski Banki, potem ste lahko brez vse skrbi zanj. Obrnite se osebno ali pa pišite na The North American Banking & Savings Co. StCkirSeSadSteMt, CLEVELAND, O. ZAPISNIK SEJE IZVRSEVAUIE9A. CEN TRALNEGA IN POVERJEN« J. II dM U. oktobra 19tt. (Konec) Po konlanl svetovni volal. v kolikor so jo kon-«all zavrtnliki impcriall.il s svoiimi srabeikiml posod ba in i. so se iz Juaoslovanskega Republikanskega Zdruienia umaknili vsi elementi, katerim le hll glavni cilj ustenovitev jugoslovanske drieve. Ta je bile ustanovljena, dasi niti od daleč v tistom smisla. kakor ga je saatopalo J. K. Z. Bolgare, ki so del Juaoslovenov. so prt formiranju luaoalovanske drieve odločujoči faktorji IskUučili: v Belgradu se Bolgara enoetavno preirll in ravneti s nlimi naprej kot s nsrodom. ki je Srbiji so vraten in s tem tudi novemu kralirstvu SHS. Na drugi strani le velik del Hiaoslovenskega lludstva in a tem njihove*« teritorija postalo plen italijanskega impertalizme. V obstoječih razmerah i. B. Z. nI moglo vriiti .Istih aktivnosti, kakor prva leta svojem obstanka. Razredno zevedni jugoslovenskt delevei. jedro J. R. Z., so se oprijeli s vso vnemo dela v strogo socialističnih orsaniiscileh. Drugi, mlačnejii. so se umak-aili vaakemu aktivnemu delu. Proletarilat edini ie sila. ki bo pomel s povrija sedenji druiabni red. kaiti le s uilpravo kapitalističnega sistema bo omogočeno ustanoviti druibo pravičnosti in samoodločevania narodov pride iele tedaj do tvoje prave vellave. Da proletarijat postane taka sila. aa je trebe vzgajati, organizirati in vtpovobitl ze izvriltev preobrate. V Ameriki vrii to delo v prvi vrsti Jugoslovanska socialistična sve-sa. V tej so danes koncentrirane aktivnosti zavednega iugoslovanskega delavstva In radi tega ie postalo Jugoslovansko Republičensko Zdrute-n|e v svpjl stari tvorbi od svojegs zsdnjega zbora, ki se je vriil dna 11. In 12. marca 1921. neaktivno. • Imenovani zbor je pre videl In se oziral na to situa- cilo. ki le imela sledili in ie s ozlrom ng^ti dejstve sprejel razae zaključke, med drugim tudi resoluci-lo. poznana kot Skubicova resoluclla. Odstavek te resolucije, neesiajoč se ne bodočnost i. R. Z., se alesi: M . . . Ce po dveh letih nsstsae v sterem kraju laka stabilnost, da glavni odbor in centralni odbor Pridete do sskliučks. ds i c nsdsljno delovsnje J. R. . nepotrebno, tedsj se odde premoienje Slovenski Narodni Podporni. Jednoti In Jugoslovanski So-elelietičnl Zvesl s nalogom, ds gs odpoiljeta takoj iugoslovsnskim orgsnlsscllsm v Jugosjsvlli In okupiranem ozemllu. katere so prlsnsle nsi program, ds ga porabilo v svrhe. v ketere so bile sredstvs J. R. Z. nsbrsns." Ns Imenovenem zboru J. R. Z. le bilo nsdslle zsključeno, ds se Izvolijo v centralni odbor J. R. Z. in po rMPUstu J. R. Z. ss povsrlenlltvo njegovega premotenja trije odgovorni členi J. S. Z. In