Štajerski TEDNIK torek, 7. 1. 2020  COLOR CMYK stran 1 Politika Makole  Občinski svet zavrnil proračun za leto 2020  Stran 4 Podeželje Sp. Podravje  Po ugledu lovec že dolgo zaostaja za gasilcem  Stran 9 Kultura Ptuj  »Ni nas sram, da igramo in poslušamo domačo glasbo«  Stran 17 Politika Markovci  Proračunska seja – ali kdo bo koga  Stran 5 Ljudje in dogodki Ptuj  Silvestrovanje za male in velike  Strani 10 do 12 Šport Najambicioznejši v tenisu, atletiki ...  Strani 13 Ptuj, torek, 7. januarja 2019 Foto: Črtomir Goznik to rk ov a iz da ja Letnik LXXIII  št. 2  Odgovorna urednica: Simona Meznarič  ISSN 1581-6257  Cena: 1,30 EUR Središče ob Dravi  Zaplet zaradi nefi nanciranja muzeja se zaostruje Spor med občino in muzejem na sodišču vseh zapadlih računov v višini nekaj več kot 18.000 evrov, je občina vložila ugovor. Spor je pristal na ptujskem Politika Ptuj  Je res problem 10.000 evrov, ali gre le za nagajanje Orešku?  Stran 4 V središču Ptuj  Galerija po letih razprav pod okrilje Zavoda za turizem  Strani 6 in 7 Ptuj  Del neverjetne Vidove zgodbe spisali tudi v bolnišnici  Stran 7 Cirkulane  Kaj je pokazala revizija v OŠ Cirkulane-Zavrč  Stran 5 Kronika  „Stiska starejših je velika, še zlasti med prazniki«  Stran 24 Dornava  Dolg do DUTB se je zaradi obresti že skoraj podvojil  Stran 2  Stran 3 Štajerski TEDNIK torek, 7. 1. 2020  COLOR CMYK stran 2 torek  7. januarja 20202 Aktualno Središče ob Dravi  Zaplet zaradi nefi nanciranja muzeja se zaostruje Zadeva na sodišču, občina najela Čeferina Po tem, ko je Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož preko odvetni- ške pisarne občino Središče ob Dravi pozval k poplačilu vseh zapadlih računov v višini nekaj več kot 18.000 evrov, je ob- čina vložila ugovor. Spor je pristal na ptujskem okrožnem sodišču. Kot smo poročali, se na Ormoškem že skoraj leto dni dajejo okrog problematike fi nanciranja ormoške enote Pokrajinskega muzeja Ptu- j-Ormož (PMPO). Zgodba se je začela, ko je središka občina kot ena od soustanoviteljic muzeja sprejela odločitev, da slednjega zapušča in posledično prenehala fi nancirati muzejsko dejavnost. Po prepričanju direktorja muzeja Aleksandra Lorenčiča pa bi sklep o izstopu omenje- ne občine iz soustanoviteljstva PMPO morale potrditi tudi preostale občine soustanoviteljice. »Ker do tega ni prišlo, je obstoječi temeljni akt o ustanovitvi zavoda še vedno veljaven, v skladu z njim pa tudi obveznosti (so)ustanoviteljev,« je že pred časom razložil direktor Lo- renčič. Izpadlih 18.000 evrov pokril muzej »Po našem zahtevku za izvršbo v začetku septembra smo prejeli obvestilo, da je občina vložila ugovor, tako da zdaj zadevo obravnava Okrožno sodišče na Ptuju. Čakamo na obravnavo. Soustanoviteljice smo ponovno pozvali, da resneje pristopijo k reševanju te proble- matike. Tudi iz naše odvetniške pisarne nas opozarjajo, da morajo ta problem nefi nanciranja oz. izstopa občine rešiti soustanoviteljice med seboj, ne pa da bo sedaj PMPO v sodnem postopku ustvarjal sodno prakso,« je o situaciji povedal direktor Lorenčič ter nadaljeval: »Odlo- čitev sodišča je nepredvidljiva, saj sodne prakse v tej zvezi ni. Druga te- žava je, da bomo morali tudi še za druge zapadle in neplačane račune postopati enako, kar zagotovo ni rešitev. Z vsem tem imamo dodatne stroške. Zadeva se mora dogovoriti na ravni soustanoviteljev. Odlok PMPO, temeljni akt, je nespremenjen, medsebojne pravice, obvezno- sti in dolžnosti prav tako. Ob vsem tem je ključno izpostaviti še, da PMPO letošnje nefi nanciranje v višini približno 18.000 evrov krije iz lastnih virov. V novem letu tega zagotovo več ne bomo. Če ne pride do ureditve razmer, bomo primorani sprejeti nekatere ukrepe.« Koliko so doslej plačali za odvetnika, župan ni razkril Na drugi strani župan Jurij Borko še naprej vztraja in pravi, da ome- njenega zneska ne bodo poravnali, saj sredstev nimajo zagotovljenih v proračunu. Potrdil je še, da jih v tem primeru zastopa odvetniška družba Čeferin in prijatelji. Na naše vprašanje, kolikšen strošek priča- kujejo za poplačilo odvetniških storitev in koliko so doslej že plačali, pa je na kratko še odgovoril: »Tega še ne vemo, kakor tudi ne, ali bo do tožbe prišlo, saj smo zaenkrat z našim odvetnikom zaustavili izvršbo.« Iz spletne aplikacije Erar je sicer razvidno, da so lani za od- vetniške storitve nakazali 485 evrov. Kot je pred časom pojasnje- val Borko, so se za prenehanje fi nanciranja muzeja odločili, ker jim ob poplačilu vseh ob- veznosti ostaja vse manj inve- sticijskega denarja, ob tem pa je izpostavil še neenakoprav- no sofi nanciranje omenjenega zavoda, saj tri ormoške občine pokrivajo kar tri zaposlene, Me- stna občina Ptuj pa zgolj enega. Foto: ČG »Ob vsem tem je ključno izpostaviti, da PMPO letošnje nefi nancira- nje v višini približno 18.000 evrov krije iz lastnih virov. V novem letu tega zagotovo več ne bomo, in če ne pride do ureditve razmer, bomo primorani sprejeti nekatere ukrepe,« svari direktor PMPO Aleksander Lorenčič. Foto: KTV Ormož »Ne bomo poravnali, ker teh sredstev nimamo v proračunu,« v zvezi z neporavnanimi računi PMPO odgovarja središki župan Jurij Borko. »Takšne podatke smo konec novembra 2019 prejeli od DUTB. V dopisu so nas tudi opozorili, da na zapadli dolg tečejo zakonske zamudne obresti. Zato predlagajo, da bi dolg pokrili z najetjem ban- čnega kredita,« je poudaril župan. Nadalje je opisal dogajanje iz preteklosti, ki je pripeljalo do da- našnje situacije. »Nekdanji župan Rajko Janžekovič je leta 2007 pod- pisal pogodbo o odstopu terjatev med Gradisom kot odstopnikom, NKBM kot prevzemnico in obči- no Dornava kot dolžnikom. Šlo je za terjatev iz naslova gradnje občinske stavbe. S pogodbo se je dolžnik, to je občina Dornava, obvezala, da bo do marca 2008 poravnala 250.000 evrov. Ne ra- zumem, zakaj so podpis pogodbe ignorirali in dolga niso odplačevali. Prav tako potem niso upoštevali odločitev okrožnega in višjega so- dišča v letih 2013 in 2014. Sodišče je občino pozvalo, da v roku osmih dni poplača glavnico, vključno z za- konskimi zamudnimi obrestmi od začetka leta 2011 naprej. Seveda se ni ponovno zgodilo nič. Aprila 2014 je NKBM terjatev prenesla na DUTB, ta je izterjavo začela v letu 2018. Nekdanji župan Janžekovič se je z DUTB dogovarjal o možno- stih poplačila dolga, a občina kora- kov v tej smeri ni naredila.« Samo obresti narasle na 188.000 evrov Župan Merc je nato še povedal: »Po volitvah mi je Janžekovič ob primopredaji poslov dejal, da je z DUTB dogovorjeno, da se glavnica poravna, obresti pa odpišejo. Na žalost o tem dogovoru na DUTB nihče nič ne ve oziroma ni nobenih pisnih dokazil. Sedaj nas terjajo za zakonske zamudne obresti v znesku 188.000 evrov. Letos smo odplačali 27.000 evrov, s tem smo samo zmanjšali obresti, glavnice še nismo odplačali nič. Upravičeno se sprašujem o neodgovornosti nekdanjega župana Janžekovi- ča in njegove ekipe o ignoriranju obveznosti poplačila dolga, zara- di česar bo občina izgubila okoli 200.000 evrov, kolikor znašajo zakonske zamudne obresti. Na tej seji sem želel svetnikom in javnosti predstaviti stanje, kakršno je. O rešitvi bomo govorili na naslednji seji. Lahko pa povem, da tečejo aktivni dogovori o možnosti porav- nave dolga. Realnost je pač takšna, da imamo okoli 1,5 milijona evrov dolga, ta bremena iz preteklosti nam žal onemogočajo realizacijo predvolilnih obljub.« V času gradnje stavbe je bil župan Šegula Svetnik Srečko Kondrič je žu- pana spomnil, da je za celovitost zgodbe treba pogledati še nekoli- ko bolj v preteklost, kot pa samo do leta 2007. »Občinska uprava se je v nove prostore preselila sep- tembra 2006, takrat je bil župan Franc Šegula in v tistem času je bila občinska stavba zgrajena. Rajko Janžekovič je kot župan prisegel decembra 2006. Občina Dornava je bila pred Janžekovičevim man- datom tako zadolžena, da kredita ni bilo moč najeti. Zato se je šlo v partnerstvo z Gradisom, kjer je v nekem deležu bil lastnik tudi gos- pod Šegula. Tako se je začela ta zadeva. Kot ste vi sedaj to pode- dovali, tako je Janžekovič marsikaj podedoval. Ni mi sicer znano, zakaj se sedaj dolg ni odplačeval. Se pa dobro spomnim razmer, zakaj je do te situacije prišlo.« Kondrič je tudi povprašal, zakaj se je letos odplačalo samo 27.000 evrov, če se je v skladu z dogovo- rom z DUTB načrtovalo poplačilo v znesku 80.000 evrov. Merc: »Dolg bi morali odplačati že leta 2014!« Župan Merc je pojasnil, da je sodba iz leta 2014 jasno dala vede- ti, da je treba dolg odplačati. »Od 2014 do 2019 niso plačali niti evra. Nič ne govorim na pamet. Nekdo je te papirje podpisal, tudi se ve, kaj je podpisal (pogodba o preno- su terjatev, op. a.). Ne prelagajte, prosim, odgovornosti na druge. Vem pa, da moramo to odplačati. Poglejte, kako nam tečejo obresti, narasle so že do skoraj 200.000 evrov.« Kondrič je županu še enkrat po- jasnil, da je treba povedati celotno zgodbo in ne samo del, zakaj je prišlo do situacije, kakršna je bila. Župan pa je vztrajal: »Janžeko- vič je podpisal, da bo to plačal. Če nekaj podpišeš, potem moraš to plačati.« Dornava  Vroča zgodba okrog terjatev za občinsko zgradbo Dolg do DUTB se je zaradi obresti že skoraj podvojil Dornavski župan Janko Merc je na zadnji seji občinskega sveta ponovno spomnil na dolg občine do DUTB oziroma slabe banke. Ta je po njegovih besedah narastel že na 411.000 evrov; od tega znaša glav- nica 250.000, obresti pa 161.000 evrov. Foto: MZ Gradnja stavbe, v katero se je občinska uprava preselila pred 13 leti, jeseni 2006, še danes ni plačana. NKBM je terjatev prenesla na DUTB, ta sedaj od občine Dornava terja plačilo 250.000 evrov glavnice in 161.000 evrov zamudnih obresti. Višino najemnine na hajdinskem pokopališču določa občinski svet s posebnim sklepom. Osnova za izračun višine najemnine je potrjen letni program vzdrževanja skupnih objektov in naprav na pokopali- šču. Na podlagi tega je občinski svet sklenil, da bodo v prihodnjem letu cene v primerjavi z veljavnimi nespremenjene. Znižali pa so ceno enkratnega nadomestila za stari del pokopališča, kjer so opuščeni gro- bovi. Tistim, ki se bodo odločili za pokop tam, bodo obračunali 50-od- stotni popust. „V tem delu imamo kar nekaj praznih parcel, nekaj gro- bov je zapuščenih, nekateri se od- ločijo in prestavijo grobove. Da bi napolnili tudi ta del, smo se odločili za ta ukrep,“ je pojasnila direktori- ca uprave občine Hajdina Valerija Šamprl. Po predlogu, ki ga je prip- ravila občinska uprava, tako višina enkratnega nadomestila za najem opuščenega groba za enojni grob ni več 70, pač pa 35 evrov. To je v pri- merjavi z novim delom precej nižji znesek. Na novem delu je namreč za enkratni najem treba odšteti 116 evrov za enojni in 190 evrov za družinski grob. Veliko cenejše je tudi enkratno nadomestilo za žarni grob, ki v starem delu na opušče- nih grobovih po novem stane le 20 evrov, v novem pa 70 evrov. S tem, ko so svetniki potrdili omenjen predlog, želijo napolniti prazna mesta, predvsem opuščenih grobov na starem delu pokopališča. Hajdina  Za opuščene grobove precej nižje cene Za najem nekaterih grobov 50-odstotni popust Cene najemnine in višine enkratnega nadomestila za najem groba ter kupnine za žarni grob na pokopališču Hajdina bodo v prihodnjem letu nespremenjene. Edina sprememba je možnost cenejšega enkratnega nado- mestila za opuščene grobove na starem delu pokopališča. Foto: Črtomir Goznik Srečko Kondrič je župana Janka Merca opomnil, naj razloži celotno zgodbo o nastanku dolga za grad- njo občinskega poslopja in ne samo dela zgodbe od leta 2007 naprej. Foto: Črtomir Goznik Župan Janko Merc Štajerski TEDNIK torek, 7. 1. 2020  COLOR CMYK stran 3 bodo ves čas spremljale strokov- ne službe, ki so za to pooblaščene. Agromelioracijo bomo izvedli v skladu s predlogi stroke in izdani- mi dovoljenji. Razumemo bojazen občine glede na minule izkušnje, a naš projekt z drugimi iz preteklosti ne more biti primerljiv. Zaradi ero- zije so tla na tem območju slabše rodovitna. S postopkom agrome- lioracije bomo izboljšali njihovo rodovitnost za nadaljnjo kmetij- sko obdelavo. Materiala za zasip imamo dovolj, predhodno je že bil analiziran in ARSO ga je potrdil kot ustreznega. Bojazen, da agrome- lioracija ne bi bila izvedena, je od- več, saj se v praksi vedno pojavlja- jo viški zasipnega materiala. Držali se bomo projekta, s podobnimi posegi že imamo izkušnje. Izvajali so se pri gradnji Magnine tovarne v Hočah, kjer so bili investitorji, pa tudi kmetje, z izvedbo del zelo zadovoljni. Tamkajšnji projekt so ves čas nadzorovali strokovnjaki KGZ Ptuj, izdelali smo najboljša kmetijska zemljišča in tako bo tudi v tem primeru. Dela se bodo izva- jala sukcesivno: kolikor materiala se odkoplje, toliko se ga navozi. V Evropi tovrstne prakse niso nič nenavadnega, primerljivi projek- ti so povsod označeni kot nekaj dobrega in so dobrodošli, saj gre za sistem krožnega gospodarstva. Vsaka bojazen, da bi bil projekt iz- veden nestrokovno, je odveč.« Na podoben način, kot je predvidena agromelioracija v Cirkovcah, so se po besedah Emeršiča izvajala tudi dela pri gradnji podravske avtoceste. »To je smiselno, ker se material porabi lokalno, manj je transporta.« Na zemljišču velikosti dobrih šest hektarjev bi izvajali postopek agromelioracije do globine treh metrov: obstoječi material bi iz- kopali in ga nadomestili z zemlji- no, ki bi jo vozili iz tovarne Impol iz Slovenske Bistrice. »Namen je izboljšanje ekološkega stanja tal. Na površini se bo sprva odstranila zgornja plast humusa, ki se ga bo začasno odrinilo na rob. Izkopalo se bo matični material do globine treh metrov (200.000 m3) in se ga zamenjalo z zemeljskim izkopom, ki ima boljšo sposobnost zadrževa- nja vode,« je med drugim zapisano v OVD, na katerega je občina Kidri- čevo podala pritožbo. Na občini so mnenja, da je odločba ARSA nepra- vilna in nezakonita. Skrbi jih, da bo izvajalec agromelioracije s tako obsežnim posegom poškodoval lokalno cestno infrastrukturo. Po mnenju občine naj bi tudi zaobšel predpise, ki urejajo črpanje gramo- za. »ARSO je z OVD dejansko dovo- lil izkop 200.000 m3 gramoza, pri tem pa iz njegove odločbe sploh ni razvidno, na kakšni podlagi lahko vlagatelj izkop izvede, iz odločbe prav tako ne izhaja, kako mora vla- gatelj z izkopom ravnati. Za izved- bo del, ki so predvidena, je potreb- na rudarska pravica (koncesija), saj predstavlja gramoz v skladu z za- konom o rudarstvu mineralno su- rovino.« Občino skrbi, da bi jama, ki bi nastala, ostala »odprta«, stro- ški sanacije pa bi potem bremenili državni ali občinski proračun. Lo- kalna skupnost ima tudi pomisle- torek  7. januarja 2020 3Aktualno Župan: »Tovrstna praksa lahko sproži domino efekt« »Na izkušnjah iz minulih let, ko se je občina Kidričevo odločila za sanacijo gramozne jame z gumami, smo se naučili, da podjetja gredo v stečaj, finančna bremena pa prepustijo lokalni skupnosti ali državi. Tudi v tem primeru bi lahko podjetje šlo v stečaj, breme bi ostalo nam ali državi,« je povedal župan Anton Leskovar. Opozoril je še, da zemljine pri Impolu, ki je bila po projektu predvidena kot material za agromelioracijo, naj ne bi bilo več. »Menimo, da zemljina, ki je v OVD navedena za poseg, več ne obstaja. Se pa sprašujem, ali je za postopek agromelioracije in izboljšanje tal potreben tako globok izkop (tri metre). Če se bo v tem primeru izšlo, da bodo lahko izvajali poseg, se bojimo, da se nam bodo na Dravskem polju, ki velja za vodovarstveno območje, gramoznice po istem postopku odpirale druga za drugo. To pa lahko ima vpliv na že tako slabo kakovost podtalnice in pitne vode. Vemo, kako zahtevni so postopki za pridobitev pravice za črpanje gramoza in kako dolgo trajajo, tudi do deset let. V tem primeru bi dovoljenja pridobili v treh mesecih, odprtih je veliko, veliko če- jev.« Foto ČG Kidričevo  Zakaj se občina ne strinja z agromelioracijo na njivi v Cirkovcah Občina: »Odločitev ARSO je nepravilna in nezakonita« Podjetje EM-GRAD je pri Agenciji RS za okolje (ARSO) pridobilo okoljevarstveno dovoljenje (OVD), na podlagi katerega bi lahko na kmetijskem zemljišču v okolici Cirkovc v občini Kidričevo izkopali 200.000 m3 gramoza in ga nadomestili z zemljino. Gre za njivo, ki je v bližini glavne ceste Kidričevo–Slovenska Bistrica. Direktor Oton Mlakar pa za- gotavlja, da pouk poteka nemo- teno. »Športno vzgojo izvajamo v obeh manjših telovadnicah in trim kabinetu, zunaj, ko vreme dopušča, nekaj terminov imamo v sosednjih objektih – v Gimnaziji Ptuj, začasno pa smo s športnimi rekviziti opremili tudi klasično učil- nico.« Obnova osrednjega – torej spodnjega dela dvorane, pa je še vedno v teku in bo še vsaj nekaj mesecev. »Obnova se je izkazala za zahtevnejšo od sprva predvi- dene. Uničen parket v površini približno 1400 m² je odstranjen, izsuševanje je bilo izvedeno, a bo še potekalo. Ob tem moramo sani- rati okolico dvorane, kar pomeni, da moramo urediti drenaže in do- datno izolacijo. Narejen je že pro- jekt za vsa ta dela, ki smo ga pos- redovali na pristojno ministrstvo.« Na šolskem ministrstvu so dejali, da bodo na Šolskem centru Ptuj izvedene sanacija strehe na mes- tih zamakanja, celotna zamenjava športnega poda skupaj s celotno podlago in zaščita zunanjih sten dvorane pred vdorom in zateka- njem. Skupna vrednost vseh nave- denih del je ocenjena na približno 240.000 evrov. »Potek del je povsem odvisen od vremena. Če bomo lahko čez zimo izvedli zunanja dela, načrtu- jemo, da bi februarja objavili jav- ni razpis za parket,« je odgovoril Mlakar. S tem pa se gradbena dela na športni dvorani ne bodo zaključila, bodo le uvertura v ener- getsko sanacijo, ki bo korenito po- segla v podobo pol stoletja stare ptujske šole. Ptuj  Sanacija športne dvorane tudi pol leta po neurju še ni končana Klubi in dijaki na nov parket športne dvorane Center spomladi Pol leta je minilo od neurja, ki se je razbesnelo nad Ptujem in prizadejalo škodo športni dvorani Center. A medtem ko je za mnoge neurje le še oddaljen spomin, na Šolskem centru Ptuj še vedno stiskajo zobe in usklajujejo termine ter prostore za telovadbo več kot 1.200 dijakov in dijakinj. Foto: Črtomir Goznik Foto: MZ Na občini Kidričevo menijo, da bi agromelioracija lahko bila samo krinka za komercialni interes izkopa gramoza. Foto: MZ V podjetju EM-GRAD zatrjujejo, da bodo s posegom oplemenitili kmetijsko zemljišče, da bo zemlja bolj rodovitna in bodo tla bolj odporna na sušo. ke glede pravilnosti postopkov za načrtovano agromelioracijo – ali je zadoščeno vsem zakonskim pogo- jem. Sprašujejo se, kaj se bo zgodi- lo, če izvajalec dela ne bi končal in kdo bo kril stroške sanacije občin- skih cest, ki bi bile zaradi posega poškodovane oziroma uničene. Emeršič: »Izboljšali bomo rodovitnost tal« Direktor podjetja EM-GRAD Pe- ter Emeršič je povedal, da je vsa bojazen odveč. »Dela na lokaciji KGZ: Debelejša zemlja bolj rodovitna, zadržuje tudi vlago Načrt agromelioracije so izdelali na KGZ Ptuj. »Investi- tor namerava izvesti zamenjavo spodnjega sloja kmetijske- ga zemljišča z izkopom nerodovitnega sloja tal s skromnimi vodno-zadrževalnimi lastnostmi in vnosom zemeljskega mate- riala z drugih lokacij. Tako bi izboljšal hidrološko stanje tal, ki bodo imela večjo sposobnost zadrževanja vode in ne bodo toliko izpostavljena suši. Izvedba agromelioracije predstavlja varovanje rodovitne zemlje, je učinkovit ukrep prilagajanja in blaženja podnebnih sprememb v kmetijstvu. Namen posega je izboljšati ekološko stanje tal,« so o smiselnosti posega navedli pripravljavci načrta. Štajerski TEDNIK torek, 7. 