Iff V Gorici, v cetvrtek 8. maja 1873. Tecaj <_*di „8oca" izhaja mfc cetvrtek in velj*. -^v -p. „__.... ... , 8 posto prejemana a!i v Gorici na dom ^__^_______ ~ Pri oznanihh sa placuje za navadno posiljana za druzabnike polit. ^^H^^^^ ^^tfH^^t ^^fl^^^^. AM ^^pn^^^ ^Bi^^k ^^ff^^ ^R Cetvrtleta....... ^^ ^ ¦¦ H ¦ ¦¦ ¦¦ „ x x, ^^^^^_ IB ^H ^H fin¦ /!l vcLe 5rkc po prostoru m xsak ......f>4-50 ^^^^^^ ^M ^M mM «S ^B Naroenina in dopisi se blago- Pol Ieta .....„ 2.30 .. ^^p«Bk ¦¦¦ ¦SH ¦¦¦ A^V ¦¦¦. voljno po&iljajo Tircdniku: Vikforyu JJo* Oetvrt leta .... ,,1.20 ^H ^H ^B B| |H ¦¦ J^V WA fow» » Gom», Con. del Criato 186 blizo IflV BH ¦¦¦ ¦¦¦ ^H ¦¦¦ AHMM^B zivinskegatrgakderscnahaja tudi maw- PosamezQe stevilke 8e dobiyajo po 10 1))L ^m ¦¦* ^M IIM ^H HnH ni§tvo. ~ ltokopwi bo ne vracajo; dopisi soldov v fronei pn Paternolliju m So- ^^^g«0^V ^^^^-^^V ^H^-^-^IW HDHBH naj se Magovoljno frankuiojo. — Delal- hwjij » Iwto tobakarmcah „Via^del ^I^HH^ ^^^^^^ ^I^I^I^F flfIB win in drugim nepreraoznira so naroonma Belvedere 1«9" in „Y m della caserma 60". ^¦J«P^ ^¦¦^^ ^BPH^ flf d zniza, ako se ©glase pri uredniltvn. Glasilo slovenskega politidnega druStva goriSkega za brambo narodnih pravic. Gospodom uciUjem v ljudskih Solah. Kakor vsi uditeljt pri vsakem uarodu, Se krasoejo sialogo imajo ti gospodje pri si. narodu kateri mora na neu-godoi legi mej dvema nam nasprotimna uarodoma boriti so za svoj obst«>j. Vrhu tega je tuajheu in je zaostsl, ker so ga vsakovrstne sde tladile. StarejSi rod je delal zlasti v zadnjih 10 letib, kur je bilo le mogode in dela Se. Da pa bo uspeh dober in zdateu, treba bo nada* Ijevati brez poditka in konca, kajti polje je neizmeruo, in Se le zadelo se je orati in prav zato je mladina naSa nadeja. Po mladezi se vse v naravi ponavlja, in narodu je mladina njegova bododnost. Kaj cuda torej, da so vsi krepki, slavm narodi za svoj zarod skrbeli, kakor se mora skrbeti za svoje iivenje, in uid inanje nijso skrbni pametm sedanji narodi. Oelo Iudijanci v severni Ameiikt se v tern odhkujejo, kar smo, oij dav-no tega, brali v n^kem popisu* Ti Iudijanci zivijo veiidel od lova in ribarstva, in vsak moL je vojak; oni skrbijo toroj neutrudljivo, da bo vsak defiek izvr-sten lovec, ribar in vestar, d i bo gd)5en in pogomen vojak. Jz tega se da sklepttti, da bi prav tako skrbni bili za vine Sole, ko bi stilt na viSt stopnji omikt*. Ne da se tajiti, da se je na§ natud gledo Sol mnogo spremenil, in se dobroto in potrebe Sol prepri-t 1. Toda §ol<% da so zares koristne, morajo biti do-bret to je, imeti morajo v nauku izurjane, otroke Iju-beLet uarodu itvesto in sploh moraine ucitelje. Potem je startSem oaloga otroke pridno poSiijatt v solo, in narod ima urediti vse, da dobij'i ucitelji primerne place. Vsak in vsi naj premtslijo, da je ljudska Sola le-metj vsemti daljnemu poduku. Toliko vaznejSa pa je tistim otrokom, ki stop jo iz Ijudske Sole v iivtjnjt*. Da pa bodo ucitelji taki, treba je, da se marljivo in ve6 iasa pripravljajo za svoj lep pa tezaven poklic, in zares so tudi v nasi drzavi btla in so zdaj dobr.t i^obrazevaliSOa po vseh kronovinab. Pripravuik't morajo po dovrsenem teoreticnont poduku in pot^ui, ko so nekaj dasa nze poducevali, pri posebni presku§njt svojo zmoznost za podudevanje po-kazati. LI8TEK. Valentin Stanic. fce je Staoid, kakor smo vtdeli,1 uze na samotui banj§ki planott mej mrtvimi hribo'vfci veseio iu zado-vdjno zivel, kaku mu je moralo i;j tern ztvenje uga-jatt v pnjetnem, solucneua, ob velikt cesti leztuera kraji mej zavedeniuit, segavtmi, veselo petje i osoljeno Salo dez vse rjube&imi Rocmjci! Mej temi pueticnimi ljudmi se je Stanic gibal kakor riba v zdraviy bistri voli. Bili so pi takrat, ko je Stauic v lio&nji vtkaroval, tali casi, v kterib je iiael priloznost pokazati, da je pravi moi, ves, koli-kor ga je bilo. Vojska, bolezen in si'ma lakota je ta Las stiskala ubogo rocinjsko faro iuv vseh teh nadlogah je bil Stauid svojim Rocinjcem prvt poaiocuik. Kaj 5nda tedaj, Le se je njegov spomin v hvaleioem Rucioji glo-boko ukoreninil in Le razmerje mej njim i mej R061-hjci nij.bilo sarao, dokler je bil ondi vtkar, prav prav prijateljsko, nego je tudi Se pozneje kot „milostivi go-apod kanonik* rad v ta prijazni kraj zahajal in da so BoLinjci §e dan danes ponosni na to, da so Stanida kedaj imeli za svojega gospoda. In zakaj bi tudi ne bili? Saj jina nij bil^siimo dober duSui pastir, nego bil jim je v vseh obemskih zadevah pryi svetovalec, v sadjereji in umnem kmetovanji najboljSi voditelj, iz kratka: pravi Ijudski u^ttelj v najSirSem pomenu te besede. Ali zdaj nastane vpraSnnje: je li vse to zadostt? Boguie, mkakor ne! Vsak mlad mo?,, ki zacne kako sluzbo ali sploh kako iIrIo na svojo roko, nahaja moo-go tezav v prakticnem delovanji, in potrebuje pomodi in dobrega svotaotl starejSih vrstnikov, pravtako mla-dt ucitelj. V mestih se lebko u&telji posvetujejo v>\ pogovar-jajo v svoji streki, vofi jili je po Solah, tndi una vsak druge prijatelje in bukvarnice, nli na