trije odgovorni členi S. N. P. J. To poverjeniitvo sestoječe kakor omenjeno, imu nalogo izvesti sklepe zednllh la tekočege zbore J. R. Z. Zekl lučki k on venci i J. R. Z. določalo, ds se morajo sredstvs porabiti ss nsmene, ss ketere so blls * nsbrsns, to je v prid propsgsnde ss ustsaovitsv svobodne, dempkratičas. republikanske Jugoslevi-le. v kateri aa| bodo zdruieai vsi itlrje lugoeloven-skl narodi. V Jugoslaviji, kakor tudi ne okupiranem ozemllu (julijska Benečije), obstoji sedel več strul. katerih programi so nsčelno identični s programom i. R. Z., toda te struje danes niso sloine. Nsspro-tuiclo si radi podrobnosti v formi drisve'. nadalle Imelo reziične miiljenla o taktiki in o reievanju so-c i nI ni h problemov. V takih Jokol^.nah ja laiko-sklepstl. med kstere skupine se nel razdeli premo-' ieate J. R. Z. Tudi hi se v teh reimersh dsnsrns srtdstvs J. R. Z., sko bi se odposlsls v stsri kral sedsj. ne porabile toliko v »vrho propsgirsnjs pro-gTsms. kskrinrgs si is osvojilo J. R. Z., temveč se ie večie podnetevenje frakcljskih sporov. To so razlogi. ki nsi nsvsjajo storiti sklsp/ ds ss v obstoječih razmerah ne poiljr prcmoienie. keterege stsnje le reividno ii poročile aedsornege odbore ln mero-dsinlh odbornikov gl. odbora J. R. Z., v stari kral sedaj, ampak iele tedaj, kadar bodo izgledi, de se bodo sredstvo resnično porabile sa nemene,' ze ke-krine se ie J. R. Z. ustanovilo. Delo u osvoboditev ljudstev, se zedlnlenje ne-rodov, se ssmoodločcvsnje In | ss sploins ljudske pravice ne bo prestslo v nslih vrstsh. Med Jugosio-veaskim delavstvom v Zedinjenih drisvah vrli to delo J. S. Z. In nleno glasilo "Proleterec". kekor tudi vsi tisti Usti, ki stole ne strani razredno zs-vednega delavstva. Toda v borbah ia pravico in boilio drutabno uredbo prldeio v nrvl vrsti v po-itev organisacile. ki vodilo take bole. Taks orgsnl-zacija ie zs nss Jugoslovsnsks Socisllstlčns Zvess. slonečs na načelih mednarodneee socisllzms. delujoča v mednarodnem delavskem gibanlu. Nlen namen Je zdrulevatl nald delavstvo Ta gs vsposob* listi zs borbo proti dsnslnjemu redu. Ons js v prvi vrsti posvana utrjevati slike z zavednim delavstvom v Jugoslaviji In v vseh tistih krajih, kjer je jugoslovansko delavstvo kompaktno naselleno. Nleno delo ni samo začasno, ampak tralno. Zato je trebe to gibanje natega delavstva tudi gmotno podpirati. Primarno vainost. ki io ima "Proleterec". glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze, aa to gibanje. Kakor več ali manj vsi drugI delavski listi, v posesti delavskih organlsacll. tako |e tudi "Prole-tsrrc" navrian na podporo od strani delevstvs ss svole vidrievanjc. Zalo laključujemo. da se mu da Ii srrdstev le organlisrije podpora, kolikina In kako. to nai določi ta ibor po spreletju te resolucije. Nadalie «akl|uču|emo, da le potrebno s vsemi