1. 2020  COLOR CMYK stran 4 torek  7. januarja 20204 Podravje Po 49 amandmajih v letu 2018 so jih lani svetniki, povezani v svetniško skupino SDS, vložili še 24 več. Tabelo predlogov je žu- pan Franc Majcen pokomentiral: »Nekaj postavk, kjer odvzemate oziroma dodajate sredstva, sploh ni mogoče najti, ob tem ni obra- zložitev, odvzemate sredstva tu- rističnim društvom, nižate maso denarja za plače. Ne moremo se na občini pogajati, ali bomo dali plače ali ne. Jemljete sredstva za javne delavce v šoli in vrtcu, po- tem jih pač ne bomo mogli sofi - nancirati. Jemljete sredstva, ki so namenjena zlatim bralcem, otro- škemu parlamentu … Ne vem, zakaj morate jemati otrokom. Če se s tem strinjate, potem pa ni po- moči. Ob tem ste vi predlagali, da bi imeli več štipendistov, sredstva pa jemljete.« Direktor občinske uprave Igor Erker pa je svetnike še opozoril, da ne morejo dolo- čati, komu in kako naj občina deli sredstva iz razpisa. »To je praktič- no zrelo za prijavo protikorupcij- ski komisiji. Tega niti nismo dali v gradivo.« Župan je dodal, da je v amandmajih vrsto napak in da niso fi nančno usklajeni ter da jih zato ne morejo upoštevati, vsaj ne vseh. Svetniki proti odločitvi šole in sveta staršev Zlatka Dvoršak iz svetniške skupine z večino je dejala, da so amandmaje vložili, saj da jih je župan presenetil z uvrstitvijo pro- jekta ureditve jedilnice v osnovni šoli po predlogu, s katerim se opozicijski svetniki ne strinjajo. Že pred več kot desetletjem se je za- čela pridobivati dokumentacija za ureditev jedilnice v osnovni šoli, in sicer v kletnih prostorih, kjer so že sedaj kuhinja in tudi dve učilnici. S tem projektom sta se strinjala šola in svet staršev, kar so predstavili tudi sedanjim svetnikom, ki pa so proti takšni – cenejši – ureditvi v višini 425.000 evrov. Predlagali so izgradnjo prizidka k šoli ali pozida- vo atrija. »Zavedamo se, da naša šola nujno potrebuje kuhinjo in jedilnico, vendar v okviru prizidka. Naši makolski otroci si zaslužijo, da bi lahko dostojno jedli kot vsi otroci, ne na hodniku. Sedimo skupaj in najdimo boljšo rešitev, saj se z obnovo ne strinjamo,« je povedala Dvoršakova. Kritično se je odzvala tudi na komentiranje župana: »Sedaj smo slišali samo kritiko na naš račun, vendar so občani z našo odločitvijo, da več sredstev namenimo vaškim od- borom, zelo zadovoljni.« Če so morda občani zadovoljni, pa so na občini manj. Kot so pojasnili, je težava pri delovanju vaških od- borov, da ti investicije vodijo tako, da so v večini potrebna dodatna dela. Dvoršakova je na očitek od- vrnila: »Za vsako stvar morajo od- bori prinesti predračune in račune na občino, torej nekdo mora odo- briti dodatna dela.« Na komentar svetnice je svetnik Zdravko Krošel dejal: »Seveda se potrdijo doda- tna dela, ali naj pustimo izvajalca sredi ovinka?« Burna debata s pripisovanjem zaslug, očitkih o preteklih dejanjih je spremljala proračunsko točko, ki se je končala po pričakovanjih – z zavrnitvijo proračuna za prihod- nje leto. Makole  Občinski svet zavrnil proračun za leto 2020 Makolski občinski svetniki zreli za prijavo na protikorupcijsko komisijo Proračunsko točko ali tragikomedijo po makolsko je odprl župan Franc Majcen s komentiranjem 73 aman- dmajev na proračun, ki so jih vložili opozicijski svetniki, ki imajo v Makolah v rokah škarje in platno. Za primerjavo – v Majšperku ni bilo ob sprejemu proračuna nobenega vloženega amandmaja, v Markovcih (kjer prav tako župan nima večine) so bili trije. Foto: Mojca Vtič Kamen spotike je bila tudi tokrat šolska jedilnica »Vsi vemo, da je prometa vedno več, s tem pa tudi nevarnosti, ki se pojavljajo. Zato vsem posame- znikom, ki res trdo delajo na tem, da tudi na Ptuju živimo »Vizijo 0«, kar pomeni nič smrtnih žrtev, čim manj prometnih nesreč, čim manj posledic prometnih nesreč, iskre- na zahvala in pohvala. Na področju preventive in vzgoje v cestnem prometu delajo vsak dan, znanje in izkušnje prenašajo na druge, predvsem na naše najmlajše,« je poudarila županja. Prejemniki priznanj AVP s ptu- jskega območja so letos štirje. Franc Ropič je prejel zlati znak, na področju prometne varnosti delu- je od rane mladosti. Bil je predava- telj o cestno-prometnih predpisih, inštruktor vožnje motornih vozil, pa tudi član izpitnega centra. Že štiri desetletja je član ZŠAM Ptuj. V Združenju trenutno opravlja funk- cijo namestnika poveljnika Štajer- ske regije in poveljnika uniformira- nih članov ZŠAM Ptuj. Janez Polanec je prejemnik sre- brnega znaka. Več mandatov je bil aktiven član sveta ČS Grajena, en mandat tudi predsednik. Ves čas svojega delovanja v ČS si je priza- deval za urejanje varnih šolskih poti. Zaslužen je, da se je proti Grajeni na 900-metrskem odseku zgradila kolesarska pot. Oddelku za gospodarstvo MO Ptuj in SPVCP MO Ptuj je doslej podal vrsto po- bud za izboljšanje cestne infra- strukture, varnih šolskih poti in avtobusnih postajališč na lokalnih cestah in javnih poteh. Z bronastim znakom AVP je bila odlikovana Jana Janžekovič, Foto: Matjaž Damiš Prejemniki priznanj AVP v družbi županje MO Ptuj Nuške Gajšek in predsednika SPVCP MO Ptuj Franca Kozela Ptuj  Priznanja Agencije za varnost prometa Zlati znak Francu Ropiču Med nagrajen ci republiške Agencije za varnost prometa (AVP) so tudi tokrat Ptujčani. Za prizadevno delo na področju varnosti in preventive v cestnem prometu jim je pred novim letom na sprejemu čestitala županja Nuška Gajšek. Ptuj  Predlog za dodatna sredstva za grad zavrnjen Je res problem 10.000 evrov, ali je namen le nagajanje Orešku? Med predlogi za zagotovitev dodatnih sredstev v prora- čunu Mestne občine Ptuj za leto 2020 se je znašel tudi predlog svetnika Gorazda Oreška. Vložil je amandma, s katerim je želel za zaščito gradu Turnišče zagotoviti 10.000 evrov, a je bil zavrnjen z veliko večino. Kar nekajkrat, že pred obravnavo proračuna za leto 2020, je svetnik Gorazd Orešek vodstvo ptujske občine spomnil, da bi bilo treba za zašči- to gradu Turnišče nameniti več sredstev. Prepričan je namreč, da mora, glede na dejstvo, da je prejšnja občinska oblast zagotovila kar nekaj denarja za zaščito gradu pred propadanjem, to nadaljevati tudi nova. V zdaj že veljavnem proračunu je namreč v ta namen zagotovljenih le 3.000 evrov, kar se zdi Orešku premalo, zato je predlagal povišanje te postavke na 10.000 evrov. A njegov predlog so svetniki z veliko večino zavrnili, kar je komentiral: „Ne vem, ali ne razumejo, nočejo razumeti ali gre enostavno za kazanje mišic, glede na to, da so vsi vedeli, da je to moj predlog. Je pa škoda, ker se mi zdi nelogično, da bomo pustili grad propadati. Pa čeprav je jasno, da bi teh nekaj plošč lahko naredilo občinsko javno podjetje in bi pravzaprav prenesli iz enega žepa v drugi. Imeli pa bi rešen velik problem. Stvari se iz leta v leto uničujejo. Rešitev, da bomo to vrnili državi, pa se mi zdi milo rečeno neresna.“ Županja MO Ptuj Nuška Gajšek se z Oreškovim predlogom ni strinja- la, saj je mnenja, da je nesmiselno dodatna sredstva vlagati v grad, ki dobesedno propada. Prepričana je, da se s takimi vložki ne da popraviti zamujenega v preteklih letih in da gre v tem primeru za metanje denarja skozi okno. „Plani se res niso uresničili, je pa grad še vedno naša last. Narejen je konservatorski načrt, vsaj nekoliko smo v preteklosti grad zaščitili pred propadanjem. Nekateri razmišljamo, da bi ga vrnili državi. Pa dajmo, naj propada, najdbe bodo izgubljene, država za to gotovo ne bo poskrbela. Zavedati se pa morate, da je rang najdb v turniškem gradu primerljiv s tistim na ptujskem,“ še dodaja Orešek. V letu 2018 je bilo v občinskem proračunu za grad Turnišče zago- tovljenih nekaj manj kot 12.000 evrov, lani 3.000 evrov, prav toliko je predvidenih tudi v letošnjem proračunu. Je pa kar zajeten delež denarja za ureditev posestva zagotovila ZRS Bistra. Foto: ČG Za zaščito gradu Turnišče pred propadanjem občina namenja le 3.000 evrov. zaposlena v Vrtcu Ptuj. Kot vzgojite- ljica skrbi za otroke, starosti od pet do šest let, pri katerih so prometna vzgoja, priprava na samostojnost in varnost v prometu zagotovo med prioritetami rednega programa. Ot- roke je več let vključevala v projekt Pasavček, pripravi jih na vsakoletni nastop ob svetovnem dnevu spomi- na na žrtve prometnih nesreč. O po- menu prometne varnosti najmlajše poučuje skozi glasbeno, likovno in dramsko ustvarjanje. Svečana listina AVP je bila v letu 2019 podeljena OŠ Olge Meglič Ptuj, katere učenci že več let sodelujejo v projektih Pasavček, Varno na kolesu, Varno kolo, Jumicar ter Ulice otro- kom. V 4. in 5. razredu izobražujejo učence za opravljanje kolesarskega izpita, učenci 4. razreda sodelujejo v preventivni akciji Bodi viden. V tednu trajnostne mobilnosti se že štiri leta udeležujejo dneva odprtih vrat ZŠAM Ptuj. V šolskem letu 2018/2019 je šola v sodelovanju s SPVCP organizirala celodnevno predavanje za vse učen- ce šole, v šolskem letu 2019/2020 pa še za njihove starše. Šola ima izdelan načrt šolskih poti, ki ga vsako leto v avgustu pregleda delovna skupina. Štajerski TEDNIK torek, 7. 1. 2020  COLOR CMYK stran 5 torek  7. januarja 2020 5Politika Cirkulane  Revizija v OŠ Cirkulane-Zavrč Na kadrovskem področju kar nekaj nepravilnosti Osnovna šola Cirkulane-Zavrč deluje na dveh lokacijah in v dveh občinah. Pod okriljem zavoda so štiri enote: dve šoli in dva vrtca. Dejavnost oziroma program šole fi nancira dr- žava, program vrtca pa starši otrok ter občini Zavrč in Cir- kulane. Z željo, da se oblikuje jasna slika fi nanciranja in stroškov, je vodstvo občine Cirkulane naročilo notranjo revizijo s poudarkom na poslova- nju Vrtca Cirkulane. Revizorki Hermina Krajnc in Polona Gostan iz revi- zijske hiše Predpis sta pregledali pravilnost sestave ekonomske cene varstva otrok v vrtcu, predvsem razporejanje stroškov na posamezna stroškovna mesta. Pomanjkljiva sistemizacija delovnih mest Revizija je med drugim ugotovila, da šola občini ni predložila akta o sistemizaciji delovnih mest za enoto Vrtec Cirkulane, kar bi sicer mora- la. Vodstvo šole je pojasnilo, da je sistemizacija razvidna iz dokumenta o predlogu oblikovanja cen iz začetka leta 2019. A revizorki navajata, da ta dokument ni ne akt o sistemizaciji in ne katalog delovnih mest, temveč nek izvleček iz sistemizacije, ki pa ni bila nikoli formalno potr- jena in tudi ni pripravljena na ustrezen, s predpisi skladen način. Zato sta podali priporočilo, da zavod izdela sistemizacijo, ki bo skladna s predpisanimi normativi. Trenutna razporeditev delovnih mest se sicer samo malenkost od- mika od zakonskega normativa. Za kuharja je bilo ugotovljeno, da je zaposlen na delovnem mestu kuhar, na plačilni listi pa ima navedeno delovno mesto kuharski tehnik, čeprav to delovno mesto v sistemiza- ciji ni navedeno. Zato sta revizorki opozorili, da gre za vprašanje pra- vilnosti zaposlovanja in veljavnosti pogodbe o zaposlitvi. Ali so delavci pravilno razporejeni po tarifnih in plačnih razredih, nista mogli ugoto- viti, saj sledljivost pogodb o zaposlitvi ne obstaja. Za oblikovanje eko- nomske cene pa je pravilnost uvrščanja delavcev po tarifnih razredih zelo pomembna, saj so stroški dela dejavnik, ki bistveno vpliva na viši- no cene. Prav tako je bilo za oblikovanje ekonomske cene pomembno ugotoviti, kolikšen delež plač nepedagoškega kadra (kuharji, čistilke, hišnik, pomočnik ravnatelja …) se sme vračunati v ceno. Enako je pri materialnih stroških, za katere pa revizorki nista posebej preverjali, ali so obstoječa sodila pravilna ali ne. Neustrezno knjiženi stroški V glavni knjigi sta zaznali neobičajno prakso knjiženja in preknjiže- nja iz enega na drugo stroškovno mesto. Zato sta izdali priporočilo, da mora šola za dejavnost predšolske vzgoje posebej voditi prihodke in odhodke, stroške pa naj natančno knjižijo po ustrezno oblikovanih sodilih, jasno morajo biti prikazani stroški javne službe in tržne dejav- nosti. Za delovna mesta naj zavod za vse enote pripravi dokument, v katerem bodo zajeta vsa delovna mesta z navedenimi viri fi nanciranja, pa tudi zasedenost delovnih mest. Povzetek poročila sta re- vizorki na decembrski seji predstavili cirkulanskim občin- skim svetnikom, ki posebnih vprašanj na to temo niso ime- li. Ravnateljica OŠ Cirkulane- -Zavrč Suzana Petek je dejala, da bo šola priporočila upošte- vala in se v največji možni meri trudila za pravilnost razdelitve stroškov med posameznimi enotami, zaposlovanja in na- sploh poslovanja. Foto: MZ Revizorki Hermina Krajnc in Polona Gostan sta po naročilu Občine Cirkulane izvedli notranjo revizijo poslovanja OŠ Cirkulane-Zavrč, s poudarkom na preverjanju cene za varstvo otrok v Vrtcu Cirkulane. Osredotočili sta se na pravilnost oblikovanja in delitve stroškov dela, materialnih stroškov ter prehrane. Tako so občinski svetniki odvzeli 10.000 evrov s postavke za repre- zentanco, ki je bila sprva pred- videna v višini 30.905 evrov (po številu prebivalcev primerljiva ob- čina Majšperk – ima na tej postavki 12.000 evrov). A kot je pojasnil župan: »Pravite, da je postavka prerazkošna, ampak ta postavka je namenjena za kritje stroškov da- ril in sprejemov – od krvodajalcev do učencev, ob tem dajemo darila tudi ob porokah … Navadno se amandma vloži, če je prepričanje, da je prejšnje leto veliko ostalo na postavki, a naj povem, da smo ta denar pred koncem leta že pora- bili. Zato je sedaj vprašanje, katere sprejeme bomo brisali. Bomo ne- hali dajati darila ob porokah?« De- nar so svetniki z večino preusmerili na gasilsko društvo Nova vas in na večnamensko dvorano v Bukovcih. Prav tako so črtali 20.000 evrov za obnovo objekta v Hrastovcu, kjer je občina kanila urediti degusta- cijski prostor, ter jih namenili za področja kulture, športa, vzdrže- vanja domov in gasilstvu. Za na- meček pa so bili proti sklepu (ki je običajna praksa vseh občin), da bi lahko občina Markovci (seveda ob soglasju občinskega sveta) ku- povala ali prodajala nepremičnine, ki niso zajete v načrtu ravnanja s premoženjem. Rezultat glasovanja svetnikov je Gabrovec pospremil: »Dokazujete, da je po vaše.« Denar za idejno dokumentacijo za dom upokojencev potrdili Sicer pa v proračunu ostajajo projekti, kot so ureditev mansar- dnih prostorov občinske stavbe, kolesarski stezi Bukovci in Zabov- ci–Markovci, ureditev obrtne cone IV. faza, za kar je predvidenih kar 430.000 evrov, med drugim 42.000 evrov namenjajo za ureditev po- mola na Ptujskem jezeru, nekaj več kot 70.000 evrov za pokritje stroška nabave mobilne enote za sanitarije in izgradnjo poligona za kolesarje (pumptrack) v Zabovcih, 80.000 evrov za spodbujanje male- ga gospodarstva, 66.000 evrov za investicije v osnovni šoli – glavnina teh sredstev bo namenjena popra- vilu strehe, saj to letos še ni bilo v celoti izvedeno. Presenetljivo v proračunu osta- ja 20.000 evrov za izdelavo idej- ne dokumentacije za izgradnjo doma starejših občanov Markov- ci, čeprav so svetniki podrobni prostorski načrt, ki je prvi korak k temu projektu, zavrnili. Proračun za leto 2020 so svetniki s svojimi amandmaji sprejeli, zavrnili pa so proračun za leto 2021. Je markovški pokopališki red protiustaven? Kamen spotike na decembrski seji je bil tudi odlok o pokopali- škem redu, in to sedaj v drugem branju. Kot je pojasnil opozicijski svetnik Daniel Korošec, si je v času med prvo in drugo obravnavo pri- dobil mnenje odvetnika, ki meni, da je markovški odlok v nasprotju z ustavo, saj da ne dovoljuje pog- rebne maše v cerkvi. Direktorica Marinka B. Kolenko je odgovorila, da so tudi na občini preverili skla- dnost odloka z zakonodajo in ugo- tovili, da je v pristojnosti občine, da oblikuje pokopališki red ter da markovški odlok nikogar ne dis- kreditira, predvideva pa pogrebno mašo v vežici, a je na drugi strani tudi ne prepoveduje v cerkvi, je dodal župan. Ker v drugem branju vsebina ni bila dopolnjena (da se obred lahko opravi tudi v cerkvi), je bil odlok zavrnjen. Šest proti, pet za. Markovci  Proračunska seja – ali kdo bo koga Proračun za leto 2020 komaj pod streho, župan že napovedal rebalans Šesterica občinskih svetnikov v Markovcih je tudi na proračunski seji unovčila svojo pre(moč). Z znanim rezultatom šest proti in pet za je najprej povozila županove amandmaje ter sprejela svoje. Župan Milan Ga- brovec je že napovedal rebalans. »V prejšnji perspektivi je naša občina počrpala skoraj štiri milijone evrov. Če bi lahko lastna sredstva, ki jih imamo, namenili za sofi nanci- ranje projektov, podprtih z evrop- skim denarjem, bi lahko več naredi- li. Upamo, da bo v prihodnji fi nančni perspektivi možnost za evropske projekte ponujena tudi občinam, kot je naša,« je v uvodu dejal župan. Sicer pa večjih sprememb od prve do druge obravnave pro- računov ni bilo. »Zaradi znižanja sredstev za prevoze ter z vračilom deleža plačila investicije za OŠ Lju- devita Pivka smo povečali sredstva za nakup informacijske opreme. Ku- pili bomo projektor, ki ga kupujemo že 20 let, sofi nancirali bomo projek- tno dokumentacijo za vodovod v Spodnjem Podravju, nekoliko smo zvišali še sredstva za sofi nanciranje zveze haloških občin.« Glavnino investicij v višini 209.000 evrov predstavljajo dela na cestni infrastrukturi, odbor za infra- strukturo bo do 20. januarja pripra- vil načrt investicij. Na dnevnem redu je bilo tudi sprejemanje višine točke za NUSZ. Svetniki v Žetalah so sledili župano- vemu predlogu in soglasno sklenili, da višine točke ne bodo spreminjali. »Mi s stavbnimi zemljišči naberemo zelo malo, okrog 20.000 evrov. Če povečamo višino točke, se bo pro- računu malo poznalo, ljudem pa dosti.« Žetale  Leto 2020 brez večjih naložb Občina si bo le privoščila nov projektor Svetniki in svetnica občine Žetale so na decembrski seji še v drugo potrdili proračuna za leti 2020 in 2021. Več- jih investicij ni na vidiku, saj kot je dejal župan Anton Butolen, so male občine odrezane od evropskih sredstev. Foto: Mojca Vtič Predsednik infrastrukturnega od- bora Janez Vodušek je pokomenti- ral višino sredstev za cestno infra- strukturo: »To je maksimum, kar smo sposobni zagotoviti.« »Žalostno, kaj gleda narod« Zapletlo se je tudi pri potrjevanju letnega programa kulture. Namreč svetnik Gregor Zmazek je predlagal, da prireditev ob 8. februarju namesto šole organizira Folklorna skupina Markov- ci, saj da šola že organizira prireditev ob dnevu samostojnosti. Župan je tovrstno razmišljanje pospremil: »Če prireditev orga- nizira šola, je dvorana polna. Sedaj pa bomo na prireditvi tisti, ki tam moramo biti, nastopajoči in še nekaj mimoidočih.« Svetniki so potrdili programa športa in spremenjen program kulture za leto 2020 (za programa za leto 2021 so bili proti). Odločitev večine je manjšinski svetnik Zvonko Črešnik poko- mentiral: »Zadeva je zrela, da se vse skupaj prekine. Kaže se premoč, kljubovanje županu. Zakaj tako menim? Z amandmaji ste dodatna sredstva med drugim dodelili kulturi in športu, teh sprememb pa v letnih načrtih niste upoštevali.« Danijel Kekec pa je dodal: »Žalostno, kaj gleda narod, naj raje ugasnejo televizijo.« Foto: Mojca Vtič Svetniki so z večino glasov najprej potrdili (svoje) predlagane amandmaje, nato pa potrdili še proračun za leto 2020. Foto: MZ Ravnateljica Suzana Petek Štajerski TEDNIK torek, 7. 1. 