de2eli je ufiitelj ve&del sam, in samemu dloveku je te2avno napredo-vati, fie nij izvrstna glavica. Zatorej velja tudi tu, da druzba je mo6, in v dru2bi napredek, Bilo bi tedaj primerno in koristno, da bi se po dezeli tt gospodje zedimli. Tri, pet ali Sest, ki nijso dalec* raztroSeni, naj se jib z inogko bosedo zave^e, da se zbero vsak mesee enkrat v Solsko posvetovanje, vsi ti izvolijo izmej sebe prvomestnika, in vsak naj se dobro doma pripravlja za tak shodifi. Predmetov je mnogo, posebno je me-todika neusiihljiv vir protresavanja, potem dnjo Solske postave iu vpvaSanje, kako se da tniSljovna moL v o-trocih zbnjati itd. pnliko zanimivim pogovorom. Toliko koristnejSi bodo ti shodi, ker so zberejo mlajSe in sta-rejSe modi. Pri teh konferencijah se pa najloze pripravljajo ti gospodje za letno obeno konferencijo. Menimo celo, da bodo ti letni sbodi brezuspeSni in dolj-ocasni, 6ese ucStto\fi ne bodo temeljito prlpravljali pri majhnih sho-dih za ta vazui obfini zbor. Nasvetujemo toroj nujno in gorko priporocamo tern gospodom naj se resnobuo lotijo teh mesednih konfe-rencij, in naj sploh vse modi napinjajo, da bodo za-dostovali svojemu imenitnemu poklicu in namanu ljudskih sol. S tern dokazejo tudi, da si znajo sami po-magati, da ko&vjo zares napredovati, da so zrclimozje. Dopisi. V Gorici. 8 maja.—Drustveno zivenje se je zadelo v nasem mestu jako lepo razevitati. Napredek v tern Da se tega dobro prepridamo, pigle limo nekoliko njegovo iivenje v RoCinji. Ena prvih skrbij ma ja bila, da je v Ro5inji Soto osnova). To pa je bilo takrat toliko tes&e podetje, ker je manjkalo slovenskih solskih knjig in ker se Se te, kar jih je bilo, nijso drugod dobivale no v Ljubljani. A Stanid si s tern pomuga, da pile Jos. Wallandu, bogoslovja prolesiorju v Ljnbljano, ka naj mn preskrbi za Solarje kujtzic, kolikor more. Walland je to rad storil ter tako seznanU in sprijaznil se se Stanicem. Poleg tega pa je tudi v RoCinji svojo tiskarnico odprl in kakor m Bjnjsicah „Krizev pot", tako tukaj dve drobai knjizici natisnil in mej oarod razdalil. (1. 1816.) Prva na 5. straneh obsega cerkveno iz lalinskega pre-stavljeno pesen «Sacris soleraniis", druga pa na 6. straneh „Stabat muter dolorosa;" obema je pridejana pesen: «Na mo}e lube Solerje in Solerce", kte-ro tukaj ponatisnem: „S'o6'te enkrat veselitt Mor'te zdaj se rad vufilti, H* dobrim' nucat to raladost! Zdaj je das tu dobru sjati, De bote mogli spravlati Enkrat fruge za starost! SVr se bomo zapustilt, En od drujga se lodili, AI moi navk ostan' per vas! y Sredui vi in jest, ak' bomo Dobri Sli prof nas'mu domo, Tarn Bog razvesseli nass IM*) *) U2e iz te pesni se vidi, ka »i je StanW priro3«lvecpev-ske proBtoBti, nego M filovek ielel. No, bilo mu nij za peaen, ampak za petje! PIS. oziru je odividen, santo mi Slovenci zaostajamo, po« sebno od kar so se zadelo v naSi ditalnici iz znunih a^rokov modi cepiti. Morda nam bo vendar prdiodnjost milej&a, do se Se ob pvavmn dusu zdramimo in zloiimo. Tako gnjilo razmcre, kakorSno so zdaj mej nami, ne morejo dolgo ostati in kodor je v resnici rodoljub, mora z vsemt modni na to dolati, da se jdi otvesemo in da zavarujumo dast Sloveucev v Gorici, kder nas biva vendrtr lf?po Stevdo. Na roesto drugim pomagati k pripoznanjuin 6a* sti, delajmo in trudimo se rajfii, da bomo sami pri* poznani in Stovani. TukajSnja ncmSka druStva, v kateri!i so ne Sopiri toliko strankarstva, kolikor mj nami, zbirajo zdaj naj boljie modi iu imajo tedaj najlepSd in nuj boljo obi* skovane /above. Zato pa rase Stevilo njihovih drufitve-nikov od dnevn do dneva iu celo Itulijant in Slovenci so jim pridru'^ujejo. NemSka nCoucordia" zasedu v Go* rici itajieple prostore, iz knterih jo naSa malomarnost spravila slovensko ditaluico. Gonoordijni plesi in mno-govrstne zubave se odbkujej') skoro mi mo vseh drugib. ftGorzer Gesangvereia" zilruzujo zdaj tudi pvav dobre pevske modi. Pevovodja mu je Slovenec in tudi mej pevci Stejemo ved uaSih. Pretekli petekje na-pravilo to druStvo v Stabile-jevi pritlidni dvorani prav aijajno zabavo, katera je privabila toliko odlidne go-spode, da so bili obSirni prostori prenapolnjeni. Pro* gram je obsegal mnogo prav zanimivih took in posebno muzikalidni del se je kaj izvrottto izvrSeval. Naj omen'mo samo „ Potpourri iz opere Macbeth,14 pri ka-terem so sodelovali skoro v2i tukajSni muzikalnt odlid-njalci, violinista Gasati in PresBan, kapelnik Bla-schke, piautsta Windspach, Hribar za harmonium in drugi. Prav ne vetno, ali smo uze sliSali kedaj tako kmsno godbo v Gorici. Skoda, da so tej todki prav po neprihki sltdili tirolski ne pa sebno harmontdni rjodieri". Petje je bilo sploh dobro; mej drugim so peli tudi srbsko: „Sta cutis" in en ttclijanpki zbor. S tako navidezno enakopravnostjo se nasi Nemci po-znajodi tukajSnje rasmere znajo drugim prikupiti. Si* cer hoe) biti to druStvo kosmopolitidno in pedati se samo z lepim petjem, naj bo uze nemsko, italijansko Ce je bil tudi vsem Rodinjcem dober, bil je von-dar otrokom posebeo