naiimi močmi podpirati gibanje natega delavstva i« Isboljianje svo|ega poloiaja. Pri trm mislimo na indnstrialne boje, kakor Je bila sploina stavka premo-garlev leta 11122. V la namen nsj ta sbor sprejme primeren saključek. da se bo v slučaju nulnostl s pomoino akcijo v prid natrga delavstva lahko takol pričelo. V pogledu upravljania premoienla J. R. Z. In bodočega delovanja ter raipol*~*-*ia sredstev sa-ključuleino: 1. l)s poverlenlttvo. sestoječe Iz treh odgovornih čtsaov s N. P. J. in trrh odgovornih člsnov J. %. Z., hrani vsa premoienle ki ostane od na tem zboru reiputčene orgaalsaclle J. B. Z. po odbitju vseh Izplačil, odobrenih na tem sboru. 2. Poverjeniitvo premoienla J. B. Z. ima nalogo dobiti v Ljubljani sanrsljlvo osebo ali več eseb. katerih aaloea bo varoveti Interese delete $10.000 (K 1,407.5001, ki ge Ime J. R. Z. v Blesniko-vl tiskarni v Muhllaal. I. Poverlenlttvo Ima v ••vteaiumn s prlssde-tlmt odbori JftZ. In SNPJ. polno moč v slnčaiu potrebe. to |e. kader nestanejo v starem kraju videl maki usoeinena gihanja doseči boliio drftavno tvorbo. v katerem hi sodelovale vse vatnelie delavske organisacile v starem kralu. raapolanatl a vsemi sredstvi pod upravo poverieniitva. Veeko gibanje, ki hI se aa podpirale s tem fondom, pa mora hiti v soglasju ■ načelno Izjavo la s pro-ramom J. R. L 4. Prt razpolaganju premoienla. pod upravo povertentMva. odločajo poverlenlkl v soglasju sklepov tega shora. aa svole delo •»« so odgovorni t 0» členi poverim i it v« od SNPJ. glavnegMi odbora SNPJ. la ki AUni runr.rUmiU. «1 Itf .liubiili.l Iti PROSVETA Zastonj! Krasni lavaliere! SREDI, 18. NOVHMBRA, 1922. SAPlSSlk SBJB IIVR&BVALNEGA. CENTRALNEGA IN POVERJENlŠKEGA ODBORA J. R. Z. (Nadaljevanje a 6. strani.) Br. Zamik pojssniuje ke enkrat razmere, ki ob-»tsjaio sedsl pod pritiskom kapitalistične« terorja v Pennsvlvaniji. valed čessr št raj k ne poteka tako kakor bi bilo »eletl. Priporoča, naj bi ustanovila-SNPJ. »oseben itrsikovni assesment. odbor pa. ki se izvoli da preiskale zadeve Itraikov in podpora asi potem podpore rszdeli kakor bo n*ro Proletarcu in v druge namene za pojačanje de-vskesa glbsnjo. E stvari govori več nevsočlh, ki Izrsžsjb različna mnenja. Godlna predlsgs, nsl ss ds Proletarcu $2.500 ia vse obresti, ki se isteksio Is nsloiensgs densrls in vrednostnih pspirlev tukaj ln v starem kraju, v posesti JRZ. Dostavlja, da se naj ls te obresti nsj- Ervo plačajo eventuelnl stroški poverjeništva in ie-oetalo nsj dobi Proletsrsc. ; Zsvcrinik pravi, da soslatas tem. ds se Prols-tsrcu nakaže podpora. Toda daje naj se Jo v manj-lih vsotah. Le rs začetek nsl bi bils mslo večje. Je ss plače ven ie v obrokih redi lena. ds ss ims nad poslovanjem pri Proletarru nekaj kontrole in pregleda v gospodarstvo pri listu, • Ne reče. da Is tsm slabo gospodarstvo, vsndsr |e dobro, ds