2020  COLOR CMYK stran 6 Zaradi hudih zapletov pri poro- du je Vid zaostal v razvoju. Diagno- za, ki so jo postavili pred 15 leti, je starša Vanjo Ropič in Mirana Kneh- tla močno pretresla, a se niti za trenutek nista vdala. Vztrajnost, pripravljenost in srčnost, s kate- rimi skrbita za Vida, so izjemne. Vseh 15 let sta trdo delala, da je sin na zdajšnji stopnji zmožnos- ti. Napovedi so namreč bile zelo črnoglede. „Ko je bil Vid star dve leti, sva ga začela voziti na Polikli- niko Polovina v Zagreb na terapije. Tam so nam jasno dali vedeti, da je edina učinkovita metoda „mama terapija“, torej vsakodnevno delo z Vidom. Osem let smo po 5 ur na dan izvajali razne vaje, polovico tega časa smo namenjali samo za motivacijo. Pred petimi leti so se pokazali prvi resni napredki. Vida smo začeli vertikalizirati. Tisto, kar je bilo nemogoče, smo doseg- li,“ se spominja mama Vanja. Še več, sčasoma je začel nakazovati, da bi rad stopil na lastne noge. Ker je rojen z resno deformacijo gležnjev, je bilo to zelo težko. Brez pancerjev praktično misija nemogoče. S pomočjo opornic in ob pomoči je nato pred tremi leti vendarle naredil prve korake. Da bi lahko šlo še na bolje, je verjel malokdo. Zdravnik, ki je 12 let de- lal z Vidom in je njegov napredek spremljal, pa je bil prepričan, da se Vidovo stanje lahko še izboljša. Dr. Polovina iz Zagreba je namreč s terapijami Vida pripeljal do točke, ko so začeli razmišljati celo o tem, da bi bila zelo zahtevna operacija deformiranih gležnjev smiselna. „Vidovi gležnji so bili tako zviti, da je bila samostojna hoja nemogoča. Zdaj, po operaciji, ni več limitov. Po rehabilitaciji ne bo potreboval več opornic,“ je prepričana Vidova mama. Zlomili so mu kosti, jih še vzeli od drugod in jih sestavili povsem na novo ... Izjemno zahtevno operacijo je v ptujski bolnišnici opravil pri- znani kirurg iz Zagreba, Tomislav Đapić. Ko je staršema povedal, da je operacija smiselna in da jo je pripravljen narediti tudi na Ptuju, sta obnemela. Stekli so dogovori s ptujsko bolnišnico in trud je obro- dil sadove. Zaradi Vidovega zdra- vstvenega stanja in epilepsije je bila želja staršev, da ga operirajo v domačem okolju. „Dr. Đapić je takoj pokazal pripravljenost. Po- vezal sem se z Robertom Čehom v ptujski bolnišnici, ta je takoj navezal stik s strokovnim vodjo Teodorjem Pevcem. Prav vsi so zaslužni, da je Vidova operacija uspešno potekala. Res so nam šli na roko. Še zdaj ne moremo ver- jeti, da je tisto, kar je bilo dve leti nazaj nemogoče, postalo resnič- nost. Zdravnik, ki je operiral Vida, je v svoji stroki dosegel vse, kar je lahko, zato smo v njegovo dobro delo, kot tudi delo vseh, ki so so- delovali, prepričani. Dr. Đapić se je na Ptuj pripeljal s svojim osebnim avtomobilom. Ni vprašal za plačilo, nič. Prišel je le zato, da pomaga Vidu in nam. Ne- izmerno smo mu hvaležni za to,“ pravi oče Miran in dodaja, da si- cer v Sloveniji takšnih operacij ne izvajajo. Vidu je bilo dobesedno treba zlomiti kosti in jih na novo sestaviti. Da bi jim to uspelo, so mu delčke kosti vzeli tudi iz kolka. Operacija, ki je bila opravljena 17. decembra v ptujski bolnišnici, je potekala nekaj manj kot tri ure. Po štirih dneh je Vid tako dobro okreval, da je lahko bolnišnico za- pustil. Zaradi epilepsije in dejstva, da ne govori, je starše preveval tudi strah, kako se bo med operacijo in po njej odzval na bolečino. „Dr. Šarmanova je postopek izpeljala odlično in dejansko smo začutili, kako so se vsi zavzeli za najine- ga sina,“ sta zadovoljna starša z odnosom celotne ekipe, ki je prispevala k izvedbi te zahtevne operacije. Od napovedi, da ne bo mogel samostojno niti sedeti, kaj šele stati ali hoditi, so s pomočjo Vi- dove vztrajnosti, potrpežljivosti, truda staršev, posluha zdravnikov in znanja celotne ekipe prišli do točke preloma. Do točke, ko bodo lahko s pomočjo terapij dosegli, da bo Vid nekaj korakov naredil povsem samostojno. „Življenje se mu bo po operaciji spremenilo za 200 %. Veliko delo je bilo narejeno na tej poti, predvsem njegovo,“ pravi mama Vanja. Oče pa zaključuje z mislijo, da Bog v najtežje bitke pošilja svoje najpogumnejše vojake: „In Vid je v njihovi prvi vrsti!“ Kot je bilo neuradno možno sli- šati že pred sejo mestnega sveta, je predlog, da se delovanje Galeri- je mesta Ptuj prenese pod okrilje Zavoda za turizem Ptuj, razdelil mnenja političnih predstavnikov. Na sami seji se je to le še potrdilo. Županja Ptuja Nuška Gajšek je sicer ob predstavitvi predloga spomnila, da je mestni svet načel- no odločitev, da galerijska dejav- nost sodi pod okrilje Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, že sprejel, a je v isti sapi dejala: „To smo se strinja- li vsi, toda trenutno to ni možno, ker je v muzeju situacija takšna, kot je. Ena izmed občin soustano- viteljic se je samovoljno odločila, da izstopa iz soustanoviteljstva in je prenehala fi nancirati oz. pla- čevati svoje obveznosti, aktov pa nismo spremenili. Kot veste, smo zato v sodnem postopku. Dokler zadeve ne bodo zaključene, pa muzej sprememb odloka ne bo mogel izpeljati. Spomnite se, že ko smo leta 2014 prenašali v upravlja- nje Muzejski trg 2a, kjer so sedež in delovni depoji muzeja, smo morali spremeniti odlok.“ Spremembe odloka namreč stopijo v veljavo šele, ko to potrdijo vse občine so- ustanoviteljice. Zaradi galerije bodo zaposlovali Gajškova je predlog argumenti- rala z besedami, da galerija po treh letih nujno potrebuje status, saj se ne morejo prijavljati na razpise, pobirati vstopnin ali širiti svoje de- javnosti: „Ne moremo zaračunati niti ene same karte, kar pomeni, da fi nanciramo vse sami. Zato smo se odločili, da kot začasno rešitev predlagamo to, da gre galerija pod Zavod za turizem Ptuj. Gre za obdobje enega leta, z možnostjo podaljšanja oziroma najdlje, dokler se ne razrešijo odprta vprašanja s soustanoviteljicami.“ Še preden so besedo dobili sve- tniki, je odgovorila tudi na očitek, ki naj bi se pojavljal že pred sejo, povezan z zaposlovanjem v gale- riji. Zagotovila je, da bo objavljen javni razpis, plačni razred zaposle- torek  7. januarja 20206 V središču Ptuj, Podravje  Vroče polemike in nest Galerija mesta pod okrilje Zav Galerija mesta Ptuj odslej sodi pod okrilje Zav zdaleč ne zdi optimalna. Nekateri so spomnili, za turizem Ptuj je druga. Vse od Svetnik Štefan Čelan je prepričan, da podani argumenti v prid prenosu upravljanja trezno razumski. Ptuj  Del neverjetne Vidove zgodbe spisali tudi v bolnišnici dr. Jožeta Potrča Specialisti prvič opravili izjemno operacijo 15-letni Vid Knehtl iz Ptuja je zaradi zapletov pri porodu utrpel poškodbe možganov. Ko je bil star pol leta, so zdravniki staršema sporočili, da njun otrok ne bo samostojno sedel, niti ne bo pokonci držal glave. Vid je s svojo vztrajnostjo in potrpežljivostjo dokazal zmoto zdravnikov. Konec decembra lani so v ptujski bolnišnici opravili še operacijo, ki mu bo pomagala na poti do tega, da bo lahko prestavil nove meje in povsem samostojno prehodil nekaj korakov. Tako Vid kot njegova starša so pravi borci, ki skupaj z zagnano in srčno ekipo zdravnikov nemo- goče spreminjajo v mogoče. Foto: ČG Starša Vanja in Miran sta seveda presrečna, saj se napredek, ki je v največji meri plod truda in dela, še kako opaža na zmožnostih njunega sina. Dr. Pevec: „Načelo delovanja bolnišnice je zdraviti ljudi in ne izključno finančni interes!“ Brez pripravljenosti, ki so jo pokazali v ptujski bolnišnici, je veliko vprašanje, ali bi bil omenjeni poseg izpeljan. Kot pravi strokovni vodja SB Ptuj Teodor Pevec, so se nanj pripravljali več kot leto dni. Predvsem organizacijsko: „Vodilo je bilo pomagati bolniku in svojcem. Osnovno načelo delovanja bolnišnice mora biti vseeno zdraviti ljudi in ne izključno finančni interes. Mislim, da je Bolnišnica Ptuj naredila veliko človekoljubno gesto. Bolniku želimo čimprejšnje okrevanje.“ Foto: ČG Vid je s svojo vztrajnostjo in potrpežljivostjo prestavil številne meje. Razprava pred razpravo Čeprav je statutarno pravna komisija, ki jo vodi Alen Iljevec, odločila, da je omenjeno gradivo primerno za obravnavo po skrajšanem postopku, je svetnica Helena Neudauer predstavila povsem drugačno stališče odbora za finance. Vztrajala je, da gre za obsežne spremembe in da zato vsebina sprememb in dopolnitev Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda za turizem ni primerna za nadaljnjo obravnavo. Kljub izraženim pomislekom pa je večina svetnikov soglašala z obravnavo po skrajšanem postopku. Brez spremembe odloka namreč galerijske dejavnosti Zavod za turizem Ptuj ne bi mogel izvajati. Štajerski TEDNIK torek, 7. 1. 2020  COLOR CMYK stran 7 torek  7. januarja 2020 7V središču Ideja o ustanovitvi galerije je bila nekoliko vsiljena ... Že sama ideja o ustanovitvi mestne galerije, ki jo je prejšnje občinsko vodstvo močno zagovarjalo, je razdvajala občinsko politiko. Kljub številnim pomislekom je bila umeščena v Prešernovo ulico 29, svoja vrata pa je uradno odprla v začetku leta 2017. Nekaj mesecev po odprtju je takratni ptujski župan Miran Senčar dal na mize svetnikov predlog, da se upravljanje z mestno galerijo prenese na Zavod za turizem Ptuj. Neuspešno. To namero je skušal realizirati nekajkrat, a zmeraj brez političnega posluha. Glavni protiargument tako takrat kot dve leti pozneje pa: da je ptujsko-ormoški muzej primernejši za opravljanje galerijske dejavnosti. Foto: ČG trinjanja mestnih svetnikov okrog statusa galerije Ptuj po letih razprav zdaj vendarle voda za turizem voda za turizem Ptuj. Tako so namreč na decembrski seji sklenili mestni svetniki. A čeprav naj bi bila to začasna rešitev, se vsem še da je to večkrat predlagal že prejšnji župan, a v svoji nameri ni uspel. Spremenilo pa se v vmesnem času ni nič, le direktorica Zavoda Foto: ČG in Dreamstime/M24 d odprtja Galerija mesta Ptuj razdvaja mnenja: kdo naj jo upravlja, koliko sredstev naj se nameni za njeno delovanje ... nega pa bo 35. in bo v skupni masi plač Zavoda za turizem Ptuj. Čelan: »Argumenti županje so na trhlih temeljih.« Svetnik Štefan Čelan je prepričan, da podani argumenti v prid prenosu Foto: ČG z mestno galerijo na Zavod za turizem Ptuj niso Lorenčič: »Odlok bi morali spremeniti, kar trenutno ni možno.« Po informacijah, s katerimi razpolaga direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Aleksander Lorenčič, naj bi vodstvo ptujske občine dejansko pokazalo željo, da se tudi ta del upravljanja z galerijsko dejavnostjo v najkrajšem možnem času prenese na muzej. To so v muzeju pripravljeni prevzeti, a pod določenimi pogoji, med drugim, da se za to namenijo sredstva v proračunu, tako kot zdaj Zavodu za turizem. Točnega zneska, koliko bi potrebovali na letni ravni, Lorenčič nima: „V vsakem primeru pa bi bila potrebna tudi reorganizacija dela v muzeju. Upamo, da bomo zgodbo okrog soustanoviteljstva rešili kmalu in bodo dejansko zadeve zaključene. V tem primeru je to omejitev, saj odloka ne bi mogli spremeniti.“ Foto: Arhiv upravljanja z mestno galerijo na Zavod za turizem Ptuj niso trezno razumski. Od zadnje razprave o tej temi in predlogu, ki je bil podan že v preteklosti, se po njegovem ni spremenilo prav nič pomembne- ga, kar bi lahko vplivalo na njegovo stališče. Prepričan je, da se mora pristopiti k celovitemu reševanju te problematike. Predlagal je tudi več načinov, kako to storiti. Eden izmed predlogov je bil (sicer z ne- koliko ciničnim pridihom), da naj se v tem primeru celotna galerijska dejavnost prenese na ptujski Za- vod za turizem. Argumenti županje so po njego- vem na trhlih temeljih. Prepričan je, da zaradi spremembe upravlja- nja z galerijsko dejavnostjo ne bi bilo treba spreminjati celotnega odloka, saj gre pravzaprav le za spremembo povšine, zato je to pojasnilo po njegovem mnenju nesmiselno: „Ko smo odprli Salon umetnosti, smo ga predali muzeju in ob tem le dodali dodatne površi- ne. To je bilo to.“ »Zavod ne bo tako uspešen na razpisih, kot bi bil muzej!« Kar se tiče sodnih postopkov, ki naj bi bili prvi pogoj, da bo občina predala upravljanje z mestno gale- rijo muzeju, pa napoveduje še eno zgodbo z dolgo brado. Prepričan je tudi, da nov zavod ne bo uspešen na razpisih, kot bi lahko bil muzej: „Ves čas smo in bomo ostali na stališču, da je gale- rijska dejavnost tako, kot je sedaj organizirana, zelo ponesrečena. Galerijo Magistrat upravlja občin- ska uprava, Miheličevo in Salon umetnosti muzej, galerijo mesta v Prešernovi pa Zavod za turizem. Ni treba končati osnovne šole, da ugotoviš, da s takimi rešitvami in ljudmi, ki jih zagovarjajo, nekaj ni v redu. Naše stališče je, da naj se ta zadeva uredi enotno. Ali se vsa galerijska dejavnost prenese v za- vod za turizem in se tam speciali- zira ljudi, da to počnejo, dosti bolj sprejemljivo pa je, da se prenese na muzej, ki to vrsto let tako poč- ne. Danes razlagati zgodbe, da bo novoustanovljeni zavod uspešnejši na razpisih kot muzej, je zame zelo naivno. Izgovor, da se tega ne da rešiti z muzejem, ker so nerešene zadeve s soustanoviteljicami, je izgovor, ki ga mačka na repu pre- nese.“ Mestni svetniki postavljeni pred dejstvo Svetnika Rajka Fajta je zmotilo, da je mestni svet dejansko pos- tavljen pred dejstvo, saj da je ta postavka že v proračunu za leto 2020. Gorazd Orešek pa je županjo spomnil, da so to idejo predlagali trikrat, da pa se ni nič bistvenega spremenilo: „Razen, da se je za- menjalo direktorico Zavoda za tu- rizem.“ Tudi Andrej Čuš galerijsko de- javnost vidi pod okriljem muzeja, so pa v njegovi svetniški skupini vendar podprli predlagano rešitev, a le kot začasno. Čuš pričakuje, da se o tako pomembnih temah ne pogovarjajo v sklopu sprejemanja proračuna, pač pa prej: „Je pa tudi tako, da v politiki najdlje trajajo za- časni ukrepi! Želim, da to na Ptuju spremenimo.“ Svetnik Andrej Lazar, ki je pred- sednik sveta zavoda PMPO, je pritrdil navedbam županje, da bi morali spremeniti odlok o ustano- vitvi, če bi galerijo mesta predali v upravljanje muzeju. Strinjal se je tudi, da je treba zdaj razpršeno ga- lerijsko dejavnost urediti enotno. Kljub zanimivi debati in mnogim slišanim pomislekom je bil odlok o ustanovitvi Zavoda za turizem Ptuj spremenjen. Ta tako poslej upravlja Galerijo mesta Ptuj v Pre- šernovi ulici. Denar, namenjen za delovanje omenjene galerije, je iz neposrednega občinskega vira zdaj na Zavodu za turizem Ptuj. Štajerski TEDNIK torek, 7. 1. 2019  COLOR CMYK stran 8 torek  7. januarja 20208 Izobraževanje Študentje programa, ki poleg osnovnih kmetijskih znanj vključu- je tudi znanja o okolju, dopolnil- nih dejavnostih na kmetiji, podje- tništvu in trženju, turizmu in soci- alnih dejavnostih na podeželju, so tri mesece na osnovi zaznanega problema ali priložnosti v okolju razvijali podjetniško idejo. Poiskali so rešitve in konkretno predstavili, kako se njihova ideja lahko prelevi v dodaten zaslužek na kmetiji. »Vpeti smo v okolje, kjer so edina stalnica nenehne spremembe in nanje se moramo odzvati. Odzovemo pa se lahko, če znamo poiskati rešitve, če smo inovativni, kreativni, samo- iniciativni,« je dejala Vesna Trančar, mentorica dijakov, ki so generirali pet idej. Ali bodo projektne naloge ostale le črke na papirju ali bodo temelj za razvoj dopolnilnih dejav- nosti na kmetiji, seveda ni mogoče napovedati. Študentje imajo zna- nje, da naredijo korak naprej. »Po- vezali smo se s SPOT točko, kjer so bile študentom predstavljene vse možnosti za ustanovitev podjetja oziroma so bile predstavljene mož- nosti, kako realizirati svojo poslov- no idejo,« je povedala mentorica, a dodala: »Pred leti smo sodelovali z Manager klubom Ptuj, kjer so bile najboljšim podeljene zelo mikavne nagrade – mamljive z vidika, da nam je bila nudena podpora men- torjev in dana možnost, da se ideja realizira. Sedaj je to vlogo prevzela Bistra Ptuj, kjer teh predstavitev in aktivnosti za študente nimajo. Vse se fokusira na srednješolski nivo. Tukaj smo resnično bolj bosi, kot smo bili pred leti.« Zato si želi, da bi se gospodarstvo bolj povezalo z izobraževalnimi programi, a ne v smislu lastne promocije, temveč da bi gospodarstveniki mladim po- dali roko in jih spodbudili v podje- tniškem udejstvovanju. Saj kot je dejal ravnatelj Robert Harb: »Mladi imate energijo, ideje, upam si reči, nore ideje. Samo priložnost vam moramo dati.« Ptuj  Poslovne ideje iz domačega okolja Mladi imajo (nore) ideje, potrebujejo le priložnost Bučoneza – majoneza z bučnim oljem, kozji sladoled, ste morda za naravno dozo mineralov in vitaminov – Coloster, seneno mleko – Senenko ali Hidro solatko? Vse to so ideje, ki so jih v okviru projektnih nalog izoblikovali študentje programa Upravljanje podeželja in krajine Višje strokovne šole Ptuj. Foto: Črtomir Goznik Na dvotedenski izmenjavi so se dijaki obeh šol udeležili praktičnega izobraževanja, na katerem so pridobili veliko zna- nja iz nemškega jezika, samo- stojnega življenja, spoznavanja kultur in delovnih kompetenc v tujini. Izmenjava je za vse pred- stavljala jezikovno in strokovno izobraževanje, saj so v podjetjih in na kmetijah poglobili znanje iz stroke in razširili svojo mrežo stikov. Mesto Freiburg jih je očaralo s svojimi zgradbami, prijaznimi ljudmi in različnimi možnost- mi načina življenja. V tem času Ptuj  Dvotedenska izmenjava dijakov v Freiburg Po nova znanja in prijateljstva Dijaki 4. letnikov Elektro in računalniške šole in Biotehnične šole ŠC Ptuj so se v okviru projekta Erasmus+ odpravili na dvotedensko izmenjavo v nemško mesto Freiburg. Ptuj  Humanitarna akcija Učenci zbirali igrače Ob svetovnem dnevu otrok smo se odločili, da bomo na OŠ Olge Meglič izvedli akcijo zbiranja rabljenih otroških igrač. Igrače smo zbirali od 13. do 23. decembra 2019. Humanitarna akcija je bila zelo uspešna. S pomočjo staršev in učen- cev smo zbrali ogromno igrač. Dostavili smo jih na Območno združe- nje Rdečega križa Ptuj, kjer jih je prevzela ga. Marjana Cafuta. Veseli smo, da nam je skupaj z vami uspelo zbrati veliko igrač, s katerimi bomo osrečili marsikaterega otroka, saj z majhnimi dejanji lahko spod- bujamo čut za sočutje, prijaznost in dobroto. Foto: Arhiv OŠ Olge Meglič Foto: Arhiv Elektro šole so tudi spoznali sposobnosti samostojnega življenja in dela v skupini. Izkušnja je bila za vse zelo pozitivna, ker so bila delovna mesta, prebivališče, predstavitev in prevoz na delo zelo organizirani ter v koraku s časom. Za to enkratno in nepozab- no izkušnjo se želijo dijaki še posebej zahvaliti podjetju BBQ iz Freiburga (Bildung und Beru- fl iche Qualifi zierung), podjetju Poziv, koordinatoricama Eras- mus + na ŠC Simoni Kotnik in Moniki Čeh ter spremljevalki Jožici Ranfl Roškar. Slavnostni govornik župan Dani- jel Vrbnjak je spomnil na enotnost ob plebiscitu za samostojno državo in poudaril, da je bila ta odločilna za ustanovitev države: »Slovenski narod je takrat dokazal, da zna zgodovinske cilje dosegati po de- mokratični poti in da je sposoben prenesti visoko stopnjo različnosti znotraj vsega. Če se ne bi takrat odločili za samostojno in neodvi- sno Slovenijo, lahko samo ugota- vljamo, kaj bi se zgodilo z nami. Morda bi čez nekaj let postali manj- šina, v lastni deželi.« V nadaljevanju je dejal, da je imeti lastno državo, domovino, tisto, na kar moramo biti posebej ponosni, ob tem pa je dodal: »Plapolanje slovenske za- stave, prepevanje slovenske himne nas Slovenke in Slovence morajo povezati. Ob tem moramo začutiti pripadnost, naklonjenost in tudi hvaležnost. Ob takšnih dnevih se lahko sprašujemo, ali smo Sloven- ke in Slovenci enotni.« Poudaril je še, da prav v decem- brskem času, ko je dovoljeno sa- njati, praznujemo Slovenci državni praznik: »Še enkrat se spomnimo, da nas je enotnost, ki so jo takrat pokazali Slovenci in Slovenke, vodila na novo skupno pot, kjer naj bi se borili za boljši jutri nas Slovencev. Po vseh teh letih pa lahko včasih žal ugotovimo, da za marsikaterega Slovenca ni dobre- ga jutra. Potrudimo se, da se bo to spremenilo in bo Slovenija krmarila po mirnem morju s polno uspeha na vseh področjih.