pnjatelj ter je tudi zunaj Sole veliko obdeval z njimi. In kakor so njemu samemu tflesne vaje jako dopale, tako je tudi v dru^hi z otro-ki izbiial takoSne igte, da so godile telesnetnu zdrav-lju. Nahaja se, zalibog, Se dan danes muogo uplivnih ljudij, katerim se moderoo telovadstvo v ljudskih i srednjih solah zdi nepotrebno, da, celo nespodobno i pregreSno, a bistrovidni Stanid je bil uz komej cakali, kedaj se ti za narod io vero goyeci mo-zje Slovencew in poaebno katoliskim Sloveacem pred-•tav^o. In to te je zgodilo. „Glas« je pred kraUcim nesel te raoze v deveto vas, pretfstavil jih je Slovencem na GoriSkem, predstavil jdi tudi mini, 10 glej -duda se go gode! - mej osnovatelje je sel tndi moj . znanec g. Stefan Ratar. Kedo je ta gospod? — Slovenee na GonSkem za-stpnj vprasara; zatorej naj jaz poveia, da je pens jo-niran utftduik in stralen - numSkutar. Bilo je meseca avgusta praSlega leta, ko sem pi I week piva v strahu bozjem pri „zlatera leva" (Ieon d'oro) v Gorici. Sam sew bil pri iniz'', zatorej sem si kratd" daa s ditanjem slovenskega lista. Kmalu do-bom za tovaru&a toga gospoda, iu ker villi, da imam slovenski list, me vprasa, sem li Kraujec, iu ko ma odgovorim, da sem Goridan, pravi: „Aha, kranjski Gowaan!,, Moz je prokleto J1kral»jsdHlO,4 lomil, zatorej sem se spustil z njim v uemski pogowr, in hotel sem ma razkladati, da Goridani nijsrao Kranjci, ampak Slo-venct, da je Slovenee uze staro ime itd. Govorila sva . o slovenwkem jezikn, o slovenski literaturi, atu je bilo Vie zaatODJ; moz, ki nij videl nikedar sloveuske knjige, niti od zunaj, moz, kateremu je vse gojilo, kar je slovenskega, moz, kateri je zahtevanja, naj so upelje na-rodm jezik v Sole in urade, imenovul sraosna in abot-na (blb'diunuig), ta moz se je upal tnliti, da jo pa-mot no, de Mkranjskou (slovensko) ljndstvo za-telebano ostane. „Kaj pa je treba slovcn3kemu kmetu omike, naj ostane pri mofcki in oralal* To so njegove besede. Vse ngovarjanje bd moje strani je bilo zastonj, marvec bil sem ma sunreifer Jii:iglingtt. Na moje kone6ne besbde pri odhodu se morda g. os-sovatelj Se spominja! In tak moz je osnovatelj slovenskega pplit:Luega droStva! Tak mo2, ki ne more niti enega slovenskega alavka profiitati, 6e nij tako pisan, kakor ga njegovi domaci pastirji in kozarji govore; tak moz, ki so mu na5a zahtevanja humbug; tak moz gre mej osnovatelje slovenskega pblittcnega druStva! 0 pojte pojte r»ji kokavice kovatl*) .*) Izvedeli smo se par drngih prav micnih „historic't od tega gospoda, ktere db piavem casu poiabimo. URBD. fz Qonce 6. maja. (Izv. dop.) (Vrtec.) Tu tasopis spodc* b tmiza sloyenskg mladostizhaja l.dae vmesecoinstane za celo hEld 2 ^ 60 s., za pol let;i 1 g!d. 30 s. in nrednik m^Jia gosp. Ivan T»mst6 v Ljubfja:ii, uci:elj. Priporofiili so vsi slovenski casopisi ta 1st nasi tnladini od 8 do 14 let, in priporudal sem ga tadi jaz nektm drai?namj ker se mi je jakj dopadal, in sem vefikiat obzaloval, da nijsmo mi iineli takega casopisa, ko smo bili mali decki. Neizreceno bi nas bilo veseli-lo vse, kar ima ta kraaeu »Vrtec'. Io zares lepe, za-nimivc reci ima, in koliko je t njem raznovistnega! Poglejmo ga malo! Vnjemnajdemomajhnepesmice, pa lepe, kratke ali dolge powsti, pogovore mej zivalimi, pop.se itnenitnih poslop.j, ce.kev, ki-ajev in dezel, celo gledaliSno igre za otroke so tarn brati. Dalje ima lah-ko razumljivo razprave iz prirodopisno-uatorzuanskega po»ja razlaga n. p. k?ij j& in kako nastane dez, megla, rosa, slana i. t. it 0, .Vrtec* je potea lepega cveljn, oni ima tadi novosti, kratkocasoice, pot em zastivice. rafiunske naloge, in rebuse, V3e to pa zbuja raseluo moo, iu bUtn urn v niladib glaviuah. i'a se Ted, ka-terikrat prtnese tndi kaj lepe, lahke papeve za mladost. Ziaj pa uaj kedo ruu», da nij nu§ zarod sre6env da ima t«k dusopis, jaz le kt»- recem, da zavidam te otroke, mislec, kako bi me bilo vse to zanimalo, ko sem bd ziv, poreden faut, kakor so mi djali. Da bi pozvedo), kako se Vrtec dopada, popraSam, uij davno neko dru/.no, kuteri sem ga priporocal, in odgovor ocetuv je bil ta: „Moja hderka ima, ceaar le zelt, ali naj vece veselje j*»j je , Vrtec*. Vedno ga bere, in ko-raaj caka novo 3to.like. Poprej nij zmla dobro citati, airxdaj, ko ima „Vrtec* 4 mesece, bere §e prehitro in se tlobro zaveda, kako koristno :n kako veselje na-haja clovek v bukvab. Zravea tega pa j»* k:ij ponosna, da ima tako mlada ze ca^opis!