N vodi o n|em kontrola in račsnl. Ole-dati fs namreč treba, da ae postavi list na Isstns noge. Zs prvič nsl se d« mslo več, pozneje ps obresti od nsloienegs densrls tuks) ln v stsrem krsje. Brat Udovich predlaga, naj dobi 1'rolstsrcc $9.000 In obresti, ki se iztsksjo is nsloienegs dene- vlln&u* iuu h«l m (»wu..whv, ——- ris ns bsnki v Ameriki ia v Blasnikovi tiskarni v LJubljani. Brat Tauchar ae atriala s predlogom brate Udovlcha. Brst Luchlch as isto tako striala s predlogom brsts Udovlcha, priporoča, oa. naj se ds nekaj podpore tudi glssilu srpske sekcije J. S. Z., listu Bu-dučnost. ki is začel pred kratksm ishslsti v Detroit. Mich. in ims težak ssčstek. Načela. ki so sapopo-dens v isJavi j. H. Z. Js sprelels tudi srpska sekcija J. S. Z. Brat Gedlns popravile svoj predlog v toliko, da se da obema listoma $3.000. in da dobi Prolstarec $2,500, BuduČnost pa $500. Vpraia brata Udovlcha, če »prejme ta dodatek v svoi predlog. Brst Udovich vstrsls pri svojsm predlogu. Brst Oven predlsgs. ds dobi list BuduČnost $500. Ker nI nobenegs ugovora, da predsednik predloge, kukor so bili stsvUen| us glasovati le. Prvi pride v poštsv predlog brsts udjpvlcha. Predlog spre let s 12 proti enemu glasu. Predlog brsta Godinp dobi en glas. Nsto pride ns glssovsnjs predlog brate Ovne. ds dobi list Budučnoet $500. Predlog brate Ovne sprejet soglasno. ~ Brst Godins predlsgs, nsj se vsots $60.80, odrejene ss osirotel« otroks v Jufloslsviji odpošlje, kakor hitro se dobe potrebne infortnscile, ns pristojno mesto. Predlog sprejet. Dslie prodlsgs br. Godins. naj bodoči tajnik dobi od lista Hepublika v Srbiji, podetke, kaj le s tistimi 80 delnicami, ki so bile ' ' . svole» časno na ima J. K Z. za poslano svoto $500. Pred* log sprejet. Razpravo o 'noentarfa J. R. Z. -Brat God lilsdni ameriikl semljl, pretrpel si groaote na bojni fronti ln amrt U jo bila otete, a usoda tvojsgs mladega livljcnja ti Je pa prekrllela tukaj nečrt. Spavaj mirno t žalujoči os t si 11 John Novak in soproga .Eljr, Mlnn., 14. nov. 1999. samec btar 40 lit leii seznaniti ss s fllovsnko ali Urvatico v starosti SO do 40 let v avrho lenitve. Vksme ae tudi vdova s enim otrokom. Ves pisma js nsaloviti ua O, p. Doz 1413, Salt Lake City, Utah. (Adv.) BBS Columbla b Vlctor fovort-čih etrojnv ploič« nn lsbmro. rod ono aUnnjo 75c Spodaj MfsdiM ploUn m 10 pnlcnv, »rtf sJTTvJ? 'm esvaf I l,TVI|PH ll> grsmsianls zapls-v zapisnik la Mf vom zahvaljujoč se aevsočlm ss dsle, ki Is mor biti izvršeno, kskor is zsklJučU sedali zbor J. Z. ob 9. svsčer. Frank Petrieh. seplsntfcer te ee|e. JUG. sonroiiOn romar Spisal Poelovenil H. V, (Dolje.) ( molknil Je, tudi Milan ni od-ffoverll, eamo teftka eapa, ki ee mu ja lavijela la prei, Je pričela n njegovem silnem ganetju. "Da, Je.eačel Keaaniii sopet, 41 to Je bilo tedaj ie tako usojeno, de tvoj