« V prijetni praznični večer je zbra- ne popeljala Maje Keuc – Amaya ob spremljavi vokalne skupine Soul Out. Po končanem koncertu je sledil še sprejem s pogostitvijo. Ormož  Svečanost ob državnem prazniku »Smo Slovenke in Slovenci enotni?« V čast dneva samostojnosti in enotnosti, ki ga praznujemo 26. decembra, je občina Ormož pripravila svečanost ob državnem prazniku. Foto: MH „Z izvedbo Ptujske pravljice smo izjemno zadovoljni. Letos smo vzpostavili dve prizorišči, kar je bil velik preskok, pa tudi orga- nizacijski zalogaj. Obisk tako na Mestnem trgu kot na tržnici je bil dober. Pokazalo se je, da si ljudje dejansko želijo druženja in po- vezovanja. Ves čas je v bil mestu vrvež, seveda smo s tega vidika zelo zadovoljni,“ je o decembrskih prireditvah v njihovi izvedbi po- vedala direktorica Zavoda za turi- zem Ptuj Tanja Srečkovič Bolšec. Pravljični sejem, party school bus, pester animacijski program za ot- roke, nastopi osnovnošolcev in marsikaj drugega zanimivega je vabilo obiskovalce na Ptuj. Glavno prizorišče dogajanja je bila me- stna tržnica, ki jo je polnilo tudi drsališče. Sicer so ga morali za en konec tedna zapreti, saj jim jo je zagodel dež. A celotna zgodba Ptujske pravljice se je zaključila s pozitivnim pridihom. „Dokazali smo, da lahko skupaj naredimo dobro zgodbo. S partnerji smo se povezali in uspešno izpeljali ta pro- jekt. Občina, podjetje Javne službe in Perutnina Ptuj so nam veliko po- magali. Vsi skupaj smo delali za to, da so bili obiskovalci zadovoljni. Zdaj sledi evalvacija Ptujske pra- vljice. Skušali bomo poiskati dobre točke, pa tudi zadeve, na katerih lahko gradimo za izboljšanje,“ še pravi direktorica. Eden izmed sliša- nih predlogov za december 2020 je nakup čelad za drsališče, kar je Srečkovič Bolšečeva komentirala: „Predlog se mi zdi na mestu in tudi o tem se bomo pogovorili in sku- šali zagotoviti sredstva za nakup.“ Ptuj  Evalvacija decembrskih dogodkov Uspešna Ptujska pravljica Lanskoletni decembrski dogodki so mestno jedro Ptuja dodobra napolnili. Foto: DK Štajerski TEDNIK torek, 7. 1. 2020  COLOR CMYK stran 9 torek  7. januarja 2020 9Podeželje Ureditev ulice je fi nancirala obči- na Dornava, zemljišče za del ceste je odstopila Marija Cigula, dela je izvajal domači podjetnik Branko Ci- gula. Hiše ob sedanji novi ulici so za- čele rasti pred kakšnim desetletjem, mlade družine so prihajale druga za drugo. Makadamsko pot, ki je prvim stanovalcem predstavljala samo do- voz do njihovih hiš, so želeli preure- diti v cesto. Posluh za to pobudo je izkazal že prejšnji dornavski župan Rajko Janžekovič. Sedanji župan Janko Merc predhodnih dogovo- rov ni potisnil na stran in je projekt podprl. Zadovoljni, da je cesta asfal- tirana, so krajani, ki ob njej živijo, ob koncu leta priredili otvoritveno slo- vesnost. Župan Janko Merc je pove- dal, da je to najlepša ulica v Dornavi. Vesel je, da so stanovalcem ob njej uresničili nekajletno željo. Poudaril je tudi, da je to njegovo prvo odpr- tje, odkar je prevzel županski man- dat. „Z izvajalcem del sva se vse dogovorila, beseda je veljala in dela smo izvedli tako, kot smo se dogo- vorili. Želim, da bi se takšna ulica, kot je sedaj ta, uredila še kje v obči- ni,“ je v nagovoru razmišljal župan. Zahvalil se je tudi Tomažu Kokolu, ki je krajane tega dela Dornave po- vezal in bil pobudnik ureditve nove ceste. Zadovoljstvo nad pridobitvijo je izkazal tudi dornavski podžupan Marjan Hrga. Stanovalci so druženje ob odprtju nove ulice nadaljevali v prijetnem vzdušju. Za glasbena doživetja so poskrbeli Bojan, Roma- na, Marko in Filip Zelenjak ter Jaša Kokol. Kot je povedala Romana Ze- lenjak, se sosedje v ulici kar veliko družijo in pomagajo drug drugemu. Sklenili so že tudi, če bo ulica kdaj dobila ime, bo to Knjižna ulica. Spodnje Podravje  O varovanju podtalnice Rešitev je zeleni pokrov Strokovni sodelavec Kmetijsko-gozdarskega zavoda (KGZ) Ptuj Ivan Brodnjak je županom občin Spodnjega Podravja na zadnji seji predstavil težave, ki se na Dravskem in Ptujskem polju pojav- ljajo v zvezi z onesnaženo podtalnico. Poudaril je, da se s tem vprašanjem ukvarja že od mladosti in skozi celotno poklicno kariero. „Sem na pragu upokojitve, pa so zadeve na terenu podobne in pro- blemi približno enaki kot v preteklosti. Kaj je na naši podtalnici oziro- ma zdravi pitni vodi problem? Problem so fi tofarmacevtska sredstva (FFS) oziroma kemične snovi in nitrati. Na področju rabe FFS se je v kmetijstvu v zadnjih letih veliko spremenilo, stvari so se močno izbolj- šale. V sodobnem času morda bolj kot kmetijstvo kemično onesnaže- nje podtalnice izhaja iz uporabe čistil, razredčil. Občasno je prisoten desetil atrazin, ki je pri nas 18 let prepovedan in ga kmetje tudi ne upo- rabljajo. To trdim z gotovostjo. Da kmetje škropivo z atrazinom kupu- jejo v tujini, je dezinformacija. Prisotnost teh zdravju nevarnih spojin oziroma elementov v podtalnici je po mojem mnenju posledica starih bremen oziroma točkovnih onesnaženj po gramoznicah. Ta izhajajo iz časov, ko je kdo v jamo odložil kakšen kilogram škropiva, ki več ni bilo za uporabo. Ko pride do močnejših padavin, se zaradi izpiranja prisotnost teh strupenih snovi v podtalnici poveča. Na dolgi rok pa se ne bojim, da bi kmetijstvo z rabo FFS prekomerno obremenjevalo okolje,“ je pojasnil Brodnjak in dodal: „Se pa bojim, kaj bo z nitrati. Ne gre za umetno kemično snov, temveč za naravni element. To je dušik v nitratni obliki, brez njega ne raste nič. V kmetijstvu nitrate dodajamo z mineralnimi gnojili in s tem povečujemo pridelek. Največje težave se pojavijo v času vročih in sušnih poletij. Takrat se iz obdelanih tal sprostijo enormne količine dušika (iz amonijaka preko nitrita v nitrat). Rastline ga zaradi pomanjkanja vlage ne počrpajo, ko nastopijo pada- vine, pa se izpira v podtalnico.“ Namakanje za manj onesnaženja „Zato je namakanje kmetijskih zemljišč tudi ukrep za varovanje oko- lja. Vzdrževanje vlage v tleh ohranja pri življenju koreninski sistem, ta iz gnojil posrka vsa hranila, ki so mu na voljo, zato snovi ne morejo pronicati v nižje sloje tal. Največji možni zaščitni ukrep varovanja pod- talnice je vzdrževanje zelenega pokrova skozi čim daljše obdobje leta. Koreninski sistem nase veže nitrate, organska snov (humus) pa veže tudi morebitne pesticide. Najbolj pozorni pa moramo biti na najožji vodovarstveni pas,“ je še povedal Brodnjak. Foto: Črtomir Goznik Strokovnjak za poljedelstvo pri KGZ Ptuj Ivan Brodnjak (levo) je pove- dal, da se z vprašanjem onesnažene podtalnice ukvarja praktično celo življenje. Kljub temu da se bo kmalu upokojil, rešitve problema v aktivni delovni dobi ni dočakal. Franci Ornik je že dve desetletji na čelu Lovske družine Voličina, prav tiste, ki je nedavno tega na ravnicah Pesniške doline, v ne- posredni bližini naselja Gočova v občini Sveta Trojica, organizirala skupinski lov na malo divjad, več- ja skupina lovcev, opremljenih s puškami, oblečenih v odsevne jo- piče in v spremstvu psov, pa se je sprehajala tudi po regionalni cesti Lenart–Ptuj. Da so v območju lova in možnosti naleta divjadi, so pre- bivalce in mimo vozeče opozarjale table, postavljene ob regionalki, kot smo takrat poročali, pa se je ob tem porodilo vprašanje, ali smejo lovci loviti v neposredni bližini naselij. Iz zakona o lovstvu in divjadi izhaja, da lovci ne smejo loviti bližje kot 50 metrov od nase- lij in zaselkov, kar v praksi pomeni, da lahko lovijo praktično na vašem dvorišču. »Strinjam se, da 50 metrov od naselja ni primerna zakonska raz- dalja za lov in bi jo kazalo povečati. A razdalja v tej zgodbi po moje ni ključna, najpomembnejše je vede- nje lovca in upoštevanje okolja, v katerem deluje. Prež ne more kar samovoljno postavljati po tujih zemljiščih, ampak za to potrebuje soglasje lastnika. Če ta soglasja ne da in potem divjad povzroči ško- do na njegovih njivah, pa seveda ne more pričakovati odškodnine. Prednost lova v domačih loviščih je prav v tem, da lovec pozna te- ren pa tudi ljudi, ki tam bivajo. Pri lovu v bližini hiš mora tako zmeraj upoštevati, kdo tam živi in kakšen je odnos lastnikov do lovcev; ali so torej lovcem naklonjeni ali jim niso. Če niso, je prav, da naredi vse, da se izogne konfl iktom in da seveda ne lovi v njihovi neposredni bliži- ni,« pripoveduje Ornik. Obsojanja vredno divjaštvo »Časi so se spremenili in nekoč so lovci na podeželju živeli in dela- li v sožitju s kmeti, lovstvo je bilo spoštovano in ugledno, podobno kot gasilstvo, saj je prvim pos- lanstvo skrb in pomoč živalim, dru- gim pa človeku. Danes ni več tako, pogosto je slišati, da so lovci samo eksekutorji živali, ki jih zanimajo le trofeje, ne pa ravnovesje v naravi. Pojavlja se nestrpnost do lovcev, posebej pri ljudeh, ki so se na po- deželje priselili iz mest, pa tudi tistih, ki ne poznajo vseh področij našega delovanja, saj je lov le eno od njih. Je pa res, da smo lovci za napačne predstave v družbi včasih krivi tudi sami, saj je še zmeraj sli- šati o pijančevanju v naših vrstah, razgrajanju, lovljenju divjadi z av- tomobili in prižganimi lučmi … Takemu vedenju smo v naši lovski družini že zdavnaj rekli odločni ne, to za nas ni lovstvo, ampak obsoja- nja vredno divjaštvo. Pravi lovec se namreč v naravi in v lovišču giblje peš, tiho in neopazno, da ne vzne- mirja divjadi in drugih prostožive- čih divjih živali.« Za lovce obstajajo stroga pravila vedenja in delovanja, ki so zapisa- na v številnih aktih, od zakona o lovstvu, etičnega kodeksa sloven- skih lovcev do društvenih pravil. Lov velja za najstarejšo zavestno človekovo dejavnost in najstarejši poklic, ki je nastal iz nuje po pre- živetju, saj je zagotavljal hrano in oblačila, a hkrati zahteval tudi veliko znanja, moči in spretnosti. Kot že rečeno, so mnenja o lovu v sodobni družbi zelo različna, ob odtujenosti mestnih ljudi od nara- ve in zaradi vedno večje ogrože- nosti narave postajajo razmerja med lovcem in divjadjo ter med človekom in naravo vse bolj obču- tljiva, vse pogostejša so vprašanja o možnosti zlorabe moči človeka in lovca, znanja in tehnologij, ki so lahko v škodo narave in divjadi. Sami pridelajo koruzo za srnjad »Vse našteto od lovcev terja samo še višja etična merila, kot je to bilo kdajkoli prej v vsej dol- gi zgodovini človeške družbe in lovstva. Pravila imamo dobro za- pisana. Če se jih bomo dosledno držali, ne bo konfl iktov in nera- zumevanja družbe. Niti slučajno namreč ne streljamo vse povprek in kadar se nam zahoče, ampak le po strogo določenem in evidenti- ranem načrtu za odstrel divjadi. Poleg odstrela pozimi, posebej kadar je veliko snega oziroma je zemlja pomrznjena, krmimo živali. Naše društvo ima na primer svojo njivo, na kateri pridelamo koruzo, ki jo pozimi nastavimo v posebne krmilnice. Spomladi, ko se začne paša, srne rade dobijo drisko; da jo preprečimo, jim nastavimo sol. Veliko dela nam vzame tudi pobi- ranje povoženih živali in njihovo odstranjevanje, odzvati se mora- mo na vsak poziv, pa naj bo pod- nevi ali ponoči.« Slovenske gorice  Lovsko poslanstvo niso trofeje, ampak skrb za živali Po ugledu lovec zaostaja za gasilcem Biti lovec je včasih pomenilo častno in zelo želeno funkcijo, v sodobni družbi pa postajajo mnenja o lovu vedno bolj nasprotujoča in tudi zmedena, zato je toliko pomembneje, kako se lovec vede in ravna. Foto: LD Voličina Lovci iz Voličine sami pridelajo koruzo, ki jo pozimi nastavijo v krmilnice. Dornava  Cesta z novim asfaltom Poimenujejo jo kar Knjižna ulica Krajani Dornave so se v prazničnem času veselili pomembne pridobitve. V soseski v središču kraja, kjer so v minulih letih zrasle nove hiše, so sedaj dobili še cesto. Foto: MZ Sprehod po novi asfaltirani cesti; deževno vreme ni pokvarilo veselja in prešernega razpoloženja stanovalcev. V Slovenskih goricah lovci večinoma lovijo srnjad, lisice in občasno drugo malo divjad, ki pa je je vse manj. »Opažamo, da je zadnja leta tudi srnjadi manj, na kar Lovsko zvezo Slo- venije že nekaj časa opozarjamo, saj si želimo, da bi znižali načrtovano število za odstrel, a nam tega doslej niso odobrili. Če se bo namnožil še šakal, ki ga zdaj opazimo le tu in tam, pa bo treba nekaj spremeniti, saj bodo njegova tarča mladiči srnjadi in se bo populacija še dodatno zmanjšala,« je še dejal Franci Ornik. Štajerski TEDNIK torek, 7. 1. 2020  COLOR CMYK stran 10 torek  7. januarja 2020Ljudje in dogodki10 Ptuj  Silvestrovanje za male in velike Veselo, zabavno, igrivo in čarobno v leto 2020 Velika zabava, ki je napolnila na novo urejeno ptujsko mestno tržnico, je bila že tradicionalna zabava za male in velike ob vstopu v novo leto, otroško silvestrovanje, ki sta ga pripravila družba Radio-Tednik Ptuj in Zavod za turizem Ptuj. Pogled je bil čudovit, odličen; da bi doživeli najmanj enega takšnega v vsakem novem tednu leta 2020, je želja ptujske županje Nuške Gajšek, ki je naj- mlajšim in tudi malo starejšim zaželela srečno, zadovoljno, predvsem pa igrivo novo leto. Foto: Črtomir Goznik Veseli in zabavni trenutki z bratoma Malek in RUD Eleja. Foto: Črtomir Goznik Čarobne trenutke je prinesla cirkuško-čarovniška predstava Arbadakarba, prišla ste ledena kraljica s svojo dru- žino in najboljši žongler Matjaž Kekec. Foto: Črtomir Goznik Za nasmehe na obrazih malih in nekoliko starejših silvestrovalcev je poskrbel tudi dedek Mraz z zvrhanim košem sladkih bombonov in čokoladic. Ogrevanje v večerno zabavo odraslih in skok v prestopno leto 2020 je bilo nadvse veselo, zabavno, igrivo in z veliko čarobnosti, za kar so poskrbeli prav vsi nastopajoči: Harmonikarski orkester Strojne šole Ptuj, Patrick Šabeder, brata Malek in RUD Eleja, Arbadakarba, Isaac Palma in Polkaholiki. Svoje so dodale še dogodivščine s Pikapolonico. Ko je ptujska ura, po škratovsko ptujski Big Ben udaril natanko dvanajst, so pisani konfeti s poki in baloni, ki sta jih prinesla brata Malek, oznanili prihod še bolj čarobnega leta, kot je bilo leto 2019. Mali silvestrovalci so nazdravili z otroško penino in slastno torto iz Grand hotela Primus Term Ptuj, s katero se je posladkalo kar 350 otrok. Čestitke so deževale z vseh strani, toliko jih je bilo, da bo leto 2020 zagotovo eno najboljših doslej, zabava pa se je nadaljevala tako kot pri odraslih, ki tudi ne gredo spat, ko odbije polnoč. Prišel je tudi dedek Mraz, kot se za slovo od starega leta tudi spodobi. Pod težo bombonov in čokoladic ga je kar malo zvilo, njegov glas pa je kljub temu ohranil tisti pravi zven, da je lahko zaželel vse najboljše vsem, ki so se udeležili prvega otroškega silvestrovanja na novi ptujski tržnici. To je opravil z največjim ponosom in zagonom, saj je iskrene in srčne želje lahko izrekel kot zadnji dober decembrski mož. Miklavž in Božiček sta se že poslovila, oddala vsa pripravljena darila, kot vedno pa jih je tudi sam prinesel. Bolj kot darila pa naj bi se vseh dotaknila ta izjemna decembrska pozitivna energija, ki naj bi jo razdelili čez celo leto, delili prav vsako minuto in sekundo, da bi bilo skupno življenje za vse lepše in bogatejše. Prvo javno silvestrovanje malih in velikih na novi mestni tržnici je vodila Natalija Škrlec. Štajerski TEDNIK torek, 7. 1. 2020  COLOR CMYK stran 11 torek  7. januarja 2020 Ljudje in dogodki 11 Foto: Črtomir Goznik Za harmonikarski orkester Strojne šole Ptuj je bil nastop na silvestrovanju za male in velike prvi tako velik nastop. Vodja Enej Malinger je povedal, da so skupaj začeli igrati šele v začetku decembra 2019. Veseli so, da so se lahko predstavili in tudi sami poskrbeli za vesele trenutke zadnjega dne v tem letu, da so se lahko skupaj zabavali otroci in starši. Foto: Črtomir Goznik Otroško silvestrovanje je napolnilo mestno tržnico. Foto: Črtomir Goznik Veliko veselja in pozitivne energije je prinesel Isaac Palma, ki želi tudi v letu 2020 razveseljevati vse generacije. Foto: Črtomir Goznik Patrick Šabeder je navdušil v pesmih Lahko noč, Piran, ki mu je prinesla zmago v mlajši kategoriji 5. sezone Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, ter z novo Prišel je čas, ki jo je posnel s skupino desetih pevcev, na Ptuju pa se je predstavil s svojo solo izvedbo. Štajerski TEDNIK torek, 7. 1. 2019  COLOR CMYK stran 12 torek  7. januarja 2020Ljudje in dogodki12 Foto: Črtomir Goznik Z veliko mladostne energije in prešernosti so razveselili Polkaholiki. Foto: Črtomir Goznik Bučno v novo leto 2020: s pisanimi konfeti, ki so tudi malo pokali, ter pisanimi baloni. Foto: Črtomir Goznik S slastno torto iz Grand hotela Primus Term Ptuj se je posladkalo 350 malih in malo večjih otrok, ki so novemu letu nazdravili z otroško penino. Vse najboljše v novem letu, naj bo srečno, zadovoljno, predvsem pa igrivo, jim je zaželela tudi ptujska županja Nuška Gajšek. Prireditev Silvestrovanje za male in velike so omogočili tudi TALUM, d. d., Kidričevo, ZEROX, d. o. o., PETER MATJAŠIČ, s. p. ter ENERGOVOD KRUŠIČ, d. o. o. Štajerski TEDNIK torek, 7. 1. 2020  COLOR CMYK stran 13 Leto 2019 so športniki in športni- ce iz Spodnjega Podravja uspešno zaključili in dosežke bolj ali manj že arhivirali. Posebej nas je navdu- ševal motokrosist Tim Gajser, ki je izjemno suvereno osvojil naslov svetovnega prvaka v najmočnejšem razredu MXGP, izstopa tudi dose- žek atleta Kristjana Čeha, ki je osvo- jil naslov evropskega prvaka v metu diska za starostno kategorijo U-23. Kaj pa pričakovanja v letu 2020? Znova so visoka! Tim Gajser je pri 23 letih pri vrhuncu moči, zato je obramba naslova svetovnega pr- vaka edini smiseln in sprejemljiv cilj. Zagotovo je to lažje reči kot storiti, saj nastopa v športu, pri katerem so poškodbe sestavni del (na srečo se jim je Tim v lanski sezoni izognil), odvisen pa si še od številnih drugih dejavnikov. Nov Hondin motor bo po prvih vtisih tudi letos konkuren- čen, o tem ne gre dvomiti, zagoto- vo pa bo konkurenca še bolj uper- jena proti izjemnemu Slovencu. Nekateri najmočnejši konkurenti se bodo vrnili po poškodbah, pred- vsem Jeff rey Herlings in Antonio Cairoli bosta želela dokazati svojo moč. Nova neznanka v enačbi bo Jorge Prado, ki je dvakrat zapored slavil v razredu MX2, letos pa bo se- del na močnejši, 450-kubični motor in se meril z najboljšimi. Sezona se bo začela 1. marca z Veliko nagrado Velike Britanije na dirkališču Matter- ley Basin. Zagotovo bodo nadaljevali spre- mljanje svetovnega prvaka tudi njegovi navijači, ki jih je iz leta v leto več. Ti so prava atrakcija tekem svetovnega prvenstva, dobrodošli so na vsakem prizorišču, s svojimi prepoznavnimi rumeno-rdečimi navijaškimi simboli in brnečimi mo- torkami pa so izjemna popestritev tekem. Gajseromanija zajema že praktično celotno Slovenijo, fant iz Pečk pri Makolah je eden izmed najprepoznavnejših športnih obra- zov dežele na sončni strani Alp. Eden izmed najperspektivnej- ših slovenskih atletov pa je Pod- vinčan Kristjan Čeh. Tudi Atletska zveza Slovenije ga je prepoznala kot takšnega in ga uvršča v sam vrh tistih, ki lahko slovensko atle- tiko v naslednjih letih naredijo še prepoznavnejšo. 