** ^entajte, to je pac kaj novega pri Slovencih. (Hroci tudi pripovedajo vsi zsahti iu mladim pnjateljeui, kar so brali. Oastiti gosp. TomSie je po vsem tem s^oj oamen (lost-gel; vsi bralci „Vrt(Sevi* so ujegavi prrj.itelji, in go-tovo se bodo kut atari spomiujali vesetja, ki ga jim napravlja ta list tudi pisan v lehko razumljivem, cistern jeziku. Da je to zapouetje vehke vazno9ti za ua§ narod, kedo bi dvomil. Vec priprocati ga nij treba, le vabim stars?, bo~ tre in botrice, naj ga narocajo mladosti. Iz Zgonika 20. aprila. [Izv. d>p] Vesela pomlad se je vzbudda z vso svojo prirodno lepoto, vse ie ze-leno ali v cvetji in tudi preljubi pticki so' se vm li v na§e kraje, iz kterih soVse zaradt zime umeknili. Kedo bi se ne veselil, ko je* slisi tako prisr^no i prelepo prepevati? -— Pa, zalibog, kmalu bodo cele trope roa-lopridaih otrok na nog th, ki bodo od grma do grina stikali ter iskuli pticjih gnjezd in lovih, ali col > biez-srdno trpinfiili in morili tt ijubeznjtve prebivale*? pro-ste mile prirode. Ket pa vein, da je beseda o pravem casu re&ena zlata vredna, za to opomenim vas vse, ki imate kaj apliva do otruk, raziozite jim, koliko nam koristij>> ptici; povedite jim, kakova tidosrcnost, da, kak greh celo je to, ce se pticem gojezda razdirajo, jajca pobi-jajo ali celo mladtci jemljo: Vi ufitteSji, vi duhovni pastirji, vsi starsi, vcepite otrokom v sree ljubezen do lepe prirode, posebno pa do Ijubeznjivih ptic, da ne red s prijatelji kopat, toda predaieu zabrede i vocU ga. izpodnese, da potone. Drzen tovarus Blaze Potocnik skocSi za njim ter ga otme.*) To nevarnost si je Stanid dobxo zapomenil in zatorej svoje solarje v Bocioji skrb-no plavati xw.\; pa, dndoo, zbiral je zatake vaje samo nerarne tomuae in globeli v Soci. Se ve, da se otrokom nij moglo nic hndega zgoditi, ker je vsakemame-hurje priveza'i ter ga se posc-bej na vrr dejal. • r Tudi o ja8nih vedenh je zbiral okrog sebe otroke in odrasle, kazal jim zvezde, pravil jim, kolika je ta ali ona, koliko je od zeralje oddaljena in druge enake re6i. Tu pa tarn je tudi rad pravljice posluSaf, §e raji pa pravil in casi mu je pri taki priioznosti mej avojimi folskimi Ijubljenci tako dopalo, da niti vecVrjat nij betel domov iti, ampak koharica mu je morala jed * tija prinesti, kder je z o^roki zboroval. Da so k lakema nCitelju otroci radi v Solo hodili pa tudi Ijudje uze v letih (celo ozeojeni) se radi brati u&li, to je bistro samo po sebi. . Rotiinj slovi dan denes zaradi mnogega pleraeni- tega i zgodnjega sadja. Tudi v tem obziru gre Sta-cnidB prva zasluga, kajti on je sadjerejo v Rocinja za- eel in visoko povzdigail. Pri Testenikovem seniku je napravil drevesnico ter bndi mlade in stare cepitucil; vuaktii 14 dnij eokrat je peljal solarje gledat, kedo je lepSe cepil. : Kmetom je dajal iz drevesnice plemenita-mlada ' drevesa ter je celo v cerkvi vzpodbnjal, da bi mnogo * ; *) Slomiek o tcsj dogodbi pise v ,J)robtini«ali" za 1. 1848. Btr. 82; ^ge v svoji visoki starosti 5rez ved ko 4tjlefc.sorajni Sta-ni$ svojiga ddbrotnika dobro pomnili, Id jha je zivHcuje ohrfliiil, .ter s| yea ltft prizadevaU, ali njega aK pa niegovitt n«Milednikov okro^ Celevca pozvediti; pa m bilo naiti praviga sleda. Kar so memu'T.za'hvale dar odlofili, so pa vbogim dali, inodopoluili avaleJtfosti svoje sveto dolznost." drevja nasadili ter je pridno gojili. Sploh pravijo kme-tje, da so bile njegove pridige vse drugacn*, nego se sl:3ijo v sedanjem casu, Navadoo nijhodil na priznico, ampak opravlja] je vse pred altarjem, tudi se v svojem govotu mj strogo drzal svetih recij, ampak preSel je vedidel proti koncu na kmetijske ali sploh gospodarske J predmete; gospodarje je ucil, kako, -kedaj in kaj naj sejejo i sade, gospodinjam je razlagal, kako naj skrbe za domaco zivmo, kako uaj kruh peko in kako naj goje otroke itd. Po opravilu, posebno po vecernicah, pa so zapeli kako novo pesen ter se je ucili tako dot-go, da so jo vsi znali. Kako mocno je petje ljubi!, se vidi tudi iz tega, da se je vcasih o mraku fa.titon^pri-•iruzil ter z njimi vredypopeval; da, kedar so napra-vih pies, se jeceio sum dva ali trikrat po plesiSci za-sukal. Da je inoralo to veselo vedenje gospodovo pri-prostemu ljudstvu posebno dopasti, je naravno, za to ti pa tudi noben rocinjski i baUjiki starec tega ne po-zabi povedati. Vedkrat je po polji hodil ter gledal, kako kmetje orjo; 6e rau kedo ntj po volji pluga dr?.al, ce je pre-phtvo, ali pregloboko brazdo rezal, brz je sam posku-sit i pokazal, kako se mora orati. — Kar je kedo novega deial, stavil ali zidal, povsod je bil Stani6 za mojstra; nobeoa stavba se nij brez njega zacela,- no-bena brez njfga izvrSila in, dadno, za vsako delo, za vsako rokodelstvo je imel svoje orodje. Ce je bil na BanjSicah zidar in mizar, pridruzil je v Rncmji tetr.a rokodelstvoma Se kolarijo i kovafiijo. Sam si je iztesal voz najpreje na dveh, pozneje na Stirih kolesih za svojo rabo, in lastnoroSuo j<» ljudem Iconje koval. Ako je videl Rociojca, da im.i bosega konja, brz ga je us-tavil rekofi: „Tj, prijatelj, podakaj veadar, da ti konja podkujem!a Mej kovanjem mu je nripovedaval, koliko bodo Skode delaii m nedolzne - zivali brez usmiljenja mu6di. Posebno na pastirje je treba imeti pazno oko. Po 5 — 6 pastirjev se snide, zivino puste na paSi brez vsega varstva, sami pa od gnna d> grma pttdjih gujezd iSoejo in tako dvojno skodo delaji, eao s tem, da ne paisijo na zivino, ki zahaja na luje. posestvo, drugo pa s tem, da nedolzne ptice preganjajo. Naj bi c. kr. politicn6 gospolsko enkrat temu Skodljtvemu, neusmiljenemu, necloveSkemu ravnanju