rod, eare moj, postane najglavnejli uničevalce evoje do aiovino, ln da al moral ti poginiti redi njegove krivde. Kdo pe te tebe eili," obrnil ee je neenkret k Milana, "da v odločilnem tre "otku ad padal ad naie etvarif Zapeljive lepoto lene tfrugege. matere bodečega ngooobovalei Srbije t" Milan je, vsdignivli gfsvo, polotil desnico na svoj« srce« "Kakor gotovo upem odpuičenje evo. jih grehov od Boga, nisem spos-nsl njenih lepot, da-ei čutim s la-lostjo nepremegljivi čar njen« navzočnosti; o da bi ns bil nikdar zagledel njenega lica, ne bil sit Ial nikdar njenega glaeul" je sa-stokal, skrivajo! obraz v obe dla-ni. »desnica, da, reeniea," je pri-trdil Kosanlil, "potom M nam ne bilo potrebno,da sts vime vso svojo nsdo ns en edta slučej in ds $ svojo krvjo gnojimo tla A4Jc, ne bile bi aem potrebno, da pričakujemo evoje roiitve od ncpoiceeaih hord, sUbllk in gnusnsjUb, aogo je bienrman sem t domala Ua b> bile pila kri svojih einov, pedl.h v svetem kojn, in le ne le sedaj, M bile p« veej v kratkem česa Brblja slavila svoja vstajenje. In to vee el razbil ti radi tnjs lene, ki je davno posabila svojo Ijnkesen, kakor je tndl posabila svojo domovino in svojsgn Boga, k| se roga tvoji aeopemetneeti, da te le mamljo sladks sanjs davna pro-ilotti.^ "Ptsnehsjl Sa Boga, prsne kej I" je stegnil Milan tresoi ee po vsem teloen, roki grešili proti njemu asis- "AJ. k vragu! " jg gr.vr.rB | nsdslie "ns 7SSIS 7IIS1 7SSST 7SSS4 TIIM t«47« zim« Z1SSI sis11 BIStI SSff ___ ... v pUMlHakl raj. Ck«w. S4S44 MpTuito v Cee«r uCZPe-U4SSS Min ivnM S m«U4Umw Psnn*«s. -----^ ^ s^jjmjj^ pamiiov«. tm v larjatrl pw»ll*¥». r»iMk« b )•'•■ 1 rp SMU Um* T DUIIms. ________rvBsa'.' an tis«*. Oftur im nero*"' M. B4S4S «•"»»•] Kitov«. UPI MM Umito assst nmui S4SSS Mm 'Pošljite vele oeroiUe Is leses. Ze» f#411 ti Is piliUlt bHM M (P§ fmmjm t. o. o. m ,.im p*f—*k ' ssss music store, D^i. K 40» V«t r«Ur>l St youngstown, ohio JUGOSLOVANOM V CHISHOLM IN OKOLICI. IA k^fi.AuVMA^kUilJmL i ie ssasnp V •»•/!■ W«»»H »*»l Jo vdihe ln verno banke s vsem ned $1 J00.000, di dsljs njen pejae, ne bedi iteva, ia rastrgsj te vcei njenega iaral Vrni se k nam, svajlm davnim pobratimo«, In komo kakor drafO- kroti bili jutri bok ob bok« 9 m-djrneemi vstmjeli bomo, da bomo sam ogli vrieketi nad resvsHnami Bejesetevs drle ve t Aagora zs Kosovel Ia prvi seed eevobodHe (Dalje na 9. Te ^S kenkaj^er Sobtu p* Ilulil m ml sme redno rrtpr«»l/Imi * i gTaeSe akSCj« Srn m 4 IMAM NA ZALOGI PRAVI LUBASOVE HARMONIKE tri In lilrl-vratne, dvakrat, trikrat in Itirikrat uglalene, asmiks aH kranjske ln pa tudi ehrontsličnc z II besi ter kovfleks ss harmonike. AL013 SKUU, 399 Kpstleo Pl., Besehlyn. N. V. Ne odlašajte do zadnjega časa. BOŽIČ — grešnik veseli a ln lepih spominov ae priMtHJe. Vame, da m bode naii rojaki v Ameriki kekor prsjšnje lete stari domevtal pe mogolaeett Ako helete biti sigurni, da be Vele peMjatev »e najalljl ceni ebrelunena ta v pravem lasu Isplelaaa, Vas povakljasss, de ss obrnete aa nae. Frank Sakser State Bank gutuo nnatopstvo JADRANSKE BANKE. 