20-letni orjak se pod vodstvom klubskega trenerja Gorazda Rajherja uvršča celo med kandidate za nastop na letošnjih olimpijskih igrah v Tokiu. To bi bila po lanskoletnem nastopu na sve- tovnem prvenstvu v Dohi naslednja stopnička v njegovi karieri, takšna, o kateri lahko mnogi le sanjajo. Nastop na največjem planetarnem zboru športnikov je pač vrhunec vsakega štiriletnega obdobja … Med individualnimi športi lahko izpostavimo še najboljša ptujska teniška igralca zadnjih let, Tamaro Zidanšek in Blaža Rolo. 29-letni Blaž je v zadnjem letu zamenjal trenerja, prešel je pod okrilje nekdaj našega najboljšega igralca Gregorja Žemlje. Naveza se je v prvem letu sodelo- vanja izkazala za uspešno, Rola je naredil korak naprej in se lahko z novim letom znova enakovredno podaja v boj za ponovno uvrstitev v TOP 100 najboljših igralcev sve- tovne teniške turneje. Prvi velik izziv bodo kvalifi kacije na odprtem prvenstvu Avstralije v Melbournu. V »deželi tam spodaj« bo nastopila tudi Tamara, a bo imela nekoliko dru- gačne načrte. V glavnem žrebu prve- ga grand slama sezone bo nastopila neposredno, vsekakor je ob kolikor toliko ugodnem žrebu sposobna vsaj ponoviti lanskoletni dosežek, nastop v 2. krogu. 22-letnica iz Slovenskih Konjic se je lani ustalila v TOP 70, kar je bil osnovni cilj, še ambicioznejše načrte – beri: ponoven napredek na WTA-lestvici – pa bo poskušala ures- ničiti letos. Najambicioznejši ptujski športni projekt bo še naprej krmaril trener Zoran Krajnc, ki je ob teni- škem delu prevzel še skrb za fi zično pripravo. Za uspeh v enem izmed najbolj razširjenih športov na planetu je ob teniškem znanju potrebno še marsikaj drugega, v mozaik je treba spraviti veliko število majhnih koščk- ov, prav vsak od teh pa lahko pomeni razliko deset mest na WTA-lestvici. »Tenis lahko na zelo visokem nivoju igra približno 1000 igralk in igralcev iz vsega sveta, razlike med najboljšimi desetimi ter nadalje med najboljšimi stotimi in tisočimi pa se ustvarjajo pri drugih dejavnikih: psihološka stabil- nost, podpora družine in ekipe …« Slovenski teniški prostor je glede na druge države majhen, zato je še toliko pomembnejše sodelovanje. Na srečo se nekaj v tej smeri premika na bolje, skupni treningi Tamare Zidanšek in Kaje Juvan so nekaj, kar krepi zaupanje v svetlo slovensko teniško prihodnost. Podobno lahko zapišemo tudi za Nogometni klub Aluminij. V je- senskem delu sezone 2019/20 so v 1. slovenski ligi naredili »majhno revo- lucijo« in se pri vrhu lestvice umestili med največja slovenska rivala, Olim- pijo in Maribor. Česa takšnega si pred sezono ne bi upali napovedati niti največji privrženci rdeče-belih, z izjemnimi predstavami pa so igralci na igrišču iz tedna v teden dokazo- vali svojo visoko vrednost, vse sku- paj pa je bilo obilno podkrepljeno z odličnim delom stroke in celotne uprave pod vodstvom predsednika Marka Drobniča. »Nikakor ne bomo prehitevali dogodkov, še naprej bomo delovali trdno v okviru svojih zmožnosti,« stalno poudarja pred- sednik, temu pa sledijo vse struktu- re kluba. Ena najpomembnejših aktivnosti zimskega prestopnega roka je pol- nitev proračuna za leto 2020. Zani- manje za igralce Aluminija na trgu je precejšnje, v prvi vrsti so tarča do- mačih in tujih klubov Dejan Petro- vič, Ilija Martinović, Matic Vrbanec, Mihovil Klepač … V prejšnji sezoni so šumarji po dobrem jesenskem delu doživeli majhno »razprodajo«, saj so odšli Francesco Tahiraj, Rok Kidrič in Erik Gliha, posledično so pričakovano izgubili nekaj mest na lestvici – s 3. po jesenskem delu so padli na končno 6. Od izkupička tokratnega pres- topnega roka bodo v veliki meri odvisna pričakovanja pred spomla- danskim delom prvenstva, vseka- kor pa je dejstvo, da bodo Kidričani startali iz izjemno visoke osnove. Ker je Olimpija v izjemno turbulen- tnem obdobju (menjava lastnikov), Maribor pa se že nekaj časa ukvarja »s krizo igre«, bo spomladanski del sezone zagotovo zanimiv iz več vi- dikov. Eden izmed njih je tudi ta, ali lahko Aluminij, Celje in Mura vse do konca sezone držijo stik z največji- ma slovenskima kluboma. Jože Mohorič Rokomet Ormožanke četrte v Beogradu Stran 14 Kegljanje Prvaki Podlehnik, Krušičeva in Golob Stran 14 Mali nogomet Krajnc za zmago zadel v zadnji sekundi Stran 16 Strelstvo Ptujčani s prvo zmago v sezoni do vodstva v 1. ligi Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik E-mail: sport@radio-tednik.si Iličić najboljši slovenski nogometaš leta 2019 Športni dnevnik Ekipa SN je v sodelovanju z novinarji drugih sloven- skih medijev že dvanajstič izbral najboljšega nogometaša leta. V minu- lem koledarskem letu je to postal Josip Iličić, slovenski reprezentant in član italijanske Atalante. Za Iličićem so se zvrstili Jan Oblak (Atletico Madrid), Samir Handa- nović (Inter Milano), Andraž Šporar (Slovan Bratislava) in Benjamin Verbić (Dinamo Kijev). Član Atalante, s katero se je uvrstil v izločilne boje Lige prvakov, je na prestolu zamenjal Oblaka, ki je pred njim slavil štirikrat zaporedoma. V letih 2013 in 2014 je bil najboljši Kevin Kampl, trikrat je bil nogo- metaš leta Samir Handanović (2009, 2011 in 2012), po enkrat pa Valter Birsa (2010) in Milivoje Novaković (2008). Med mladimi visoko Petrovič Naslov mladega nogometaša leta je tako kot lani osvojil Jaka Bi- jol (CSKA Moskva), drugo mesto je zasedel nekdanji igralec Domžal Adam Gnezda Čerin (Nürnberg), na tretjem mestu pa je povsem zaslu- ženo pristal igralec Aluminija Dejan Petrovič. Za njim sta se zvrstila še Jan Mlakar (Queens Park Rangers) in Žan Celar (Cittadella). Vrbanec med petimi najboljšimi Med igralci Prve lige Telekom Slovenija je znova slavil Rok Krona- veter (Maribor), za njim pa so se zvrstili Ante Vukušić (Olimpija), Sašo Ivković, Amir Dervišević (oba Maribor) in Matic Vrbanec (Aluminij). Trener leta je postal Safet Hadžić (Olimpija), ki je bil v izboru Ekipe SN boljši od Luke Elsnerja (Amiens, Francija), Darka Milaniča (Mari- bor), Anteja Šimundže (Mura) in Srečka Katanca (selektor Iraka). Šport v Spodnjem Podravju Najambicioznejši projekti v tenisu, atletiki in nogometu, Gajser višje ne more … Ko se na treningu združijo ekipe Tamare Zidanšek, Kaje Juvan in Aljaža Bedeneta ... Foto: Črtomir Goznik Dejan Petrovič (Aluminij, rdeči dres) je bil v izboru Ekipe SN izbran med najboljše mlade nogometaše Prve lige Telekom Slovenije. Rok Kronaveter (Maribor, rumeni dres) je bil znova izbran za najboljšega igralca slovenske elitne lige. Štajerski TEDNIK torek, 7. 1. 2020  COLOR CMYK stran 14 (18. januarja v Ormožu). Ekipo v letu 2020 čaka še devet tekem državne- ga prvenstva v 1. kadetski ligi, kjer ekipa trenutno zaseda 4. mesto z le tremi točkami zaostanka za vodilno Olimpijo. KU Kadetinje Jeruzalema, dekleta, rojena leta 2003, in mlajše, so od 26. do 29. decembra sodelovale na močnem mednarodnem turnirju v Beogradu. V kategoriji kadetinj je sodelovalo 16 ekip iz štirih držav: Slovenije, Srbije, Črne gore in Hrva- ške. Ormožanke so odlično zaigrale v skupini in zabeležile tri zmage. Ugnale so srbsko ekipo Junior iz Beograda (14:19), novomeško Krko (18:16) in v odločilni tekmi za uvr- stitev v polfi nale fi zično izjemno močno ter visoko črnogorsko eki- po Levalea iz Nikšiča (16:12). Prav predstava proti Črnogorkam je da- jala upanje, da ekipa lahko poseže po najvišjih mestih na turnirju, ven- dar se je dobrih pet minut pred kon- cem zalomilo s poškodbo najboljše strelke in slovenske reprezentant- ke Neje Polak. Poškodba gležnja je bila prehuda in Polakova je zadnji dve tekmi turnirja pospremila ob igrišču. V polfi nalu je ekipa Jeruzalema doživela poraz proti odlični repre- zentanci Beograda (7:16). Visok poraz je bil boleč le zato, ker se je ormoška ekipa predala že, preden je prišla na igrišče. Prav iz tega raz- loga so udeležbe na turnirjih zelo pomembne: da ekipa na številnih tekmah spozna samo sebe in da istih napak ne ponavlja na tekmah državnega prvenstva. Na zadnji tekmi, ki je odločala o 3. mestu, so jeruzalemčice prikazale pravi obraz, čeprav so na koncu klo- nile proti domači ekipi beograjske Crvene zvezde (16:20). Prisotna je bila velika želja po zmagi in osvoji- tvi kolajne, a so dekleta zapravljala zaključne strele kot po tekočem tra- ku; če bi zadele vsaj polovico zgre- šenih metov, bi se veselile zmage z vsaj petimi goli prednosti ... Kljub vsemu je bil turnir v Beogra- du za Ormožanke velikega pomena, saj so se tudi same prepričale, da se lahko kosajo z vsemi tekmicami, a le v primeru, če so »glave na pravem mestu« in če je pristop pravi. Žal spet preveč če-jev, ki so tako značil- ni za ženski rokomet. Od osmih slovenskih ekip so Or- možanke dosegle najboljši rezultat, čeprav so na turnirju nastopile tudi trenutno vodilne v 1. kadetski ligi, rokometašice ljubljanske Olimpije, tretjeuvrščene Celjanke, sedmo- uvrščene Koprčanke in devetou- vrščene Novomeščanke. Slednje bodo v nadaljevanju prvenstva prve nasprotnice Ormožank v letu 2020 torek  7. januarja 2020Šport, rekreacija14 Člani, DP dvojic, rezultati: 2. krog: Lah/Hazdovac (3.) – Lukman/Radovan (Medvode) 7:5, 6:1; četrtfi nale: Lah/Hazdovac (3.) – Artnak/Jeran (Litija/Radomlje, 5.) 6:3, 6:0; polfi nale: Lah/Hazdovac (3.) – Čevka/Kirbiš (Triglav/ŽTK MB, 8.) 6:0, 6:2; fi nale: Lah/Hazdovac (3.) – Kaplja/Schweiger-Mužar (Radomlje/Otočec, 7.) 7:5, 6:7(7), 8:10. Rokomet  Mlajše selekcije Ormožanke četrte v Beogradu Ekipa ormoških kadetinj s trenerjem Urošem Krstičem je v Beogradu prikazala nekaj odličnih predstav. Kegljači so zaključili leto 2019 s tradicionalnim prvenstvom v ekipni in posamični konkurenci v disciplini 2 krat 120 lučajev. V ekipnem delu je sodelovalo 11 štiričlanskih ekip, ki so opravi- le po en nastop na obeh ptujskih kegljiščih. V seštevku obeh rezulta- tov je bila najuspešnejša ekipa Pod- lehnika s 3976 podrtimi keglji, malo je zaostala Dravca 2 (3942), precej bolj pa že Dravca 1 na 3. mestu (3838). Sledijo Avanturisti, DU Ptuj, Gostilna Muršič, Optimisti-Lovec itd. Za zmagovalno ekipo Podlehni- ka so keglje podirali Ivan Lozinšek, Igor Gaber, Bojan Krušič in Janez Podgoršek. Po deset najboljših posamezni- kov in šest posameznic iz ekipne- ga dela tekmovanja se je uvrstilo v zaključne tekme za naslov naj- boljših v posamični konkurenci. Pri moških je to uspelo Bojanu Krušiču (1004 keglji), Ignacu Kokolu (1014), Mirku Štagarju (1017), Milanu Čehu (1020), Dušanu Murku (1028), Mitji Krambergerju (1028), Stanetu Hor- vatu (1036), Robiju Golobu (1056) in Borisu Premzlu (1071), pri ženskah pa Mariji Kozoderc (906), Darinki Šeruga (920), Mileni Golob (967), Nadi Fridl (974), Ivanki Plajnšek (991) in Meliti Krušič (1072). Z uvr- stitvijo med najboljše sta prijetno presenetila Ignac Kokol (DU Ptuj) in Mirko Štagar (Talum) pri moških in Darinka Šeruga (Elektro) pri žen- skah. Po prvem fi nalnem nastopu na štiristeznem kegljišču se je v superfi nale, ki se po tradiciji igra na starem dvosteznem kegljišču, prebilo šest moških in štiri ženske. Na koncu sta velika zmagovalca postala najboljša letošnja kegljača Drave Melita Krušič in Robi Golob. Krušičeva se je dejansko do zadnje- ga lučaja borila za zmago z odlično Mileno Golob, pri moških pa je Go- lob suvereno zmagal, Mirko Štagar je zaostal za 58 kegljev. Najboljši po- samezniki in ekipe so bili nagrajeni z lepimi pokali. Končni rezultati, ženske: 1. Melita Krušič 1006 2. Milena Golob 1004 3. Nada Fridl 975 4. Ivanka Plajnšek 958 Moški: 1. Robi Golob 1104 2. Mirko Štagar 1046 3. Milan Čeh 1036 4. Janez Podgoršek 1022 5. Mitja Kramberger 1008 6. Boris Premzl 1006 David Breznik Kegljanje  Prvenstvo MO Ptuj Prvaki Podlehnik, Krušičeva in Golob Foto: arhiv KK Ptuj Zmagovalca prvenstva MO Ptuj v kegljanju: Melita Krušič in Robi Golob Za Jeruzalem so v Beo- gradu nastopile Kaja Korpar; Liza Kandrič, Anemarie Trunk, Tajda Kreč, Astrid Lovrec, Tja- ša Irgolič, Anna Tiya Cvetko, Alina Planinc, Lorella Kolen- ko, Maša Baum, Neja Polak in Hana Zajšek, vodil jih je trener Uroš Krstič. V Medvodah je v organizaciji do- mačega kluba konec preteklega leta potekalo državno prvenstvo članskih dvojic, med seboj se jih je merilo 17. Zanimivo kombinacijo izkušenj in mladosti so tokrat na igrišče poslali iz TK Terme Ptuj, kate- rega barve sta zastopala Toni Haz- dovac in Sven Lah. Ptujska dvojica si je s tremi zma- gami utrla pot do fi nala, ki je tokrat v popolnosti upravičil ta naziv. V zaključni partiji so bili na igrišču kar trije »ameriški študentje«, saj Jakob Aljaž Kaplja, Bor Schweiger Mužar in Sven Lah študirajo in igrajo tenis na ameriških univerzah, le Toni Haz- dovac je svoj študij opravil v Slove- niji. Dvoboj je bil izjemno izenačen, lahko bi se nagnil na eno ali drug stran, na koncu pa sta daljšo pote- gnila Kaplja in Mužar. Najprej sta v podaljšani igri 2. niza slavila na razli- ko (7:9), nato pa minimalno še v t. i. master tie-breaku … JM Hiša se gradi na temeljih, ti pa so v ptujski odbojki že lep čas trdno postavljeni v ženskem Odbojkarskem klubu G.S.V. Ptuj. Tudi ostali deli hiše so natančno postavljeni in so bili še dodatno »zacementirani« na nedavni skupščini kluba, ki je potekala v sejni sobi športne dvorane Mladika. Na dnevnem redu je bilo šest točk. Šlo je za volilno skupščino, prvi mož ptujske odbojke na mestu predsednika pa še naprej ostaja Štefan Vrbnjak, ki klub uspešno vodi že blizu 30 let. Vrbnjak si je na poti do novih ciljev sestavil močno ekipo: direktor kluba je Vlado Iv- nik, manager Mitko Siračevski, v nadzornem odboru so Ana Mihaela Ciora, Klemen Bingo in Srečko Sta- ter, disciplinsko razsodišče sestav- ljajo Jakob Rajh, Boris Spančal in Urška Stavbar, medtem ko so člani upravnega odbora Vlado Ivnik, Mit- ko Siračevski, Ana Mihaela Ciora in Jakob Rajh. Na skupščini so potrdili, da je trenerka za vse mlajše selekci- je Marijana Horvat, odgovoren za te selekcije pa je Tone Koren. Tako so razdeljene vloge v klubu, v katerem imajo trenutno v petih vadbenih selekcijah registriranih kar 118 igralk. Te redno in zelo stro- kovno vodijo, kar je razvidno tudi iz rezultatov. Ti so zelo dobri, zato so na skupščini postavili tudi nekatere višje cilje. Članska ekipa (na prvem treningu v letu 2020 so odbojkari- ce pozdravile novo soigralko Špelo Majcen, op. a.), ki trenutno vodi v 1. B državni ligi, ima za cilj ob koncu rednega dela 1. ali 2. mesto, nato pa uspešno odigrati kvalifi kacije za 1. A državno ligo. Pri mlajših selekcijah je glavni cilj napredek v odbojkar- ski igri in tudi dobro nastopanje v 2. kadetski ligi in v 3. ligi za starejše deklice. David Breznik Fundacija za šport (FŠO) bo v letu 2020 za slovenski šport namenila 8,5 milijona evrov, kar pomeni okrog deset odstotkov več kot v letu poprej. Športne organizacije so v enomesečnem razpisnem roku zaprosile za sko- raj štirikrat več sredstev, 32 mili- jonov evrov. Prva sredstva naj bi za tekmovalni šport razdelili že v začetku leta. V razpisu za leto 2020 je na FŠO prispelo 1099 vlog, kar je 59 več kot v razpisu za leto 2019. Skupaj je bilo prošenj za 32 milijonov evrov sredstev, od tega dobrih 23,8 mili- jona za programe, preostalo pa za objekte. Tako kot vsa zadnja leta bodo sredstva najprej prejele nacionalne zveze za vrhunski šport. To se bo predvidoma zgodilo že februarja 2020, so sporočili iz FŠO. FŠO trenutno čaka na podatke Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) o kategoriziranih športnikih, ki so zelo pomembni za delitev sredstev pri vrhunskem športu. Sle- dili bodo športna rekreacija, raziska- ve in publikacije v športu ter športni objekti. Razlika med zaprošenimi in raz- pisanimi sredstvi FŠO je zelo velika. Tako bo za objekte na voljo 2,1 mili- jona evrov, za tekmovalni šport pa okoli štiri milijone evrov. »Temu smo priča vsako leto. Na- cionalne panožne zveze in druge športne organizacije same ocenjuje- jo vrednost projektov. Poleg tega je tako velika razlika tudi pomemben podatek, da je za šport pri nas pot- rebnih več sistemskih sredstev, kot jih je dejansko na voljo. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport zato pozivam, da v okviru državne- ga proračuna v prihodnje zagotovi več sredstev. FŠO kot pomemben steber sofi nanciranja športa na- mreč nima dodatnih možnosti za sofi nanciranje in lahko deli le denar iz koncesnin od športnih loterij,« je pojasnil predsednik FŠO Aleš Re- mih. Fundacija za šport sredstva prido- bi iz koncesijskih dajatev od iger na srečo Loterije Slovenije in Športne loterije. Enako velja za Fundacijo za fi nanciranje invalidskih in humani- tarnih organizacij (Fiho), ki jo je tako kot FŠO leta 1998 ustanovil državni zbor. Fiho od Športne loterije dobi skupaj 20 odstotkov koncesijskih dajatev, od Loterije Slovenije pa 80 odstotkov. Obratno je pri FŠO. Fundacija za šport je v dobrih dveh desetletjih svojega obstoja do letos razdelila 168 milijonov evrov, od tega 102 milijona za športne pro- grame, 66 pa za objekte. sta Tenis  Državno prvenstvo, člani Lah in Hazdovac do finala Odbojka  Skupščina ŽOK G.S.V. Ptuj Odlično postavljena hiša Šport  Fundacija za šport Za slovenski šport bodo razdelili 8,5 milijona Finalisti zimskega državnega prvenstva v dvojicah: Sven Lah in Toni Hazdovac ter Jakob Aljaž Kaplja in Bor Schweiger Mužar Štajerski TEDNIK torek, 7. 1. 