ostro na pete stopile! Okrajna glavatstva in pkrajni solski sveti se v tej zadevi po mojth mislih vse pre-malo za- obstojefie postave brigajo; uaj zapovedo zu-panstvom, uciteljem ia sreiijskiai piedstojuikom, da o-troke najprejd piluee, potcm pa je ka'.uujeja, 6a zi lepo besedo nic ne marajo. S ij ima vsako zupaustvo svoje srenjske in po'jske civaje aji stnzaike; te naj zarott, da bodo pazih na hmtobue pastirje in pjredne paglavce. S.varuk nam je dal ljube ptidke za to, da nas se svojim petjem vesele, iu ua nam Skodljive mr-cese pobiraje konstijo, a ne za to, da bi jo uevedoi otruci pregtojali in poreduezi zalezivali. Rodoljub. Politicni pregled. Notranja javaa poiitika zdaj skoro miruje; de-legacije imajo sicer svoje redne seje; ogerski dele* gatje se mo&io ustavljaja tirjatvum vojnega mini-stra; nasi delegatje pa no privolili povikSanje pla5 skupnim uraduikom in so tudi vojnemu ministru dozdaj dovolili za l1/, miljon gold, vefi, nego ogerski. Povsod le samo hlap6evanje ustavovercev, da le ve5 Lasa ostanejo carteljcki vlade. Da se pa us-tavoverci povsod uze pripravljajo za direktne volitve, to nam pricajo njih listi, kateri vsaki dan poroSajo ob ustanovljenji kacega coutralaega odbora. Vendar pa ne vlada v ustavovenuh krogih tista edinost, kakosno bi ^eleli oficijozni in poloflcijozni listi; je tudi mej ustavoverci neka mlajsa straaka, katera se ne njeina z servilnostjo in na videz liberalizom us-tavoverne ve5inet potem pa so mej ustavoverci tudi taki, ki hofojo iz castilakomnosti na svojo roko po-litikovati. To vse dajo „Neue freie Presse* povod, da se jezi in ustavoverce svari pred razdvojem v lastnem taboru, ker je zdaj nevarnost Se ve5a, ko se kaze, da namerava cela opozicija stopiti v direktno voljen dr^avni zbor. ffNeue freie Presse" pravi namrefi, da po diroktuih volitvah pride so celo iz takih de2el, kder so dozdaj izkljuclvo vladali sami ustavoverci, mnogo drugace misle5ih poslancev, naroduih, klerikalnih, fevdalnih, kateri vsi se priStevajo federalisti5ni opo-ziciji. Z volilno reformo je samo toliko dosezeno,' pravi N. f. Pr., da se opozicija sili v dr^avni zbor; tarn v zboru pa c"aka Nemce nova borba za njihovo narodnost. Dasiravno jo to nesramna laz, da bi se bilo Nemcem bati za njihovo narodnost, in ustavo-verni list to laz rabi le za strasilo ustavovernih pa- zivina bosa trpi, ucil ga je ali pa ,tudi tu i tarn po strani z besedo usekal tako, da drugic je gotovo konja podkovai, predno je vikarju priSel pred o5i. (Dalje.) Paiilus. Nektere opazke raskega profesorja. Spisal prof. •!• Bandonin de Courtenay. (Nadaljevanje.) XXI. Poblebetajmo (pjklepetajmo, popla«Sajino)si eo,mala o fizijouoaiijah; kajti more biti le blebetanje, ne pa resnobno govorjtnje, de zacne praviti o fizijonomijah nekega naroda clovek, kateri je videl samo nemnogo in lividuov tega naroda, ter kateri nij he nzijolog, ne fiztjonomlst. Narbolj slovanske fizijonomtje se mi zdijo biti na Kotraujskem: zelo spominjajo na fizijonomije poljskega naroda, a, kakor je znauo, poljskt tip se Steje eden narbolj distill slovanskib tipov. — Tako tudi jako po-doboi Poljakom so Gorenjci, katerih sem imel priloz-nost videti, se ve da razun Bohinja, kder se nahajajo vedidel obrazi cisto germaoski (iiemlki) in remans ki (laSki, posebno pa furlanski). - Okoli Gorice je v tem obziru. neka zmeSnjava, pa vedidel prevlada tu mej Slovene! tip slovanski. Cerkl;ane imajo v svojih obra-7\h uektij posebnega, kar se zdi ukazovaM na to, da so meSanci iz Slovanov in Se nekega drugegt ljudstva. Da Podbrdom, v StrziSdah in v KemSkeut Rutu pre-vladajo nemske fizijonomije, se razume samo po sebi. — Tolmioskt tip predstavlja nekaj originalnega, terse Vglbvcev, VWafpa iina praY, 6e je muenja, da nij ; kf konec borbe, kajti opozieija je po dolgih sku§-njah bolje edina in mocna, kakor je to bilakedaj poprej in narodi nenemski gotovo se ne bodo^ vrgli orofcja v kot, dokler jim ne bode zavaroyana riarod-nost, postavnost in pravica, katere smo ' ' stonj iskali pri ustavovereih. Na Koroskem, Stajerskein, Kranjskem, Moravskem, povsod so ustavoverei nastavili svoje centralne odbore; na KoroSkem se boje Nemci, da zgube 2 poslanca na Slovence; ravno tako bode iz Stajerskega dobila opozieija znaten porastek; na Kranjskem je skoro gotovo, da se zedinijo atari in mladi, da bodo potem stali v sklenenih vrstali proti I nstavovernemu kranjskemu hirokratizmu, kateri se tudi na vso mo$ Sopiri in napravlja na volilui toj. Ustavoverni listi so se sicer jako veselili raz-dvoja v Ljubljani la. koketiraliz mladimi, a racu-nili so slabo; mladi se znajo tudi zatajiti, ce je domovina v nevarnosti in se rajSi udajo trmoglav-nim starim, kakor da bi Skodovali narodni re6i; pntrijoticua srea naprednjakov slovenskihso priprav-ljena na vsako 2rtev. Citali se je tudi v „Tries-terci* in „Neue freie Presse*, da je centralni od-bor ,v Ljubljani uze postavil kandidate za Tret, Ctorico in Korosko, to je: Nabergoja, dr. Lavrica prof. Einspilerja in dr. Pavli|a, in da klerikalna stranka na GoriSkem bode kandidirala dr. Toukli-ja, pa brez uspeha. - To je zopet domislija kacega laC-nega ljubljanskega korespondenta. Za Korosko bode o svojem c*asu postavilo kandidate ondotno politico druStvo ffTrdnjava* za GoriSko politicno druStvo „Soca" in sicer v obCnem zbom, kakor je bilo to dozdaj navada, za TrzaSko pa menda poseben pod-odbor in se le potem se bodo doticni kandidatje naznanili centraluemu odbortt, da bo tudi on z vso moejo podpiral njihove kandidature. 