82 Cortland Stro^, Now York Clty. STOMJI Z.0rlii)*to m M sbas «SS 4» »teto M J|. Ts H*««« h »SM M- m 40 sosiea rosLuiiTS aa ra srsvito krtt m sMawiw Nsees Is sass ¥ etosN antomm M ms* , lev M HM>SI«W« .Uttlb., natoto ss pitali ^gig^ k*4šr |g v|g| |^gg|g _ s* as vel Sms. LUXUS 1ALE8 co.,. ^^^^^^^ D.r« P. 94 1111^14 1 1 7 j 1811 Kmma it, Ckisago, III. Val rejak J. O^elt Je tekaj m vse vole pottebe, sgtaSlte se rri ejeme. i gsl~ mMHe o beotnem ped letjn tedej ss spemnHe aoi rmst national bank, - fliUhobi Mirni. 9AMO ZA KRATKO DOBO I VKUKA RAZPRODAJA I -t gjsftjptjts azsmrJt saur v** ** UMOM 9ALA9 CO. Dspi. $00. 19 9» '//// ////// / //// ZZzVV/z BREDA, 15. NOVEMBRA, 1922. PROSVETA p« naenkrat odtrgal roko nazaj ter pljunil v atran, je menil ^'Kakor po tej alini čez trenOtek ne bo spomina, tako tndi ni toč spomina po najinem pobratimstvu, iz mojega spomina in iz mojega sr ee je izruvsno e korenino vred od tega trenotka. Ti pa, nevreden, de bi umrl od moje roke, živi ka kor irtev evojege odpadništva." Obrnil se je od njega, ter je burnih korekov odšel k družini Lezareviča. Milan je, kekor k tlom prikovan, zrl za odhajajočim z izbulje nim očesom, e smrtno bledim licem ; potem pe ga je streslo kakor vihar pod samotno hojo in moral se je oprijeti Šotorovege stebra, da ne omahne na tla. "Torej eelo smrt mi je odrekel," je ječal, in jaz moram živeti v zaščito bieurmanzke države." (Dalje prihodnjo zredo.) NAJVEČJA SLOVENSKA ZLATARSKA TRGOVINA Frank Cente, 6033 ST. CLAIR A VIL, CLEVELAND, O. Zveš, btbiks, sspsttaks, diamantne prstnim in lavalirje, verižic« Ltd. H .J.K.; ' vESEt'-'"' - ' • PPPRAVLJAMO: ure in dru«e slftnino po nitki ceni. čitotoUe. noj Upravitelj. Naznanilo! domača zdravila. br1ar hill steel COMPANV Prri morgeč 5J% bondt. Donoro 1902 prinašajo : - po«H% . v , • Te višje wste Obveznice go le sn del mnogih opisanih v nalenf novemberskem cirkularju, ko-vam pošljemo takoj na vašo Pišite po naš eenik Ne. P. 2022S. OTIS & CO. SIS Bmpmrimr Av«., N. E., CLEVELAND, OHIO. JOHN P. PERICO, Fmifi Invastars Dept, .« Največja slovenska tiskarna v Ameriki je Narodna Tiskarna 2146-48-90 Biti« Ioland Av«., Chicago, Illinois. Mi tiskamo v slovenskem, Jurvaškcas, slovaškem, češkem, poljskem, kakor tudi v angleškem In nemškem Jesiku. Naše peeebnost so tiskovine se društva in trgovce.—"PROSVETAw ee tlaka v naši tiskani. domači zdravnik" MATH. PEZDIR, OM m. CNr MaO srn, NEW VOSSC, N. V. Slmaiki raatavraat. r ceo. volčanSek, lastnik. 