2020  COLOR CMYK stran 15 Na centralnem strelišču v Lju- bljani je v organizaciji SD »Mesto« Ljutomer potekal tretji turnir prvoli- gaškega tekmovanja za Pokal Strel- ske zveze Slovenije, na katerem so zablesteli ptujski in ormoški strelci, ki so dosegli ekipno in posamično zmago ter posamični bron in še do- datno fi nalistko. Turnir, ki so ga zno- va zaznamovali rekordni dosežki – med njimi tudi nov in izjemni fi nalni državni rekord odlične Ormožanke Urške Kuharič z 253,7 kroga, bi si- cer moral potekati že v decembru v domačem Ljutomeru, a so domačini zaradi neugodnega koledarja v no- vem letu ugodili prošnji za zamenja- vo termina z organizatorjem med- narodnega tekmovanja v Trzinu. Stojak s tretjim odličjem v 1. A DL V 1. A DL s pištolo so Ptujčani kot aktualni ligaški podprvaki dosegli prvo zmago v sezoni in s 1682 kro- gi dosegli letošnji najboljši rezultat. S predhodnim tretjim in četrtim mestom na uvodnih dveh turnir- jih so se zavihteli na vrh skupnega ekipnega seštevka, kjer imajo zdaj v peteroboju najboljših ekip dve točki prednosti pred aktualnimi pr- vaki iz Rečice pri Laškem (1662) in Železniki (1666). Miklavška ekipa Jožeta Kerenčiča (1655) je tokrat za odličjem zaostala za sedem krogov in osvojila četrto mesto, uspešni pa so bili tudi Juršinčani (1649), ki so se še drugič zapored uvrstili na sedmo mesto in se utrdili v sredini lestvice najboljših ekip v državi. Ekipa Kovi- narja iz Ormoža je bila brez svojega najboljšega strelca Kevina Vente znova nemočna na 12. mestu. V kvalifi kacijah najboljših posa- meznikov sta se na vrh s 573 krogi uvrstila Klemen Tomaševič iz Že- leznikov in Ptujčan Sašo Stojak, najboljše streljanje v sezoni pa je pokazala tudi Majda Raušl, ki se je s šestim najboljšim rezultatom uvr- stila v fi nale, na koncu pridobila še eno mesto in bila peta. Tudi Stojak je v fi nalu pokazal dobro streljanje in se uvrstil med najboljše tri, nato pa po dvaindvajsetih strelih po dveh deveticah le za dve desetinki kroga zaostal za Jožetom Čeprom in os- vojil tretje mesto ter si z drugim bronastim odličjem priboril še tretje v sezoni in zdaj v skupnem seštev- ku za pet točk zaostaja za vodilnim Tomaševičem, ki je dobil zaključni obračun proti Čepru in dosegel še drugo zmago v sezoni. Izjemna Urška Kuharič dosegla nov fi nalni državni rekord V 1. A DL s puško je aktualna liga- ška prvakinja Olimpija dosegla šele prvo zmago v sezoni, a je bila ta re- kordno visoka – z izjemnimi 1871,2 kroga. Vodilna ekipa Kovinarja iz Ormoža je po dveh uvodnih zma- gah tokrat v spremenjeni zasedbi osvojila šesto mesto in še naprej za- nesljivo vodi v skupnem seštevku s prednostjo treh točk pred Trzinom, ki je tokrat osvojil drugo mesto in se še tretjič uvrstil med najboljše tri. Posamični dosežki so bili izjemni, saj smo videli povprečno najvišje dosežke v sezoni za najboljšo osme- rico, med katero je znova blestela Ormožanka Urška Kuharič. Ta je po kvalifi kacijskem državnem rekordu v predhodnem krogu tokrat za svo- jim rekordnim dosežkom zaostala le za tri desetinke kroga in bila zno- va najboljša. Najboljša v sezoni do zdaj je bila dvakratna olimpijka Živa Dvoršak, ki je za Kuharičevo zaosta- la le za dve desetinki kroga. Z oseb- nim rekordom (627,3) v državni ligi pa je zablestel tudi naš legendarni paraolimpijec Franc Pinter – Ančo, ki bo letos še osmič nastopil na pa- raolimpijskih igrah v Tokiu. Slednji je v fi nalu osvojil šesto mesto, le mesto boljša je bila Dvoršakova. Še bolj kot v kvalifi kacijah pa je v fi nalu blestela Urška Kuharič, ki je nizala desetico za desetico in po končnih 24 strelih dosegla še nov fi nalni državni rekord! Z izjemnimi 253,7 kroga je dosedanjega, ki je bil v lasti Žive Dvoršak, izboljšala kar za dva kroga in pol! Simeon Gönc Strelsko društvo Mesto Ljutomer je pripravilo že 11. strelsko tekmova- nje, na njem pa je nastopilo 83 strel- cev iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije. V tekmovanju z zračno puško za člane, članice, mladince in kadete je slavila Urška Kuharič (SD Kovinar Ormož; 625,6 kroga) pred Patrikom Farkašem (ŠSD Murska Sobota; 614,3 kroga). Med mladinkami in kadetinjami je zmagala Nuša Žnida- rič (SD Kovinar Ormož; 616,6 kro- ga), druga je bila Anamarija Turk (Zelenbor Hrvaška; 614,8 kroga), tretja pa Antonija Kosi (SD Mesto Ljutomer; 611,2 kroga). Ekipno so prvo mesto osvojili tekmovalci SD Kovinar Ormož (1845,3 kroga), dru- ga je bila ekipa SD Zelenbor Brezje Hrvaška (1831,2 kroga), tretja pa SD Mesto Ljutomer (1826, 2 kroga). V tekmovanju z zračno pištolo med člani je 2. mesto osvojil Ale- ksander Ciglarič (SD Jože Kerenčič Miklavž; 567 kroga), v kategoriji članic s pištolo je bila druga Nina Bogša (543 krogov), tretja pa Stan- ka Miholič (obe SD Jože Kerenčič Miklavž; 531 krogov). NŠ torek  7. januarja 2020 Šport, rekreacija 15 Rezultati: 1. A-liga pištola Ekipni rezultati: krogi točke 1. PTUJ 1682 34 2. LOTRIČ ŽELEZNIKI 1666 32 3. D. POŽENELA REČICA 1662 32 4. J. KERENČIČA MIKLAVŽ 1655 29 5. MAROK SEVNICA 1654 29 6. JURŠINCI 1649 17 7. BREŽICE 1649 22 8. TRZIN 1644 10 9. GROSUPLJE 1641 14 10. GORJANCI 1605 9 11. Š. KOVAČA TURNIŠČE 1574 14 12. KOVINAR ORMOŽ 1552 4 Posamični rezultati strelcev: 1. Klemen Tomaševič, Železniki (573) 79 (1.) 2. Jože Čeper, Rečica (568) 67 (4.) 3. Sašo Stojak, Ptuj (573) 74 (2.) 5. Majda Raušl, Ptuj (559) 49 (5.) 7. Anja Prezelj, Železniki (560) 69 (3.) 10. Aleks. Ciglarič, Miklavž (554) 41 (13.) 11. Ludvik Pšajd, Juršinci (554) 40 (14.) 12. Boštjan Simonič, Miklavž (554) 23 (18.) 14. Niko Pšajd, Juršinci (552) 22 (19.) 17. Matija Potočnik, Ptuj (550) 9 (27.) 19. Peter Tkalec, Rečica (549) 45 (9.) 21. Simon Simonič, Miklavž (547) 9 (26.) 25. David Kekec, Juršinci (543) 1 (33.) 30. Nenad Vignjević, Ormož (534) 7 (29.) 34 Tadej Horvat, Ormož (510) 0 (43.) 35. Gregor Polajnko, Ormož (508) 0 (39.) Dominik Vnuk, Turnišče (/) 45 (8.) Mirko Moleh, Juršinci (/) 11 (25.) 1. A-liga puška Ekipni rezultati: krogi točke 1. OLIMPIJA 1871,2 31 2. TRZIN 1861,4 34 3. I. POH. BATALJON RUŠE 1854,0 27 4. Š. KOVAČA TURNIŠČE 1849,3 23 5. GROSUPLJE 1849,2 30 6. KOVINAR ORMOŽ 1836,3 37 7. CERKNICA 1835,5 18 8. KAMNIK 1834,0 9 9. MESTO LJUTOMER 1823,2 12 10. ČRENŠOVCI 1819,7 11 11. LOTRIČ ŽELEZNIKI 1817,3 11 12. POSTOJNA 1804,9 3 Posamični rezultati strelcev: 2. Urška Kuharič, Ormož (629,6) 82 (2.) 2. Sonja Benčina, Olimpija (626,8) 41 (9.) 3. Klavdija Jerovšek, Grosup. (625,5) 84 (1.) 4. Nejc Klopčič, Trzin (623,2) 65 (3.) 5. Živa Dvoršak, Olimpija (629,4) 42 (7.) 6. Franc Pinter, Kamnik (627,3) 20 (21.) 7. Suzana Lukić, Trzin (621,6) 65 (4.) 17. Nuša Žnidarič, Ormož (613,9) 45 (6.) 31. Jan Nagy, Ljutomer (610,4) 18 (24.) 1. B-liga pištola Ekipni rezultati: krogi točke 1. DOMŽALE 1670 38 2. KAMNIK 1635 27 3. 1956 TRBOVLJE 1625 23 4. OLIMPIJA 1617 34 5. POSTOJNA 1614 21 6. MROŽ VELENJE 1604 29 7. KIDRIČEVO 1599 22 8. GORENJA VAS 1588 14 9. I. POH. BATALJON RUŠE 1578 10 10. ŠKOFJA LOKA 1564 18 11. DOLIČ 1518 4 12. LIBOJE 1456 6 Posamični rezultati strelcev: 1. Miha Grohar, Domžale (563) 73 (2.) 2. Matija Kecelj, Domžale (561) 46 (8.) 3. Denis Bola Ujčič, Postojna (553) 78 (1.) 6. Aleksander Ošep, Velenje (548) 72 (3.) 9. Mateja Levanič, Kidričevo (546) 36 (11.) 10. Matevž Mohorko, Kidričevo (544) 23 (21.) 32. Milan Bukšek, Kidričevo (509) 5 (29.) Uroš Mohorko, Kidričevo (/) 30 (15.) 1. B-liga puška 1. MURSKA SOBOTA 1826,2 37 2. 1956 TRBOVLJE 1822,8 29 3. K. FLISARJA TIŠINA 1816,7 24 4. TRIGLAV JAVORNIK-KB 1816,0 33 5. D. POŽENELA REČICA 1811,0 26 6. GANČANI 1798,8 19 7. DOLIČ 1789,1 14 8. F. LEŠNIKA VUKA HV 1787,7 12 9. JEZERO DOBROVNIK 1785,4 31 10. RUDNIK HRASTNIK 1771,0 11 11. GORJANCI 1762,2 7 12. KIDRIČEVO 1753,0 3 Posamični rezultati strelcev: 1. Patrik Farkaš, M. Sobota (615.7) 57 (6.) 2. Klavdija Pufič, F. L. Vuka (615,2) 76 (1.) 3. Maja Kočar, Trbovlje (614.9) 37 (15.) 4. Jure Sočič, M. Sobota (613,3) 70 (2.) 5. Mitja Černi, Gančani (613,3) 67 (3.) 23. Aleš Pernat, Kidričevo (598,5) 13 (23.) 26. Jan S. Vargas, Kidričevo (590,8) 0 (36.) 35. Tilen Vuk, Kidričevo (563,7) 0 (40.) Strelstvo  3. turnir Pokala SZS - Ljubljana Ptujčani s prvo zmago v sezoni do vodstva v 1. ligi Foto: Strelska zveza Slovenije V 1. A DL s pištolo so prvo ekipno zmago v sezoni slavili aktualni ligaški podprvaki Ptujčani, v postavi Sašo Stojak (posamični bron), Majda Raušl (fi nalistka – 5.) in Matija Potočnik, in prevzeli vodstvo v skupnem seštevku. Gorenjska ekipa Lotriča iz Železnikov se je s srebrom v skupnem seštevku povzpela na tretje mesto, aktualni prvaki – ekipa Dušana Poženela iz Rečice pri Laškem je osvojila bron. Kot večina športnih organizacij in zvez tudi Šahovska zveza Slove- nije ob koncu leta razglasi najbolj- še klube in društva za minulo leto tako v absolutni kot mladinski kon- kurenci. Šahovsko društvo Ptuj je tokrat v obeh kategorijah pristalo na 14. mestu. Rezultate spremljajo vse leto, ki je obenem tudi tekmovalno leto za določeno kategorijo in zajema tako ekipna kot posamezna državna prvenstva v kategoriji članov, čla- nic in mladih. Ptujčani so od osmih možnih tekmovanj v absolutni kon- kurenci točke osvojili le v članskih državnih ligah, v ligi članic in pri mla- dih. Skupaj so zbrali 206,88 točke in pristali na 14. mestu med 58 klubi in društvi s točkami. Največje presenečenje so prip- ravili šahisti Celjskega šahovskega kluba, ki nastopajo v prvi državni ligi, saj so osvojili absolutno prvo mesto in tako premagali vse klube in društva iz elitne deseterice. K temu so največ prispevali mladi, ki so k skupnemu seštevku 651,18 točk dodali kar 389,56, velik delež pa je prispevala tudi bivša članica ŠD Ptuj Nika Kralj tako pri mladinskih rezul- tatih kot pri rezultatih članic. Letošnji državni prvaki članske državne lige, ekipa ŠK Ljubljana, so pristali šele na 10. mestu, saj je bil pri njih delež mladih bistveno manjši kot pri drugih ekipah. Iz rezultatov je razvidno, da največji poudarek dajejo mladim v Celjskem ŠK, ki je tudi v kategoriji mladih osvojil prvo mesto, sledita ŠK Tri- glav Krško in ŠD Krka Novo mesto. Ptujčani so tudi tukaj pristali na 14. mestu med 31 klubi in društvi, ki so za uspehe v mladinskih kategorijah prejeli točke. V prihodnje želijo to statistiko bistveno popraviti, zato intenzivno delajo v nekaterih krož- kih po osnovnih šolah in v mladin- ski šahovski šoli društva, ki jo vodi predsednik društva, MM Danilo Polajžer. Kot zagotavlja, prihaja nadarjena generacija mladih, ki so se že izkazali na nekaterih tekmo- vanjih in turnirjih nižjega ranga, in le vprašanje časa je, kdaj bodo posegli tudi po najvišjih mestih na državnem nivoju. Vrstni red klubov in društev – ab- solutno: 1. Celjski ŠK 651,18 točke (389,56), 2. ŠD Radenska Pomgrad 598,36 (265,49), 3. ŠD Krka Novo mesto 517,25 (331,58), /.../ 14. ŠD Ptuj 206,88 (60,50) … (V oklepaju so točke, ki so jih dodali mladi.) Vrstni red klubov in društev – mladina: 1. Celjski ŠK 389,56 točke, 2. ŠK Triglav Krško 334,15, 3. ŠD Krka Novo mesto 331,58, /.../ 14. ŠD Ptuj 60,60 … Silva Razlag Zmaga v Celje V ljutomerski športni dvorani ŠIC se je v organizaciji ŠZ Ljutomer odvi- jal 6. novoletni turnir v badmintonu za posameznike in dvojice. Med 21 posamezniki sta se po štirih pred- tekmovalnih skupinah v fi nale uvr- stila Dejan Glazer (BK Celje) in Gre- gor Kovačec (BK Limona Maribor). Izenačen dvoboj je pripadel Celjanu (2:1). V igri dvojic (10) sta zmagala Sašo Krajnc in Simon Kezele (BK Mladost Lendava) pred Darkom Vargazo- nom in Bianco Žitnik (BK Ljutomer), nastop trojice do 15 let starosti pa je pripadel Alenu Pukšiču (BK Ljut- omer). NŠ Šahovski kotiček ŠD Ptuj v letu 2019 med najboljšimi petnajstimi Badminton  6. novoletni turnir v Ljutomeru Strelstvo  11. strelsko tekmovanje v Ljutomeru Zmagi za Urško Kuharič in Nušo Žnidarič Foto: NŠ Najuspešnejši v igri dvojic Štajerski TEDNIK torek, 7. 1. 2020  COLOR CMYK stran 16 ŠD Trniče – EHM Team 2:3 (0:1) STRELCI: 0:1 Metličar (3.), 1:1 Trantura (18.), 2:1 Bohak (22.), 2:2 Leskovar (25.), 2:3 Krajnc (30.). ŠD TRNIČE: Kelc, Klasinc, Simo- nič, Trantura, Podbrežnik, Bohak, Vazovec. EHM TEAM: Leskovar, Metličar, Zajc, Klinger, B. Cesar. U. Cesar, Krajnc. Staro športno pravilo pravi, da se tekma igra do zadnjega sodnikove- ga žvižga, v ligi malega nogometa do izteka 30 minut igralnega časa. Vztrajnost v lovu na zmago se je obrestovala ekipi EHM Teama, saj je njihov celotno tekmo zelo aktiven igralec Simon Krajnc dosegel zade- tek z razdalje dobesedno v zadnji sekundi tekme. To je igralcem, ki ve- liki nogomet igrajo v glavnem za Cir- kulane, prineslo pomembno zmago v boju za končnico tekmovanja. V tekmo je EHM Team vstopil v vlogi favoritov in tudi hitro povedel, saj je Miha Metličar po odvzeti žogi zadel prek polovice igrišča. Tudi po tem vodstvu so sledili njihovi števil- ni napadi, medtem ko so bili igralci Trnič veliko pri žogi, veliko so poiz- kušali skozi igro, a si niso priigrali pravih priložnosti. Na drugi strani jih je bilo veliko, a so ostale neizko- riščene, tako da se je polčas končal z 0:1. V nadaljevanju so se Trničani opo- gumili tudi v napadalnem smislu, kar jim je hitro prineslo izenačenje in nato celo vodstvo. Za izenačenje je s pravim evrogolom s kakšnih devetih metrov poskrbel Jure Tran- tura, medtem ko je drugi zadetek po hitrem protinapadu in izigrani akciji dal Nejc Bohak (2:1). Sledila je popolna ofenziva EHF Teama, ki je napadal tudi z vratarjem Denisom Zajcem v polju. Plod tega naleta je bilo izenačenje, potem ko je Miha Leskovar z leve strani kazenskega prostora žogo poslal pod prečko. Pred izenačenjem in po njem je EHF Team imel še nekaj lepih priložnos- ti, a bližje zmagi so v končnici bili igralci Trnič, saj so zadeli vratnico in prečko. Po še enem starem no- gometnem pravilu, da kdor ne da zadetka, ga dobi, je tekmo v zadnji sekundi odločil Simon Krajnc. Ni več neporaženih Rim, vodilna in do tega kroga ne- poražena ekipa, je v nedeljo v špor- tni dvorani OŠ Markovci v derbiju 6. kroga odigral tekmo proti Trcku in doživel prvi poraz. Šlo je za zelo kvalitetno, gledljivo in atraktivno tekmo, ki jo je dobila mlajša ekipa. Polčas je ekipa Trcko dobila z 2:1, z zadetkom Matevža Kukovca v pred- zadnji minute tekme pa je povedla s 4:2. Rimu je nato preko Mateja Gaj- serja uspelo znižati rezultat na 4:3, a bližje ni šlo ... V drugem derbiju kroga je KMN Draženci s 3:1 premagal Team BB, medtem ko je Poetovio Plindom 080 73 00 z nekoliko številčnejšo postavo zabil skoraj ducat zadetkov v mrežo ŠD Draženci. Člani REZULTATI 6. KROGA: ŠD Rim Rekruter – RC Trcko 3:4, Team BB – KMN Draženci 1:3, Poetovio Plin- dom 080 73 00 – ŠD Draženci 11:3, ŠD Ptujska Gora – FC Virtuozi De- strnik 2:4, ŠD Trniče – EHM Team 2:3, KMN Vijolice – ŠD Selan 0:3. Eki- pa KMN Vijolice trikrat ni prispela na tekme, zato se šteje, da je odstopila od tekmovanja. Zaradi tega bodo tekme do 11. kroga, v katerih bi mo- rala nastopati ekipa KMN Vijolice, registrirane po uradni dolžnosti v korist nasprotne ekipe. 1. ŠD RIM REKRUTER 6 5 0 1 31:14 15 2. ŠD SELAN 6 4 1 1 25 8 13 3. RC TRCKO 6 4 1 1 26:14 13 4. KMN DRAŽENCI 6 4 1 1 18:9 13 5. TEAM BB 6 4 0 2 27:21 12 6. POETOVIO PLINDOM 6 3 1 2 40:18 10 7. EHM TEAM 6 2 2 2 19:23 8 8. ŠD TRNIČE 6 2 1 3 17:23 7 9. VIRTUOZI DESTRNIK 6 1 2 3 11:25 5 10. ŠD PTUJSKA GORA 6 1 1 4 15:19 4 11. ŠD DRAŽENCI 6 1 0 5 13:36 3 12. KMN VIJOLICE 6 0 0 6 5:37 0 Veterani REZULTATI 3. KROGA: Vitomarci – Ormož 4:5, Club 13 – Slomaster AS hibridi 1:0. Prosta je bila ekipa Mar- kovci. 1. CLUB 13 3 3 0 0 14:5 9 2. SLOMASTER AS 3 2 0 1 11:4 6 3. ORMOŽ 2 1 0 1 7:10 3 4. VITOMARCI 2 0 0 2 6:8 0 5. MARKOVCI 2 0 0 2 4:15 0 David Breznik torek  7. januarja 2020Šport, rekreacija, zanimivosti16 ONL Videm Člani REZULTATI 5. KROGA: KMN Ma- jolka člani – ŠD Zg. Pristava 5:5, ŠD Pobrežje člani – ŠD Belavšek 3:7, ŠD Selan – ŠD As 8:6, ŠD Lancova vas člani – NK Tržec R21 4:2, ŠD Belavšek – ŠD As 3:8. 1. SELAN 5 5 0 0 22:13 15 2. ŠD AS 5 4 0 1 31:17 12 3. MAJOLKA 5 2 2 1 20:16 8 4. ZG. PRISTAVA 5 2 2 1 21:18 8 5. LANCOVA VAS 5 2 1 2 20:17 7 6. TRŽEC R21 5 1 0 4 11:24 3 7. BELAVŠEK (-1) 5 1 0 4 13:20 2 8. POBREŽJE 5 0 1 4 11:24 1 Veterani REZULTATI 5. KROGA: NK Tržec veterani – Pizzeria Andiamo vete- rani 2:15, ŠD Selan Gostilna Kozel – KMN Majolka veterani 3:1, Bar Videm veterani – ŠD Pobrežje vete- rani 2:3. Prosta je bila ekipa ŠD Lancova vas veterani. 1. ŠD SELAN KOZEL 5 4 0 1 22:9 12 2. PIZZ. ANDIAMO 4 3 1 0 28:7 10 3. POBREŽJE 4 3 0 1 9:12 9 4. MAJOLKA 4 2 1 1 23:9 7 5. BAR VIDEM 5 2 0 3 18:11 6 6. LANCOVA VAS 4 0 0 4 6:30 0 7. NK TRŽEC 4 0 0 4 5:33 0 Darko Lah Foto: Črtomir Goznik Utrinek s tekme ŠD Trniče – EHM Team Mali nogomet  Zimska liga MNZ Ptuj Krajnc za zmago zadel v zadnji sekundi Turnirji v pospešenem šahu: Andraž Šuta suvereno do naslova prvaka V petek, 27. decembra, so se z 11. krogom končali hitropotezni turnirji Šahovskega društva Ptuj za leto 2019. Prav zadnji krog je dal končnega zmagovalca, saj sta po desetih krogih imela možnost osvojiti naslov najboljšega tako vodilni, MK Andraž Šuta (152 točk), kot drugouvrščeni, MM Danilo Polajžer (144). Ostali šahisti so preveč zaostajali, da bi lahko premešali štrene na vrhu. Praznični dnevi so nekoliko okrnili udeležbo na zadnjem turnirju, saj se je zbralo le osem šahistov, manjkal pa je tudi edini resen kandi- dat, ki bi ogrozil vodilnega, MM Danilo Polajžer. Tako je MK Andraž Šuta s še eno suvereno zmago prišel do naslova najboljšega v letu 2019, pri čemer je v devetih krogih kar sedemkrat zmagal, dvakrat pa je osvojil drugo mesto. Vseh enajst zmag sta si razdelila Šuta (7) in Polajžer (4). Izpostaviti velja oba častna člana ŠD Ptuj Janka Bohaka in Martina Majcenoviča, ki sta kljub častitljivim letom (+ 80) sodelovala na vseh enajstih turnirjih, ob njiju pa je to uspelo še Cirilu Kužnerju in Leonu Selišku. Skozi celotno leto je sodelovalo 32 različnih posameznikov, ki so odigrali od enega do enajst turnirjev. Že v petek, 3. januarja 2020, ob 18. uri v prostorih ŠD Ptuj (Dravska 18) šahisti pričnejo nov ciklus hitropoteznih turnirjev za leto 2020. Po razporedu naj bi jih odigrali še 7. 2., 6. 3., 3. 4., 1. 5., 5. 6., 4. 9., 2. 10., 6. 11., 14. 12. in 18. 12. 2020 (začetek vseh ob 18. uri). ŠD Ptuj je za leto 2019 razpisalo tudi enajst turnirjev v hitropote- znem šahu, vendar so jih odigrali le šest. Najboljši je bil MM Danilo Polajžer, ki je zbral 110 točk, na drugo mesto se je uvrstil Andraž Šuta s 93 točkami, na tretje pa Martin Majcenovič, ki je zbral 53 točk – vsi trije so odigrali vseh šest turnirjev. Vrstni red pospešenih turnirjev za leto 2019: 1. MK Andraž Šuta 172/9 (1.), 2. MM Danilo Polajžer 144/9 (-), 3. Branko Orešek 90/10 (-), 4. Janko Bohak 71/11 (5.), 5. Martin Majcenovič 69/11 (3.), 6. Darko Do- minko 69/8 (4.), 7. Karel Žajdela 60/8 (0), 8. Ciril Kužner 44/11 (2.), 9. Boris Žlender 42/8 (0), 10. Milan Fijan 32/9 (6.) itd. Številke v oklepaju so uvrstitve na zadnjem, enajstem turnirju. Silva Razlag Šahovski kotiček BRALCI IN POSLUŠALCI Radia-Tednika Ptuj, 2 DNI ODHOD – 21. marec 2020 BENETKE VERONO VERONA , , , 152 € CENA IZLETA Štajerski TEDNIK torek, 7. 1. 2020  COLOR CMYK stran 17 torek  7. januarja 2020 Kultura 17 Dijaki strojne šole, različnih programov, so ugotovili, da ima- jo skupen interes – to je igranje frajtonarice oziroma preigrava- nje domačih viž. Opogumljeni od šole, da naj to znanje združijo in ustvarijo svojevrsten šolski orke- ster, so poprijeli za težke kovčke harmonik, pridružili so še barito- na, ritem in bas kitaro. In le po dveh skupnih vajah je 20 dijakov oziroma članov orkestra melodi- je, ki so nam tako domače, zna- ne, naravne, delilo tudi z drugimi dijaki srednješolskega ptujskega centra. »Ne, ni treme pred prvim nastopom, niti sramu,« je dejal vodja orkestra Enej Malinger. »Domača glasba je vseprisotna, mi jo spoštujemo in jo imamo radi. Tudi mladim jo zelo (po)znana, le kdo še ni slišal Golice ali Čebelarja. Ta glasba ima moč, zato bi morali vsi slediti glasbi. Pustiti ji moramo, da nam pomaga, nam da zagon. Nikakor je ne gre jemati kot nekaj vsakdanjega, treba ji je prisluhniti in jo začutiti.« Nagovor glasbe za- gotovo slišijo člani orkestra, prav tako njeno moč združevanja. »Čla- ni v orkestru smo se bolje spozna- li, postali smo res dobri prijatelji, kako tudi ne, saj je domača glas- ba glasba veselja in dobre volje.« Ob tem pa Malinger meni, da so domače melodije tudi univerza- len jezik, ki nagovarja in povezuje različne glasbene žanre. Spomnil je na sodelovanje Ansambla Loj- zeta Slaka in ljubljanske rock za- sedbe Big foot mama. Glasba pa tudi vzpostavlja mostove do ljudi: »Muzikante imajo vsi radi.« Tudi punce? »Pri puncah vedno vžge,« je odgovoril. Strojnike, ki torej niso spretni le v delavnicah in učilnicah, temveč tudi na frajtonaricah in drugih in- štrumentih, bo zagotovo še moč slišati. Njihova volja je neomajna, energija pa tako pozitivna, da v njihovi družbi slabe volje, stresa preprosto ne more biti. Ne pravijo zaman, da glasba blagodejno vpli- va na počutje. Videm  Predpraznična prireditev KD Franceta Prešerna Spet je leto naokoli Med množico prazničnih prireditev, s katerimi smo se v Spo- dnjem Podravju poslovili od leta 2019 in se želeli prikupiti letu 2020, je bila tudi tista, ki so jo pripravili v Kulturnem društvu Franceta Prešerna Videm pri Ptuju na predbožični petek zvečer. Na odru v videmski občinski dvorani so se predstavili člani vseh sek- cij domačega društva: ljudski pevci Vinogradniki in Fantje iz Jurovc, ljudski godci, harmonikarji Veseli Jožeki, tamburaši, gledališčniki in recitatorji ter članice ročnodelske sekcije Zankice, ki so na smrečico v dvorani obesile nekaj svojih prazničnih okraskov. »Spet smo za leto dni starejši, nam v teh dneh kaže koledar. Leto, ki mineva, je v svojih 365 dneh prineslo različno dogajanje vsakemu posebej in vsem sku- paj. Včasih smo svojo usodo krojili sami, včasih so nam jo drugi. Tar- nanje nad tem, kar je bilo, sedaj nič več ne pomaga. Bodo pa nas raz- veseljevali spomini na prijetne dogodke, ki so postali del naše osebne in skupne zgodovine. Upamo, da smo vam del lepih trenutkov v letu 2019 prinesli s svojim delom tudi člani Kulturnega društva Franceta Prešerna Videm pri Ptuju,« je v svojem nagovoru obiskovalcem prire- ditve in članom društva dejal predsednik KD Videm Jože Šmigoc. Čla- nom KD Videm in vsem obiskovalcem njihove prireditve ob koncu leta je prijazne in vzpodbudne besede namenil tudi župan občine Videm Branko Marinič. Predpraznično prireditev so v društvu sklenili z družabnim sreča- njem. Foto: Aleš Gabrovec Utrinek s prireditve Spet je leto naokoli: nastop recitatorjev in tam- burašev Ptuj  Strojniki imajo svoj orkester »Ni nas sram, da igramo in poslušamo slovensko glasbo« »Strojniki smo zakon!