0. dr. Tonkli pa, kakor se slisi, so kaudidoval ne bode, da odvr-ne od sebo sum, kakor da bi bil on sebi v korlat osnoval drugo politicno druStvo v Gorici. Juzui Tirolci, kateri so se dozdaj izdr^evali vsacega aktivnega postopanja, bodo po novejsih skle-pih poslali svoje poslance v direktni dr2. zbor, 8 tvin pridobi opozieija zopet en par glasov. Dunajski listi porofiajo, dajhocejo Jiemiki fode-ralisti kandidirati Hohenwarta in Schafflc-ja v dr2. zbor, vsled cesar se hocejo centralisticni listi kakor norca delati, pa se jim slabo posrecava. Na Oeskem je cesko demokraticno drustvo spre-jelo neko resolucijo, da se ne ujema s programoin ,pravne stranke (skupne opezicije), fcer je ta program nasproten napredku in dewokraciji; a to se ne bode oviralo, da bodo vsi .Oehi pri volitvah edi-ni kot en mo2. Ce pojdejo Cehi v dr2. zbor, nij st» odloceno. Celii se gledd tega vprasanja drLe* jako reservirano. Sicer pa se bode to \prasanje v fede-ralisticnih krogih obravnavalo se le po dovrsenih volitvah. Dalmatinska ustavoverna petorica je ustanovila v Zadm list BZemljak", kateri bode pisan v srb-skem in ital. juziku m bode imel nanieu Siriti us-tavoverstvo po Dalmaciji. Namene potorice pedpira tudi namestnik general KodiS; potovaje po Dalmaciji povsod zagovarja petorico s popom Danilom na celu in agitira za ono izdajica, da bi jih Dalma-tinci se poslali na Dunaj. A tej agitaciji nasproti stoji kompaktna narodna stranka, katera iraa za-Blombo v narodu. Po novejsih vestih v ustavover-nih listih, pride vendar g. Winkler v Daimacijo za* dvornega svetovalca. Vec* kakor za vse druga politi&na vprasanja se zdaj briga avstrijsko fiasopisje za dunajsko razstavo. Kakor smo zadnjie* omenili, je sam cesar otvoril razstavo z veliko slovesnostjo 1. t. m. Protektor razstave, nadvojvoda Karol Ljudevit je sprejel in nagovoril cosarja, kateri je odgovoril in poudarjal patriotizem avstrijskih riarodov, kateri vsi so za razstavo zdruzlli svoje mofii. Knez Auersperg se je potem Se ccsarju zahvalil v imenu narodov in raz-stava je bila odprta v prifio ranogih tujih princev, poslancev, generalov, ministrov iu druzih visokih gospodov in dam, kateri so spremljali cosarja in cesarico. Popoludne je bilo obedovanje na dvortt, h kateremu je bilo povabljenih cez 170 osob raznih stauov iu narodov, posobno pa komisarji vseh dr?,av zastopanih pri razstavi. Konec meseca so pridaku-jejo nekteri cesarji in kralji in potem bode Se-lo obilno slovesnosti, tako da bodo imeli enkrat tudi dvorniki posla Pm glavo. „Noue freie Presse", ki izdaja poseben casopis za razstavo, kot prilogo svo-jemn listu, livali razstavo na vse grlo, mej tern ko drugi manje odvisni listi pravijo, da jo vse poma-njkljivo, slabo urejeno iu da bosta pretekla Se 2 meseca, predno bo vse vredu. Obiskovalcev je dozdaj presneto malo, kaj je Stevilo 5000 na dan za svetovno razstavo, v Parizu jih je bilo vsaki dan 40, 60, 80.000. J Nekteri listi pravijo, da uspeh dunajske razstave bo pod mero pri6akovanja, da je vse jako po-manjkljivo in da je zavrienih kakih 14 miljonov gold. Dasiravuo so enaki glasovi "nekako preostri, vendar je dosti resnice vmes, ker to jo gotovo, da je baroa Schwarz vso ree* prenaglil. Vrh tega pa Duuaj&uii tujcetalco nenstbiljeho derejo, da sejavno pritoiujejo in tako straSijo namenjene obiskovajce. Ustavovorni Dunaj je jako insoliden in bode to ime menda pred vsem svetom ntrdil. Govorilo se je tudi, da je zacela kolera ha Dunaji; ce §e ta bo-lezen pride, potem bo z razstavo res velik fiasko. V Petrogradu so se zadnje dni vrsile zarad prihoda nemskega cesarja, tako velikanke sve6anosti, da se Berolinske svecahosti po zmagi 1.1870. nijso bile nig proti temu. Rnski listi pravijo, da je prijateljstvo obeh cesarjev porok za mir, a pozabiti se ne sme, da je Ruska slovanska dr^ava in torej nikoli ne bode sluzila tujim interesom (menda ne-slovanskem.) (ailj«ri'jiliaa IuIm nn OImiih) poleg Vl-pave kg bodo v kratkem zn^ela. Za ravnateljai prve-ga nditelja je imenovan znani strokovnjak v xmetijstfn g. Uihard Dolenec; zdaj pa dez. odbor kraojiki razpisuje §e slu^bo drugoga ucitelja (plaiJe 600; 11, i prosto stanovanje) in vrtnarja (plade 800 gold, i pronto stanovanje) ter ob enem tudi 8 deKelnin ftti-peudij po 120 gld. ua leto za tiste mladenide ubozih ski^ev s Kranjskega, ki bi liotoli to solo obiskovati. Stari moi'HJo biti 16 let ter itneti krupek fcivot, dobro vedenje tef vsnj tnliko §olske omike, kolikoise je da v ljudski Soli pridobiti. Da se je ta prekoristnu Sola