1S34 g«. Raelao Ave., Chieag«, HI, Telefon Oenal 710S. IZVRSTNA DOMAČA MRAKA i DENAR V STARO DUMO Zl BOM ***** zopet nekaj novega. Ravnokar sem prejel iz Nemčije prav "fine" puške, kakoršnih se ^^^ sploh v Ameriki ne dobi, streljajo 22 kaliber in 32 kaliber naboje (patrone), ki se dobe povsod na prodaj. Te puške so izvrstne za streljati divje kokoši in zajce. Cena je samo |9.50 za eno puško. ; • "■»"■"'...... "" ' " m^B Nadalje imam "fine" plankače, naj-■ ■ boljšega jekla iz Jugoslavije. Gena iHUti za male za z eno roko tesat, teža 2i ■i lb. stane $2)75—večje, 3 lb. težke stfc-I nejo $3.00. Velike sa tesan je z obema roka-M ma 6 lb. težke $6.00 in 7 lb. težke po $7.00. Pošljite denar ali BSmSSB^^^^^ Money order z naroč- nino, mi 'plačamo poštnino. ■ ....... i. i. i. 11. « ..... Imamo v ?alogi tudi izvrstne nemške mline za moko mleti tako, da gre moka posebej in otrobe posebej. Ta mlin potrebuje dve konjski sili močan stroi. Nadalje imamo v zalogi lefene "barigelce" in literne steklenice, iz kakoršnih ste bili navajeni vžiti kapljico v starem kraju. Stephen Stonich, 106 Lake Street, Chioholm, Minn. Trgovina s ieleznino in pohištvom. IMPERIAL STATE BANK, IMPERIAL, PA. Vašlaa uUm* priporoča aa trašltav. Naš •«!•• »rlpa»aša Odvetniška, in javno-notaraka pisarna P. A. BOGADEK, 200-S0S Walah Bvlldia«, 434 Diaaoad Street -s- PITTSBURGH, PA. Izgbtavljam pooblastila, knpne in derovahie pogodbe, proinje sa dobiti svojee is stare domovine ln vee druge starokrsjsks uradne spise. Posredujem pri zapuščinskih razpravah. Moja pisarna j« blizu korta. Poalovadja sa slovenski oddslek: LOUIS KVEDER, kateri Je izgotavljsl vse v notarski posel spadajoče spise v STAREM KRAJU in TU. • - > v :V. STOJTE! MIUONE LJUDI SEDAJ V2IVA Bolgarski krvni čaj DA IZČISTUO STRUP IZ TELESA. ODPRAVITE PREHLAD jpez svzrjszz steMusta. je velika moderna trgovina s moškimi oblekami ln opravo. Razno vrstna obuvala, klobuki in kape vedno najnovejše vrste. Vse ksr v naši trgovini kupita je jamčeno, ako vam nI všeč kupljeno blago dobita denar povrnea. Pridite in se prepričajte. Govorimo slovsnski jezik. COLUMBIA CLOTHING STORE, Inc., Prtrr.viU .. M ^pr.v; .r».kll.Trr>iMV» k «tl«M l«S.rMrj« U Smm to »pnkjt« m feUrMkm «> IMUJMM nUnnSMM Hfil M Ragallj« hi m dr«i-Ivea* potrehišl—. Garaatimm« dal« la blago. r« J«k SS1 GREEVE STREET. CONIMAUOH,' rA VICTOR NAVINŠEK importirana is Evrope. EDINA UGODNA PRILIKA DOBITI • M ia vratno pisalno pero, patentirano brez ključne kiju , [ čavnico, žepni nož, voe zastonj I S. N.vf. J. društvom: Kadar naročata zaatave, refa-lije tn drugo, pazita na moie to* ln neelov če bočeta dobiti naj boljše Mege za najnižje eene. Ntfrtl ta vaerd ZASTONJ. 1142 N. E. DaUas Rd. CLEVELAND, O. T« no»«^"LUMČ BOKBA- M*lM <>M»M M f ZASTONJ REGALIJE Z A S T AVE in tako vse društvene potrebe sa smerne eene Obnlto se mi EMIL BACHMAN, Inc., nv «. s t__Oe _ * CHICAGO, ILL. 10 daavaa prosta poskušala - Na poiiljaitt i Iwti tom to mtk* m iw