« so v en glas izgovorili dijaki ptujske strojne šole, ki jih ne povezuje le strojništvo – temveč tudi in predvsem glasba! In to ne kakršnakoli – združuje jih, jim riše na obraze izraze zado- voljstva– domača glasba! Foto: Mojca Vtič Dijaki ptujske strojne šole so se povezali v harmonikarski orkester Celotna ekipa nove predstave šteje 22 članov. Tudi sicer se v dram- ski sekciji KD Grajena praviloma odločajo za dela, ki zahtevajo šte- vilčnejšo ekipo, saj je igranja željnih v njihovem okolju veliko. Na drugi strani pa je pomanjkanje del, ki za uprizoritev zahtevajo večje ekipe. Tudi izbira tekstov je zato zanje ve- lik zalogaj za razliko od drugih sku- pin, kjer se odločajo za manjše po- stavitve, s štirimi do osmimi igralci. Na koncu pa je trud vselej poplačan, da lahko na oder stopijo vsi, ki si to želijo in želijo razvijati svoj igralski talent. Ponosni so na to, da so veli- ko društvo, da jih druži prijateljstvo in da si medsebojno pomagajo, da so medgeneracijsko društvo. Od leta 1996 je režiserka Tatjana Vaupotič Zemljič, ki je s tem izpolni- la obljubo svoje mame, Marije Vau- potič, ki je na oder od leta 1963 do leta 1991 postavila 20 premier, da bo nadaljevala njeno delo. Gospod poslanec bo že 15. delo, ki bo upri- zorjeno pod njeno taktirko. Skupaj pa je bilo v sedemdesetih letih na oder postavljenih okrog 40 del. Ob jubileju bodo izdali tudi brošuro, v kateri bodo popisali preteklo dejav- nost ter tudi s fotografi jami spom- nili na vse, kar jih je družilo na odru in za odrom. Tega pa je bilo izjemno veliko, tudi uspeh ni izostal. Med svoje največje uspehe grajenski igralci, skupaj z režiserko Tatjano Vaupotič Zemljič, štejejo tri uvrsti- tve na festival komedije v Pekrah, kjer je bil njihov igralec Vlado Bez- jak proglašen za naj komedijanta. Večkrat so se uvrstili tudi na obmo- čna srečanja odraslih dramskih sku- pin, kjer je bila še posebej uspešna njihova igralka Justina Vujnovič, ki je odigrala najboljšo žensko vlogo. S predstavo Gospod plemeniti Pra- setnik so na povabilo Slovenskega društva Logarska dolina gostovali v Pančevu. V zadnjih petnajstih letih pa so bili tudi stalni gostje odprte- ga odra na Vurberku, kjer so se še posebej zapisali z najodmevnejšo predstavo Črni križ pri Hrastovcu, ki so jo ob 120-letnici Pokrajinske- ga muzeja Ptuj-Ormož odigrali tudi na turnirskem prostoru ptujskega gradu. Dramska sekcija KD Grajena zelo dobro sodeluje tudi z MG Ptuj, kjer jim pomagajo z opremo in nas- veti. Četudi njihove vaje pogosto po- tekajo v neogrevani dvorani, ker primanjkuje denarja za ogrevanje, jim to ne jemlje volje do ljubitelj- skega kulturnega poustvarjanja. Znajo se pogreti na različne nači- ne, s čajem, kuhanim vinom, pred- vsem pa druženjem. Najbolj pa so veseli, ko s svojimi nastopi ogrejejo občinstvo, ko jim podarijo smeh in dobro voljo. „Skrbimo za kulturo v kraju, ob tem pa se tudi družimo in imamo lepo. Vsak, ki sodeluje v naši skupini, v društvu, je skozi svo- je delo tudi osebno rasel, pridobil dragocene izkušnje in znanja, ki jih lahko s pridom uporablja tudi na drugih področjih svojega življenja in dela. Naše delo je vidno tudi na naši spletni strani, s posnetki pre- teklih predstav. Predstava Moj ata socialistični kulak je imela doslej že več kot 10.000 ogledov,“ je pred najnovejšo premiero in 70. jubi- lejem dramske sekcije Grajena, ki praznuje skupaj s KD Grajena, po- vedala režiserka Tatjana Vaupotič Zemljič. Grajena  70 let KD Grajena in dramske skupine Aktualni tudi z najnovejšo premiero – Gospodom poslancem Dramska sekcija, najstarejša sekcija KD Grajena, bo skupaj z društvom v začetku tega leta praznovala 70-letnico delovanja. Ob tej priložnosti bodo 17. januarja povabili na premiero najnovejše komedije avtorja Branislava Nušiča pod naslovom Gospod Poslanec, ki so jo z režiserko Tatjano Vaupotič Zemljič postavili v današnji čas. Prve vaje zanjo so začeli že januarja letos, vadili so do maja, nato so jih za nekaj časa prekinili, s polno paro pa nadaljevali letošnjo jesen. Foto: Črtomir Goznik S predstavo Gospod plemeniti Prasetnik so gostovali tudi v Pančevu, v Srbiji, na povabilo Slovenskega društva Logarska dolina. Štajerski TEDNIK torek, 7. 1. 2020  COLOR CMYK stran 18 torek  7. januarja 2020Na sceni18 Ansambel Vikend je v veseli de- cember zaplesal z valčkom Dolgi so dnevi. Gre za skladbo z globokim sporočilom, zgodbo, v kateri se lahko prepoznajo mnogi. Ustvari- la sta jo Martin Juhart (melodija in aranžma) ter Matej Kocjančič (besedilo). „Pesem je nastala pred več kot enim letom v spomin na mojega očeta. Teksta sam nisem znal spi- sati tako, da bi bil z njim zadovo- ljen, zato sem se obrnil za Mateja Kocjančiča. To je bilo najino prvo sodelovanje. Ko mi je poslal be- sedilo, mi je v pogovoru povedal, da je besedilo namenjeno njegovi mami. Pesem ni ravno vesele nara- ve. Vabi k premišljevanju: o minlji- vosti. Vendar pa je treba gledati v prihodnost, pravijo. Starši in pred- niki nam dajo ogromno lepega. Dajmo tudi mi to naprej, Upam, da bo pesem vsem ljubiteljem na- rodno-zabavne glasbe obogatila te zimske dni,“ je o skladbi Dolgi so dnevi povedal Martin Juhart. Tudi člani ansambla Vikend so prepričani, da se bo skladba dobro prijela. Prvi odzivi so spodbudni, ljudje so njihov novi valčke lepo sprejeli. Zelo pa bodo tudi veseli, če se bo uvrstila tudi na katero od glasbenih lestvic. Zagotovo pa je njihova nova skladba lep prispevek ob 10-letnici delovanja ansambla, ki ga bodo nadvse svečano obeležili. Leto 2019 je bilo zanje zelo uspešno. Njihova skladba Ko pol- ko urežem je postala viža petega desetletja najstarejšega sloven- skega festivala narodno-zabavne glasbe Slovenije, ki je lani slavil svojo 50-letnico, med letoma 2009/2018. Sicer pa so na ptu- jskem festivalu slavili večkrat. Prav posebno zgodbo so spisali leta 2016, ko so bili najboljši ansambel med ostalimi zasedbami, za naj- boljšo vokalno izvedbo so prejeli Korenovo plaketo, občinstvo pa je njihovo melodijo Staram se izbralo za naj melodijo ptujskega festivala narodno-zabavne glasbe 2016. Po tri nagrade na enem festivalu jim je uspelo osvojiti še na vurberškem festivalu in na festivalu Slovenska polka in valček. V desetih letih svojega obstoja so bili uspešni tudi na drugih slovenskih festivalih na- rodno-zabavne glasbe in na zamej- skem festivalu v Števerjanu. V tem času so izdali tudi štiri zgoščenke: Tebi, Vinska Gora, Godec z dušo, Ljubezen razdeljena in Sin ter po- sneli trinajst videospotov. Pet nasmejanih fantov se naro- dno-zabavni glasbi predaja z dušo in telesom. Glasba Rajku Petku (harmonika, bobni, klaviature, po- vezovalec, vodja ansambla), Mihi Volku (kitara, vokal), Mihi Lesjaku (bas kitara, kontrabas, klaviature, bariton, vokal), Gregorju Gramcu (bas kitara, harmonika, kontrabas, vokal) in Primožu Oseku (kitara, bas kitara, vokal) pomeni vse. Na vajah se srečujejo najmanj dvakrat tedensko, ob koncih tedna pa na številnih nastopih in prireditvah. Člani ansambla Vikend veliko na- stopajo tudi na dobrodelnih prire- ditvah, takšnih nastopov je v celem letu v povprečju več kot dvajset. Vedno prisluhnejo pomoči potreb- nim. Ponosni so tudi na svoje pro- mocijske koncerte na Vinski Gori, ki so vselej odlično sprejeti. „Spoštujemo vsakega, ki se ukvarja z glasbo, ker vemo in ob- čutimo, koliko truda in fi nančnih sredstev je treba vložiti v besedila, melodije, vaje, festivale, koncerte, snemanja CD-jev in spotov ter za vso opremo, ki jo potrebujemo za kakovostno izvedbo,“ je v imenu ansambla povedal Rajko Petek. Vsem voščijo srečno, zdravo in za- dovoljno leto 2020 ter obilo užit- kov ob poslušanju narodno-zabav- ne glasbe. Vsem bralkam in bralcem Štajerskega tednika, www.tednik.si www.radio-ptuj.si SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ — Ansambel Vikend Dolgi so dnevi ansambla Vikend Foto: zasebni arhiv Ansambel Vikend Pozvala je k pravim ciljem in k ponovni vzpostavitvi enotnosti, k vsemu, kar je vodilo v samostojno državo. Treba je vrniti zaupanje lju- di v politiko, skupaj z njo je potreb- no na pot sprememb, saj še enega desetletja ne smemo izgubiti. Na- cionalni interes morajo biti ljudje, ne pa samo visoka gospodarska rast, ki trenutno ne prinaša blagos- tanja vsem in tudi ne pričakovane kakovosti na socialnem področju. Skratka, Slovenija potrebuje novo družbeno pogodbo, ki bo prinesla kakovostnejšo prihodnost za vse, zato pa morajo Slovenci postati znova enotni, strpni, povezovalni, svoje misli in dejanja usmeriti v pri- hodnost, brez politike izključevanja in medsebojnega izključevanja. Ptujski pihalni orkester pod vod- stvom dirigenta Fredija Simoniča pa vzponov in padcev ne pozna. Vsa- ko leto znova poskrbi za izjemen koncert, s katerim si prisluži stoječe ovacije. Po instrumentalnem delu koncerta sta za lep vokalni del pos- krbeli mladi pevki Nina Horvat in Kaja Maroh, učenki petja pri men- torju Samu Ivačiču, iz Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj. Solist na tro- benti pa je bil Peter Kolarič. Ptuj  Dan samostojnosti in enotnosti Slovenci, prebudite se! Ptujčani so lani „praznovali“ dan samostojnosti in enotnosti že štiri dni pred ura- dnim praznikom. MO Ptuj je na osrednjo slovesnost ob tem prazniku povabila 22. decembra, na njem pa ni govoril aktualni župan ali županja, kot je to bila navada v preteklosti, temveč ptujska ministrica v vladi RS Aleksandra Pivec. Foto: Črtomir Goznik Na osrednji slovesnosti ob dnevu samostojnosti in enotnosti je govorila ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS Aleksandra Pivec. Za izjemen koncert pa je že po tradiciji poskrbel Pihalni orkester Ptuj s solisti pod dirigentsko palico Fredija Simoniča. Otroci so uživali v tekmovanju in se zabavali, kar je po besedah trenerke Žive Sabo tudi glavni na- men. Poleg tega je izpostavila še: „Otroci si želijo pokazati staršem, kaj počnemo na treningih, zato je ta mnogobojček zanje veliko več kot samo tekmovanje.“ Letos je na mnogobojčku so- delovalo 48 otrok, od predšolskih do tistih, ki že obiskujejo 5. ra- zred. Pod vodstvom trenerk Nine Kolarič, Barbare Gačnik, Hedvike Korošak in Žive Sabo so nastopi- li v ekipah. Sabova je povedala: „Ker ne tekmujejo vsak zase, ampak v skupini, s tem razvijajo tudi ekipni duh. V njih se prebudi tekmovalnost, zato se tudi bolj potrudijo, kot če bi bil klasičen trening.“ Ob koncu tekmovanja so otro- ci že nestrpno pričakovali prihod Božička. Otrokom se je zahvalil za sodelovanje, jim čestital in pove- dal, da so vsi zmagovalci. Povpra- šal jih je, ali so bili kaj pridni in jih seveda motiviral za nadaljnje pridno treniranje. Otroci so se ob koncu dogajanja razveselili daril, ki jih je zanje prinesel. Tokrat so dobili vrečke za copate in paketek bombonov. Sabova je še dodala: „Otroci na tekmovanju zares uživajo, lepo pa je videti tudi zadovoljstvo star- šev, ki zanje navijajo in jih spodbu- jajo.“ Ptuj  Božični mnogobojček Božiček je obiskal mlade atlete Dogodek, ki je v decembru potekal v športni dvorani Mladika, je bil prava poslasti- ca za vsakega mladega atleta, kakor tudi za njihove starše. Božični mnogobojček je dogodek, ki ga Atletski klub Ptuj organizira z namenom, da otroci med 4. in 10. letom starosti pokažejo, kaj so v preteklem obdobju osvojili ter tako svoje starše kakor tudi Božička prepričajo, da so bili na treningih zares pridni. Foto: Živa Sabo Štajerski TEDNIK torek, 7. 1. 2020  COLOR CMYK stran 19 torek  7. januarja 2020 Nasveti 19 Pripravila: Alenka Šmigoc VinkoKaj bomo danes jedli Sestavine: 25 dag masla, 4 rumenjaki, 15 dag kristalnega sladkorja, 50 dag moke, 1 zavojček pecilnega pra- ška; za nadev: 4 beljaki, 20 dag sladkorja v prahu, 180 g mleh orehov, 1 zavojček vanilijinega sladkorja; za premaz: 3 žlice marelične marmelade. Rumenjake zmešamo s sladkorjem in zmehčanim maslom. Dodajamo moko s pecilnim praškom. Zamesimo gladko testo in ga razdelimo na dva dela (1/3 in 2/3). Manjšo kepo položimo v zamrzovalno skrinjo, večjo pus- mo malo počiva pri sobni temperaturi. Za nadev iz beljakov naredimo trd sneg, vanj pa vmešamo sladkor in vanilijin sladkor, nazadnje pa narahlo še orehe. V pekač, obložen s papirjem za peko, položimo večjo kepo testa in jo enakomerno porazdelimo po dnu. Testo namažemo z marmelado, nanjo pa enakomerno porazdelimo že pripravljen orehov nadev. Iz zamrzovalnika vzamemo manjšo kepo testa, ki se je med tem časom strdila, in jo naribamo po orehovem nadevu čim enakomerneje. Pečemo v vnaprej ogre pečici pri 180 °C približno 30 minut. Pito razrežemo ohlajeno. TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK piščančji paprikaš, široki rezanci, solata, rulada kisla juha s svinjino, pražen krompir, skutne palačinke brokolijeva juha, rižota s piščancem, endivija, sadje kašnate klobase, dušena kisla repa, jabolčni kompot goveji golaž, polenta, jabolčni zavitek kokošja juha, polpeti v gobovi omaki, pire krompir, radič, enostavna orehova pita prebranec s prekajeno domačo klobaso, zeljna solata, jogurtove miške Enostavna orehova pita Polpeti v gobovi omaki Že nekaj časa nam ni več vseeno, kakšno hrano jemo. Vse bolj si tudi Slovenci želijo predelati zelenjavo (in sadje) sami in to na čim bolj naravi prijazen način. Najprej, kar se je zgodilo, je bil odgovor številnih podjetij, ki vam na policah trgovin ponujajo številna bio (eko, narav- na …) sredstva za varstvo rastlin. Saj je prav, da se na vrtovih popolno- ma odrečemo kemičnim sredstvom za varstvo rastlin, vendar ji ne sme- mo samo zamenjati za druga, ki naj bi bila naravi prijaznejša. Najprej moramo narediti vse, da za njihovo uporabo ne bo potrebe. Start v živ- ljenje rastlin je zelo pomemben. Seme je torej zelo pomembno. Kako torej izbrati? Če se želite pravilno odločiti, je seveda treba vedeti nekaj pomemb- nih podatkov o semenu. Seme je živ organizem Preden pa se sploh lotimo prvih setev, je seveda treba seme imeti. Najprej pogledamo, kaj se skriva doma v predalih. Seme nima ne- skončnega roka trajanja. Zato je treba pregledati vrečice in pogledati, kako staro seme imamo shranjeno. Dolžina kaljivosti semena ni pove- zana s posamezno sorto, je pa povezana z rastlinsko vrsto. Najmanj časa lahko hranimo semena rastlin, ki vsebujejo veliko eteričnih olj – imajo močan vonj. To so semena zelišč, pa tudi čebulnic in črnega korena. Že več kakor dve leti staro seme lahko kali izredno slabo. Dve do tri leta ohrani dobro kaljivost seme korenčka, peteršilja, pastinaka in radiča. Tri do štiri leta še ustrezno kali seme kapusnic, z izjemo nadzemne kolerabice, ki kali slabše že po treh letih, paprike, paradižnika, solate ter stročnic. Še dalj časa pa ohrani kaljivost seme jajčevca, kumar, en- divije in špinačnic. Te številke so seveda okvirne, tudi v različni litera- turi nekoliko različne, zato jih ne jemljemo vedno dobesedno. Najprej pregledamo torej še originalno zaprte vrečice. Na žigu na vrečici vedno piše, do kdaj semenar zagotavlja kaljivost, ki je zapisana na vrečici. Če je seme starejše, potem je bolje narediti hitri domači test kaljivosti, da ne boste preveč razočarani po setvi. Doma pridelano seme ima, upam vsaj, na vrečici oznako letnice, kdaj ste ga pridelali. Ravno tako velja, da Zeleni nasveti Seme, tako pomembno, pa tako zanemarjeno Za nami je praznovanje, veseljačenje, zato bomo počasi začeli razmišljati o delu na vrtu. Vsako vrtnarjenje se začne s semenom. A o njem običajno govorimo najmanj. Zato bomo začeli novo leto prav z njim. men prostor, da ohrani kaljivost čim dalj časa. Poskusite vedno posejati vse seme v vrečici. Če to ni možno, potem vrečico takoj po setvi zaprite čim bolj tesno, tako da vanjo ne bo mogel vlažen zrak. Ne odlagajte odprte, a še polne vrečice s semenom na zemljo. Ravno tako naj ne bo vrečica s semenom na soncu, vročini. Takoj mora nazaj v hladen, te- men prostor. Doma pridelano seme pa skušajte čim prej očistiti plev in smeti, saj se tam skriva največ bolezenskih klic, pa tudi veliko več vlage. Domač kalilni test Domač kalilni test je zelo enostaven. Nekajkrat preganjeno papirna- to brisačo zmočite in položite na krožnik. Po njej razporedite izbrano seme. Število ni pomembno, seveda pa samo ena semenka ne bo dala ustrezne informacije. Število je odvisno tudi od tega, koliko semena je sploh še ostalo za setev. Nato vse skupaj zavijte v folijo za živila, da se ne bo izsuševalo. Seme postavite na toplo, seveda pa ne nekam, kjer bi po njem pripekalo sonce. Po nekaj dnevih že lahko vidite, ali seme kali. Po večini že po tednu do desetih dnevih lahko na vsaki semenki ločite majhno koreničico stebelce in klične liste. Samo to seme dobro kali. Če se na semenu pojavijo še kakšne roza, zelene, sive, črne obloge, je to seme okuženo z glivicami in ga raje zavrzite. Tudi če kali pravil- no manj kot polovica semena, se nima smisla z njim ukvarjati in ga je bolje zavreči. Včasih je pomembno tudi, kako hitro seme kali, če potrebuje veliko časa, potem zunaj, v slabših pogojih pogosto sploh ne bo kalilo. Vsekakor je tak test zelo poenostavljena različica tega, kar se naredi v laboratoriju, a neko informacijo o svojem semenu pa boste le dobili. Zapomnite si, pomlad, čas setve in sajenja, mnogi nestrpno priča- kujete. A naj se vam ne mudi. Pomembno je tudi, da vi ohranite svoje zdravje, ni treba vsega dela opraviti v enem popoldnevu. Tudi vrtnine bodo bolj zdrave, če jih boste sejali v zanje primerno ogreto zemljo. Vrtnarjenje je lahko tudi test potrpežljivosti in natančnosti. Le tako boste veliko let uspešni tudi brez uporabe podporne palice – kemije. Foto: Miša Pušenjak je dobro narediti test kaljivosti, če je starejše od zgoraj zapisanih let, morda celo kako leto prej. Odrte vrečice ne varujejo več vašega semena, zato je treba kaljivost preveriti enako kot pri domačem semenu. Ko ste pregledali domače zaloge semena, poglejte, kaj vam še manj- ka. Nato naredite spisek semena, ki ga morate kupiti. Zakaj tako kom- pliciram? Zato ker je doma shranjeno seme pogosto slabo shranjeno in si ni dobro delati prevelikih zalog. Bolje je vsako leto sproti kupovati novo seme. Zato je tudi bolje kupovati manjše vrečice s semenom, čeprav so na videz večje cenejše. So, če v tekočem letu porabite vse seme. Seveda pa to ne velja za doma pridelano seme. Če pa imate svoje, doma pridelano seme, pa seveda vedno shranite nekaj semena še za naslednje leto. Ni nujno, da boste pri pridelavi semena vsako leto uspešni. Kupljeno seme naj ne bo v vrečici hkrati z ostrimi, težkimi predmeti, saj ga lahko poškodujejo. Ravno tako ga moramo shraniti v hladen, suh in te- Sestavine: 30 dag govejega mesa, 30 dag svinjskega mesa, sol, poper, strt česen, jajce, sesekljan peter- šilj, rezina kruha ali žemlja, 2 žlici olja; omaka: 15 dag gob, žlička moke, žlica kisle smetane, 3 dl juhe ali vode. Meso dvakrat zmeljemo in z njim rezino v mleku namočenega kruha. Dodamo sol, poper, sesekljan pe- teršilj, česen in jajce. Maso dobro pregnetemo in pusmo počiva vsaj pol ure. Oblikujemo polpete in jih na vročem olju opečemo. Odlagamo jih na krožnik. Na olje stresemo narezane gobe in jih prepražimo, potresemo z moko, premešamo in zalijemo z juho ali vodo. Ko prevrejo, vložimo opečene polpete. Pokrite dušimo, da se meso zmehča. Posodo večkrat potresemo, da se ne primejo dna. Nazadnje pridamo smeta- no, razmešano s ščepom moke in malo vode. Štajerski TEDNIK torek, 7. 