osnovala, za to moramo c. g. vipavskemu grofu Lanthieri-jn^ pre! vsim hvaleini biti. razlocuje od tako refienega slovanskega tipa ie vejf, nego tip ccrkljunski itd. Sicer vse to je le moja osebna dencarija, brez nobene znanstvene veljave. XXII. Popreje sem uze omenil, da kar zadeva omikoali tako receno inteiligencijo, slovensko ljudstvo stoji ytem obziru dosta visoko, tako dr se more Steti mej aaj-bo'je oa.ikana evropska ljudstva. Splosna pa inteli-geixlja alt omika je neodvisna odposamezoih talentov, ki se nahajajo mej ijudstvoni; ampak njo prvi pogojje, da bi veftna ljudstva imela navadne srednje sposob-ttOBti za izobraievanje in omikanje. In zares, masa Blovenskega Sjudstva se mora steti sposobna in uie od prirode pripravljena za zmerom vecjo oiniko; kakor sicer skoro vsa evropska ljudstva. Nujni nasledek teh dosta visokih sposobnostij cele mase ljudstva je ta, da se mej to maso nahaja tu in tarn kak mo2ki ali pa zenska, katerega du^evne mofii presegajo povrSje navadnih sposobnostij^ ter se morajo podpejjati pod kategoryo tako recenih talentov. Po-dubni talent predstavlja izvrstni materjal za kakega ticenjaka, umetnika ali pa za nekaj podobnega, tor bi gotovo postal eden iz njih pri ugodnih pogojih. — Talenti so le ukrite modi, katere ali dremajo vekomaj vsled tega, Jeer jim manjkn primernih til, ali pa, vzgo-jebe in paraetno vajene, delajo iz njih posestnika zna-menitoit svojo baie. / 4>fv^"x. -' ?a Tonkli et comp. je vzbudd narodnostuo zdveStftB; goriSkem ljadstvu, tako moj vrstami pi§e „Glas»M|^; daj oni clovek bi bil vzbudd narodnost, ki kmetW|; gace ne pogleda, nego ce mu za podpis pet./fortttW prinese, akoravho je sam kmetskih star.Sev sio. Daljfe im;t velike zaslugo za provzbujenje narodnega dupfaua Goriskem ohi .ralajalec Doinovine*, vladiiim nftk^ nam na c>st! Cesa se ne vedo §e izmisliti te CUanB U ^Ce hode§, katoliSki nGlas«, res katoliSko gavdri€ pisati moraS tako-le: Najvec zaslug, da se lj.«d?tvo na GoriSkem v narodoem zmislu v^budilo, iraajo neo-poreklji'vo kmeUke ditalnice, pa nikakor M gOEjRKft, za katero se jo naS kmet prokU'to malo brigal.- Mo je pa te tsko rekod ustvaril? Dr. Lavrifil -r Dr. Lavric se z vso_ pravico-imenuje-oSeslovenskm-oital-nic na GoriSkem. Oa je oce tolminskr, on je oce ajdovske a nob n kraj gorkote razprostiralo, akoravno je na njem po aGlasu* dr. Tonkli kuril. Ali tudi za-njo nap>ciia je zora. Dr. LavriS poiskal si je uSece se inladezi, jej uzgal v sr-cih ogenj, neugasljivi ogenj za sveto iclejo, kutcro naj razprostirajned domadini i naskdek temti bila je sol-Icanska cltalnica pod predseduiStvom znanega wSocana.* Od tega casa nijso vrH mladimici uiti trenuika o-pustili, da ne bi clelwli in agitovali za n&rodno pro-aveto na Goriskem mid svojimi brati i zuanci i njih trttd bil uij zastonj, kajti po ustanovitvi solkansko ci-talnice imeli saw priliku gledati, kako so kakor gobe iz mokrih tal v polletji rastle v posamoznih vaseh na Goi-iskem ditalnice, pri kojih so povsod sodvlovali di jnki zdruieoi a kaietskimi sinovi i hcorami. Kedo ne bode dalje prizuavul, da jo sempaski tabor imel velikanfcki upliv na narodni napredek na Go-riSkero; vsak nepristiansko sodeSi mora biti preverjen, da se od tabora datuje nova sloren>ka doba na Goriskem; in kedo ne ve, da so le sedanji „So6aniw na celtt jim dr. Lavric tabor osnovali. Tukaj tedaj Mite uzroka narodne provzbuje, ne pa pri va§»h patronih! In da so gu'WIi dijaki nekak faktor na Goriskem, priznali ste sarai reb*6, da zdra-ieniw modem „So6uiovtt in dijakov se je posrecilo spmviti v dezelnt zbor gorisko okolico zastopajoea dva potlanca. Tedaj si uze sami aebo oporekate, kar nij Bicer nic eudnega, ko nij dlovek se atvarjo na pravcm mestu. Sicer pa nikakor ne zanikojem neizredeno ve-likih zaslng, katere ima za slovensko stvar na Gori-Skem gosp. Winkler, saj ga jaz tudi vedno Stujem. Da pa dr. Tonkliju kake zasluge pripisujete,*) ali pa izdajalcu f,Doraovinett, a tern kazete, da ob vsej atvari cisto uic no veate, ali pa da iz perfidije stvar zani-kujete. Dr. Tonkli tedaj je Va§ moz! Bodi! KakSen je ta gospod, sprevideli stelebko iz dopi-sa ia Tominokega v zadoji stevilki wSo6eB. O ta g. Tonkli je se zadnjimi svojimi diui pokazal, da je iz-vntno studiral slavnega Machiavelli-ja deto „Il Principe.* Ta atari laSki pisatelj pise na 121 atrani zgo-rej omeojenega dela: ,,E pero, bisogoa cbe egli abbia (oamrec vladozeljni) uno animo disposto a volgersi 8econdo che i veuti e le variazioui della fortaoa gii coiaandaco; % come di sopra dicsi, non partirsi dat bene, potendo; ma sapere eotrare nel male necessitate, deve operare contro alia fede, contro alia carita, coiatro alia umanita, contro alia religione in contrario deve parere pietoso, fedele, umano, reltgioso, ma sta.e in modo edificato con T animo che biso guando non essere, tu possi e sappi mutare il contrario. Ognun vede quel che tu pari pochi sentono que! che ta sei.tt Kako izvrstni nauki, nij res, gospod doktor-? A ravnati se po njih, bo pri naiem Ijudstvu najbrze brez-uspesuo. Ce so vsi pod Vaso komando ziveci enaki, potem se Vam bode s dasom uze posvetilo, da bo ljud8tvo spoziialo s cini ima opraviti. K. ob dbcnem zboru polit. drustva Soce i dne 27. apnla 1S73. Sezani Navzocnih 22 drustvenikov in 64 ppslusalcev. Ce-sarskt komisar: g. c. k. okrajni glavar Ignacij Mali. ¦— Predsedoje dr. Lavric; zapisuje tajnik Ernest Klavzar. Ko se je zbralo ob 4. uri popoludrie postavno ste-vi!o drustvenikov, nazoani g. predsednik zacetek zbo-rovaaja; pozdravi do§le clane io goste ter razlozi po men in names dauasnjega in enacih drustveoih shodov. 0 prvi to5ki dnevnega reda, to je, ob aravnavi javnih zemljisdnih knjig (grontnih bukev) na Goriskem govori tajoik E. Klavzar. Popis&je sedauj) nerednost na§ih javnih knjig; poudarja veliko §kodo, katera na-staja iz toga nasetnu posestvu posebno zdaj, ko je za-rad neprestanih slabih letin tolika potreba kredita, pripoveduje koliko let se uze v privatnih in javnih krogih razpravlja vprasanje zarad uravna?e zemljiscnih knjigj kaj se je uze v dezelnem zboru o tej zadevi sklepalo in dogoalo in sklene svoj govor blizo tako-le: Nafrt doticne postave, katerega je nas dezeloi zbor na podlagi natancnih poizvedeb in dolgoletnih skusenj, za dobrega spoznal inceearskt potrdbi predlozil, je bil odvrzen, koj potem je dr2avjii zbor skleoil splo§no po-stavo o zemljiscnih knjigah, in iz prav zanesijivega vi-ra morem povedati, da bode zdaj vlada saraa tudi za GoriSko na podlagi cmenjeae drzavne postave sestaviti *)*Ue, prepisuj3 si jib. sam, saj se ie uze dostikrat sara v *rczda fcov&l; kedo ne vc, da je one dopise v „Narodn", aa katere 86 Tdaj v sr6laaa'« aklicnje, on Bam pisat? UBED. poseben na6» t postave in ga kot vladni predlog o svo jem Casa predloiiti nasema deielnemu xberu v obrav-navo. Ker si je vlada o tej zadevi prav natancna raz-jasnila preskrbela toltko od dcticnih sodnijskih kolikor od dezelnib oblastnij, je pricakovati, da bo njen predlog v vsakem obziru dovrsen, prav zato p« smemo tudi taduniti, da ne bi nobenega druzegi nacrta postave potrdila, nego svojega. Glede pa, da je uze zares zadoji ca*, da se to vprasanje konecao resi, predlagam naj slavni zbor iz-voli skleniti: „Dru§tvenema odboru je naroccno, da poda neposrednje mitiisterstvu za pravosodje peticijo, naj ono za to skrbi, da bo nacrt pos'ave zaradi vpe-ljave hovih zemljis(5n»h knjig na Goriskem, kateregiufce izdeluji*, prav gotovo dovrsen do prhodnj* deXelr.o-zborske sesije in da g;i takrat predlozi v pust:tvn<> ob-ravnavo,* Doljak se vjVma splub s predgovornikom, prlpo-ri'(5a pa n:ij se zahteva zaradi novih zemljiscnih knjig v obliki resolucije po dezelnem odboru nazua i dotic-nim vladuim oblastnijam. Dr. Lavric razlaga, kakosne so bde posestvene razmcre v starodavnih casib, kako so se vtekn atoletij apieminjale in kedaj so se zacele upeljavati zemljiscue knjige. V koncu svojega govora poudarja njthov na-nien, njthovo vaznost in korist in priporo^ia, naj slavni zbor sprejme odborov predlog, ali pa enega izmej po-prej nasvetovaiith, katori se bistveno vsi zlagajo in so !e glede oblike nekoliko razlicni. Olborov predlog se glasi: nNnj se sklene resolucija, da naj de2. odbor v po-razumu z ministerstvom pravosodja brez odloga uredi p s novl postavi zeroljisdue knjige na Goriikem.* * Pri glasovanji ostaneta predloga Klavzarjev in Doljakov v manjiini in potrdi se I. tofika v obliki na-svetovani po druitveuem odboru. Seja preneha nekoliko trcnotkov. Po kratkem prenehljaii govori odbornik M. Doljak o drugi tocki «lnevaega reda. (Kauee prill.) na (jorWcem trgu, 7. maja. PSenica kraska, vagan...... „ gorska „ ...... „ goriSka „ ...... Turcica domaca „ ...... „ ogerska „ ...... Jecrnen eel „ . . . . ,f pehan „ ...... Ores laski „ ". . . . „ ogrski „ . , ... Fieol laski • „ ..,.,. „ goraki „ . ... m „...... Krompir cent , . , .... Seno „,...... Slama ........ Slanina [spen] doraa^a cent „ amerikanska „ . . . . Vino erno, vedro [Em] . . . . . 19 do „ belo, „ ..... 14 „ Pivo gradsko „_________.....9 „ Biz 1. vrsto po 13 II. vrste po 12.50 III. vrsta po 10.25 po 9.50 V. vrate po B il. Molte, is Ritterjevih mlinov v Stracicah. Se zakljemt St. I. po 15.70 St. II. po 14.70 St. 111. po IV. po 10.70 St. V, po 8.70 VI. po 6.50. Brez Lak'ja: Otrobi drobni po 2.20 otrobi debeli po 12.50 St. 2.10 fl. 3r C. k. 52. polk nadvojvoda Franca Ka-rola v garnizoni v Gorici najme po jako u-godnih pogojih enega godca na spevorog (Flugelhorn). Ponudniki naj so do konca -jw. jonija meseca obrnejo do ravnateljstva pol- * |/?kovne godbe, katerenm naj nazuanijo pogoje\| ||j in-zmoznosti- j|| I Fr. Blaschke, || ™ c. k. kapelnik. Ml Izvrstno ft/eplo brez primesa, rimsko in sicilijansko, katsro sem sam narocil in dal na 3Vojem mli-nu enako najfineji moki zmleti, se prodaja po prav spodobni ceni v Gorici, v Stacuni gosp. Un$V. Gbitter-ja v Itsi^lelii. grajs5inski oskrbnik v Podgori. 1 i i i i i i i rr ADVOKAT je svojo pisarnico odprl v Trstu, Via nuova Nr. 4. I. nadstropu,