1. 2020  COLOR CMYK stran 20 Čeprav se tako otroci kot starši zasluženih poletnih počitnic vese- lijo, je dejstvo, da iskanje varstva za kar dva meseca marsikomu povzroča preglavice. V primerih, ko so starši, pogosto tudi dedki in babice, zaposleni, so pogosto pri- morani iskati drugačne rešitve. Po navadi so te precej drage. Razne aktivnosti, počitniške delavnice, animacije in tabori stanejo tudi več sto evrov. Dejstvo je, da je v času počitnic za vrtčevske otroke urejeno nemo- teno varstvo, vstop v prvi razred pa ob veselju prinese tudi novo skrb. To je doslej vsak reševal po svoje. Nekaj občin v Sloveniji je s šolami že uredilo to področje, na različne načine skrbijo za izvedbo dejavno- sti in varstvo v poletnih mesecih. Kot zagotavlja županja mestne občine Ptuj Nuška Gajšek, pa bo prihodnje poletje bolj brezskrbno tudi na Ptujskem, saj občina za varstvo otrok namenja sredstva v višini 15.000 evrov: „V poletnem času je velika težava staršev, kam torek  7. januarja 2020Križemkražem20 ANOA - do 1 m visok pritlikavi bivol, ki živi na Sulavesiju, gamsji bivol, PRHUTAR - netopir, SHORTER, Wayne - ameriški jazzovski sakso- fonist in skladatelj, TORON - radioaktivni plin, izotop radona KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 143,38 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 132,32 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Piše: Mateja Toplak  Popotni prah - Mornarska beležnica (36) Fotografi ja je na ladji obrtniška spretnost, prej kot umetnost. Fotografi smo kot delavci, ki stojijo za tekočim trakom. Ne- verjetno je, koliko se lahko člo- vek nauči, če vsak dan počne eno in isto. Z zaprtimi oči prila- godim studijsko svetlobo, z levo roko uskladim ljudi pred objekti- vom, nasmejim pa jih lahko v vsaj sedmih svetovnih jezikih. Fizično sem sicer prisotna, a mentalno sem že doma – Gibraltar diši po domovini. Strateško pomembna morska ožina, ki leži na skrajnem jugu Iberskega polotoka, povezuje Atlantski ocean s Sredozemskim morjem. Borih šest kvadratnih kilometrov velika angleška ko- lonija je v bistvu majhno mesto z ogromnim hribom, po kate- rem je dobila ime. V meglenem dnevu, malo pred sončnim za- hodom, se povzpnem na zname- nito Gibraltarsko skalo. Z vrha se razgrne vabljiv pogled na mirno morje, ki se razprostira vse do Črne celine. Evropa in Afrika sta pri najožjem delu namreč odda- ljeni zgolj štirinajst kilometrov. Ob jasnem dnevu je menda mogoče prešteti hišice na drugi strani. Tam na vrhu, v enem izmed grmov, srečam glavno zname- nitost države. Gibraltar je edi- ni kraj v Evropi, kjer prebivajo prostoživeče opice. Pred prebri- sanimi liliputanskimi zverinami je priporočljivo skriti vse, kar je mo- goče odnesti, odpeti ali odtrgati. Neverjetno, koliko se je mogoče naučiti, če vsak dan počneš eno in isto … Foto: Mateja Toplak Gibraltar, Združeno kraljestvo Ptuj  Za varno in ustvarjalno poletje Varstvo otrok med počitnicami Varstvo otrok med poletnimi počitnicami, predvsem šolarjev v prvi triadi, marsikateremu staršu predstavlja velike težave. Ptujska občina letos prvič v ta namen zagotavlja 15.000 evrov. Foto: M24 Za tiste, ki v času poletnih počitnic nimajo primernega varstva, bo to pole- tje poskrbljeno. Pomagala bo občina. (Fotografi ja je simbolična.) dati otroke, da so varni in ustvar- jalni. Da bi jim pomagali, smo zago- tovili dodatna sredstva, s katerimi bomo, upam, v teh dveh mesecih zagotovili primerno varstvo. Na ta način želimo pomagati staršem in njihovim otrokom.“ Na kakšen na- čin in kje bo to organizirano, še ni znano, bodo pa lahko sodelovale tudi šole, če bodo pokazale inte- res. Občina pa se že dogovarja z različnimi skupinami animatorjev, ki bodo poskrbeli, da bodo otroci poletje preživeli varno, ustvarjalno in zabavno. Ptuj  Krščansko adventistična cerkev Praznični koncert Tudi lani je Krščanska adventistična cerkev priredila predno- voletni božični koncert. Osrednji del kulturnega progra- ma je mandolinska skupina Amos, ki jo vodi Iva Vnučec Grdjan, izved- la s tradicionalnimi plesnimi ritmi sambe, rumbe in polke. V drugem delu pa se je predstavila s tradici- onalnimi krščanskimi pesmimi o Jezusovem rojstvu. Koncert so po- pestrili Moški pevski zbor Jezero in Ljudske pevke KD Jezero. Ob glas- bi je potekalo razmišljanje o življe- nju in predbožičnem novoletnem času. Koncert so zaključili s skupno pesmijo Sveta noč, pri petju pa so se jim pridružili tudi obiskovalci koncerta. Ob prigrizku, ki je bil pripravljen za vse nastopajoče in gledalce, se je srečanje končalo z lepimi željami na ponovno srečanje in druženje v letu 2020. Foto: Črtomir Goznik Mandolinska skupina Amos Štajerski TEDNIK torek, 7. 1. 2020  COLOR CMYK stran 21 Od torka do torka Tadejev znakoskop Sudoku  Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Tednikova nagradna razrezanka  Kaj je na fotografiji? Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Velja za teden od 7. do 13. januarja 2020. 1 znak – slabo, 2 znaka – dobro, 3 znaki – odlično Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven  ☺ €€  Bik  ☺☺ €  Dvojcka  ☺☺☺ €€  Rak  ☺☺☺ €  Lev  ☺☺ €€€  Devica  ☺☺☺ €  Tehtnica  ☺ €€€  Škorpijon  ☺☺ €  Strelec  ☺☺☺ €€  Kozorog  ☺ €€€  Vodnar  ☺☺ €€  Ribi  ☺ €€  Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografi jo po čr- tah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 13. januarja. Lahko jo tudi fotografi rate (skupaj s ku- pončkom z izpolnjenimi osebnimi podat- ki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pra- vilno sestavljeno fotografi jo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika praktične nagrade. Podarja jo Radio-tednik Ptuj. Zdaj pa veselo na delo! Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Ema Balta, Ptuj. Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Tednikova nagradna razrezanka - kuponček Ime in priimek: ______________________________________ Naslov: ____________________________________________ Pošta: _________________________________________  Torek, 7. januar 17:00 poročna dvorana Občine Markovci, predavanje Pridelava sadik 17:00 Ormož, Bela dvorana Grajske pristave, Muzejski večer, Zgodbe domačih inovatorjev, v sklopu Antonovanja na Kogu Sreda, 8. januar 17:00 Tinje, Knjižnica, Pravljična urica za otroke 18:00 Slovenska Bistrica, viteška dvorana gradu, Spominska slovesnost v počastitev 77. obletnice padca Pohorskega bataljona in pogovor s še živečimi borci bitke na Menini planini, pogovor tudi z ustvarjalci fi lma Preboj Četrtek, 9. januar 16:30 Slovenska Bistrica, Pionirska knjižnica, Pravljična urica za otroke 17:00 Ormož, Knjižnica Franca Ksavra Meška, Pravljični večer za odrasle 17:30 Hajdina, jedilnica OŠ, pletarski tečaj Petek, 10. januar 09:00 Ptuj, Špajza modrosti, Lackova ul., Taroko za seniorje 12:00 Majšperk, konferenčna dvorana, tradicionalno ponovoletno srečanje, za poslovne partnerje, podjetnike, obrtnike in župane ob 12. uri, ob 17. uri za društva in organizacije v občini ter sodelavce 17:00 Kidričevo, dvorec Sternthal, ponovoletno srečanje 18:00 Slovenja vas, gasilski dom, Košicnbal – tradicionalno luščenje bučnic 19:00 Ptuj, refektorij minoritskega samostana, Viktorinov večer, Cerkev in šolstvo od vrtca do univerze Mestni kino Ptuj Sreda, 8. januar: 10:00 fi lmska čajanka: Judy; 20:00 Resnica. Petek, 10. januar: 16:30 Slavna medvedja zasedba Sicilije; 18:00 Polsestra; 20:00 Zlati globus: 1917. Prireditvenik Foto: ČG 1 5 1 6 2 5 9 3 5 4 1 7 8 3 2 5 2 7 2 1 7 6 9 9 8 2 torek  7. januarja 2020 Za kratek čas 21 Pri našem gostilniškem omizju je televizija velikokrat na tapeti. Pa čeprav moramo vsi po vrsti priznati, da zaradi druženja ob šanku marsikaj zamudimo. No, malo pred novim letom smo se lotili Kmetije. Tiste televizijske, seve- da. Ki je nihče ni gledal zato, ker bi se navduševal nad slovenskim kmečkim življenjem, pač pa večinoma zato, da bi videli, kako globoko lahko pade neka televizijska proizvodnja in kako neizmerna zmore biti člo- veška neumnost. In naivnost, seveda. Ker smo pripravljeni verjeti vsakemu spretnemu govorniku, ki nam kaže mesec na vodi ter nas prepričuje, da je ta mesec dosegljiv tudi nam, navadnim ljudem, medtem ko se on počasi, a zanesljivo vzpenja k tistemu pravemu. In mu mi celo pomagamo pri tem. Ne vem, ali ste gledali to televizij- sko neumnost: skupino ljudi zaprejo na kmetijo in tam se borijo za 50 tisoč evrov. Pa se najde spreten leporečnež in vse skupaj prepriča, da je teh 50 jurjev itak njegovih, drugi pa imajo pravico in dolžnost, da mu pomagajo zmagati. Normalno misleč človek bi porekel: Jok, brate, odpade, 50 tisočakov bi tudi meni prav prišlo. A ne v televizijski Kmetiji. Tam ne velja normalna logika. Tam so vsi navdušeni nad spretnim manipulatorjem: Ja, seve- da, ta denar je tvoj, ti samo vzemi, mi pa ti bomo držali vrečo in lestev, da splezaš do njega. Kje je televiziji uspelo najti toliko naiv- nežev, bi človek najprej pomislil. Potem pa malce vržeš oči po ljubi dolini Šentfl orjanski. Pa ugoto- viš, da je tale TV Kmetija prav- zaprav čista slika naše države. Tudi med nami so spretneži (88 jih sedi v parlamentu, kopica na predsedniških stolčkih raznih strank, nekaj čez dvesto na ob- činskih (pre)stolčkih ...), ki nas vsakih nekaj let uspejo prepriča- ti, da so pravzaprav poklicani za to, da se jim vsi klanjamo. Da jim omogočimo zasesti prostor pri državnih in občinskih jaslih. Postavimo jih tja in jim celo ploskamo, ko nas vsi po vrsti skubijo, nas molzejo, ožemajo ... Mi pa imamo od vzhičenosti celo solzne oči, ko nam povedo, da to počnejo za nas, za narodov blagor ... Res – Slovenija je en sam resničnostni šov. Ena sama veli- ka Kmetija. Zato pa nas drugod po Evropi ne jemljejo resno. Še najmanj naši južni sosedje. Za šankom Slovenija kot Kmetija Štajerski TEDNIK torek, 7. 1. 2020  COLOR CMYK stran 22 torek  7. januarja 2020Šport, poslovna in druga sporočila22 • 20% popust pri malih oglasih • revija STOP (spored) • brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ...) • poštna dostava. Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. NARO ILNICA ZAČ Ime in priimek: ______________________ Naslov: _____________________________ Pošta: ______________________________ Davčna številka: _ _ _ _ _ _ _ _ Telefon: ____________________ Datum naročila: _____________ Podpis: _____________________ RADIO TEDNIK Ptuj 2250 Ptuj d.o.o. Osojnikova c. 3 ZDRAVI V LETO 2020! Kaj nam sproročajo bolečine v dlaneh? SREČNI DANEC Ali lahko krijimo svojo srečo? USPEŠNO STARŠEVSTVO Kako ustaviti otroško histerijo? MODNA ZVEZDA Damir Raković Ponorelli BUDNI PONOČI Zakaj več kot polovica Slovencev slabo spi? NOV NOS Večja samozavest? ŽE V PRODAJI REVIJA ZA ZDRAV ŽIVLJENJSKI SLOG, VSAK DRUGI PONEDELJEK V MESECU NAJLEPŠE JE DOMA! Odlične ideje za vaš dom na 84 straneh! Že v prodaji www.revijadom2.si Razkrivamo BARVO leta 2020! Vrača se BAKRENA posoda Kako izberemo ELEKTRIČNO ročno orodje? Opremite dom v stilu PETDESETIH Nepozabne ZABAVE v majhnem stanovanju Ekipi OŠ Markovci in OŠ Majšperk na državno tekmovanje Ob koncu decembra je v špor- tni dvorani OŠ Majšperk potekalo področno tekmovanje v košarki za starejše učenke, letnik 2005 in mlajše. Ekipe OŠ Oplotnica ni bilo na tekmovanje, zato so se za napre- dovanje v četrtfi nale državnega tek- movanja merile le tri ekipe. Zmaga je odšla v Markovce, z 2. mestom in napredovanjem pa so lahko zado- voljni tudi na OŠ Majšperk. Rezultati, polfi nale: OŠ Majšperk – OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica 36:29, OŠ Pohorskega bata- ljona Oplotnica – OŠ Markovci 0:20 (b. b.); tekma za 3. mesto: OŠ Poh. odre- da Slovenska Bistrica – OŠ Poh. ba- taljona Oplotnica 20:0 (b. b.); tekma za 1. mesto: OŠ Majšperk – OŠ Markovci 11:27. Vrstni red: 1. OŠ Markovci 2. OŠ Majšperk 3. OŠ Pohorskega odreda Sloven- ska Bistrica UR Šolski šport  Košarka, učenke Ekipa OŠ Markovci je na področnem tekmovanju osvojila 1. mesto. Drugo mesto si je prislužila ekipa OŠ Majšperk. Horvatov pohod na Medvednico 12. januarja Ptujski planinci vas letos ponovno vabimo na planinski pohod iz kraja Sesvete v bližini Zagreba do planinskega doma Lipa na Medve- dnici. Podali se bomo na planinske poti, ki vodijo po južnih obronkih Medvednice. Planinsko društvo Lipa namreč organizira tradicionalni pohod, ki vsako leto znova privabi veliko planincev. Pot nas bo vodi- la v bližino hrvaške prestolnice, med prijazne ljudi in v zanimive kraje. Pridružite se nam. Udeleženci pohoda se zberemo v nedeljo, 12. januarja, ob 6.30 na železniški postaji Ptuj, od koder se bomo popeljali do kraja Sesve- te. Pot nas bo najprej vodila skozi Dobrodol in Jalševec do prijate- lja planincev Peje, ki bo pripravil pogostitev za pohodnike. Nato se bomo skozi Frčkovec povzpeli do planinskega doma Lipa. V domu bo poskrbljeno za toplo hrano in vesel zaključek pohoda. Sestopili bomo na Planino Gornjo. Skupne hoje bo 4,5 ure. V Ptuj se bomo vrnili do 19.30. Opremite se planinsko za zimske razmere (planinski čevlji, topla obleka, nahrbtnik) in vremenu primerno. Ne pozabite na veljavno osebno izkaznico ali potni list. Hrana iz nahrbtnika, ob poti in v planinskem domu Lipa. Dobro je imeti nekaj hrvaških kun. Strošek izleta znaša 18 EUR. Prijave z vplačili v društveni pisarni v Dravski ulici 18, tel. 777 15 11, vsak torek med 14. in 16. uro ter petek med 17. in 19. uro do petka, 10. januar- ja, oziroma do zasedbe prostih mest izleta. Vodil bo Uroš Vidovič s sovodniki. Planinski kotiček Aleš Ploj pred Darkom Fijavžem Na 18. novoletnem turnirju v na- miznem tenisu se je v ljutomerski športni dvorani zbralo 30 igralcev, ki so bili razporejeni v osem pred- tekmovalnih skupin. V končnici so igrali na izpada- nje, največ uspeha pa je imel Aleš Ploj (ŠD Cven), saj je v finalu ugnal Darka Fijavža (TVD Partizan Ljuto- mer) s 3:1. Tretje mesto je osvojil Marko Kreft (NTK Spin Mala Ne- delja). NŠ Namizni tenis  Novoletni turnir v Ljutomeru Foto: NŠ Aleš Ploj in Darko Fijavž (v sredini) – fi nalista turnirja Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, tel. 02 749 34 10. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. Lepi spomini ne bledijo! w w w .te d n ik .s i Štajerski TEDNIK torek, 7. 1. 2020  COLOR CMYK stran 23 torek  7. januarja 2020 Oglasi in objave 23 Tako mlad in poln življenja si bil, vendar nisi imel toliko časa, da bi se od nas poslovil. V SLOVO dragemu dediju Aljošu Zupaniču Vnuki Martin, Teodor, Gregor, Urban in Katarina Življenje celo si garal, za dom in svoje bližnje vse si dal. Sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. SPOMIN 6. 1. je minilo 5 let žalosti, odkar nas je zapustil dragi mož, ata, dedek, tast in stric Gustln Milošič IZ MALEGA OKIČA 18 Hvala vsem, ki mu prižgete svečko in se z lepo mislijo spomnite nanj. Tvoji najdražji, ki te močno pogrešamo Ne jokajte ob mojem grobu, privoščite mi večni mir, izčrpal sem svoje moči, zaprl sem trudne oči. OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 68. letu po dolgotrajni in težki bolezni zapustil Roman Tomanič IZ LOVRENCA NA DRAVSKEM POLJU Od njega se bomo poslovili v sredo, 8. januarja 2020, ob 15.30 iz vežice na pokopališču Lovrenc na Dravskem polju. Žara bo položena v vežico na dan pogreba ob 13. uri. Cvetje in sveče hva- ležno odklanjamo. Njegovi najdražji Bil si trden kakor skala, bil pokončen kakor hrast. In prišel je dan usode, ki je zrušil skalo, ki je zlomil hrast. OSMRTNICA V 50. letu nas je nenadoma zapustil naš dragi Aljoša Zupanič S POBREŽJA 166 Pogreb bo v torek, 7. januarja 2020, ob 15. uri na novem ptu- jskem pokopališču. Žara bo pripeljana v vežico na dan pogreba ob 13. uri. Njegova Jožica ter Mira, Tina in Ilinka z družinami, ata, mama ter brat Matjaž z družino Samo to še opravim, samo to še postorim, potem se spočijem in umirim. (T. Kuntner) OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 84. letu zapustil naš dragi Martin Panikvar IZ KUNGOTE PRI PTUJU 88 Od njega se bomo poslovili v četrtek, 9. januarja 2020, ob 13. uri na hajdinskem pokopališču. Žara bo položena v vežico na dan pogreba ob 9. uri. Njegovi najdražji Si kot sonce življenja sijala, za vse svoje ljubezen razdala, odslej boš kot zvezda svetleča, naj ti v nebesih dana bo sreča. OSMRTNICA Za vedno se je poslovila naša draga Anica Vrabl, roj. Kmetec IZ KICARJA 99 stanujoča v Nemčiji v Off enburgu Pogreb bo v petek, 10. januarja 2020, v Off enburgu. Ohranili jo bomo v lepem spominu. Vsi njeni Vsako sredo ZA ZVEZDE Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Dani- lo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, predvsem hrast in bukev. Možnost odkupa tudi na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Ro- gaška Slatina. Tel. 041 785 318. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cis- terno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehaniza- cijo. Telefon 041 923 197. P R I P R O D A J A L C I H Č A S O P I S O V Lestvica 100 vplivnih Slovencev leta 2020 Ameriški Slovenci o Melanii: med ponosom in razočaranjem Kronisti Leona Štuklja: trojni intervju z Alenko Puhar, Ivanom Čukom in Aleksom Leom Vestom IZ NOVE ŠTEV ILKE www.reporter.si Olga Pevec, roj. Kralj, Vičanci 20, roj. 1954 – umrla 27. decembra 2019; Marija Erlač, roj. Krajnč, Slovesnki trg 1, Ptuj, roj. 1924 – umrla 24. decembra 2019; Miran Žuran, Gruškovec 27, roj. 1963 – umrl 25. decembra 2019; Štefanija Kokol, Brezovec 31, roj. 1931 – umrla 25 decembra 2019; Anton Horvat, Kicar 52, roj. 1940 – umrl 26. decembra 2019. Umrli so UGODNO prodam traktor Deutz 42, ori- ginal nemški, s čelnim nakladalcem, prvi lastnik, redno servisiran. Tel. 041 645 875. KUPIM kmetijsko mehanizacijo, lahko je starejša ali v okvari. Tel. 031 424 684. Štajerski TEDNIK torek, 7. 1. 2020  COLOR CMYK stran 24 Za starejše, ki živijo sami, je to obdobje še posebej boleče. Da se počutijo predvsem osamljene, za- znavajo tudi na CSD Spodnje Pod- ravje. Direktor Miran Kerin je dejal, da je stiska velika še posebej med družinskimi prazniki, kot sta božič in novo leto, poleg osamljenosti pa se mnogo starejših sooča tudi z materialnim pomanjkanjem ali celo z nasiljem v družini. Pri tem starejši prepogosto o svoji stiski ne govorijo radi, saj je stigmatizirana. Kerin je pojasnil: „Stigma je žal na nek način že starost sama po sebi. Stereotipno razmišljanje izhaja iz predstav in predsodkov, da so sta- rejši ljudje počasnejši, pozabljivi, nesposobni, dementni, nezmožni odločati o sebi itd. Zaradi stigme se pogosto ne obračajo po pomoč.“ Danes že upokojeni psiholog Bo- jan Šinko se je med svojim delom srečeval z različnimi stiskami posa- meznikov. „V času praznikov so bili pogosti klici ljudi vseh starosti, ki so potrebovali pomoč, predvsem zaradi občutka, da so sami in da potrebujejo nekoga ob sebi, četudi le za pogovor ali pa samo zato, da jih nekdo posluša. Posamezni sta- rejši pa doživljajo predvsem izgube – prijateljev, znancev, tudi partner- jev – in so vedno bolj sami. Temu so izpostavljeni celo tisti, ki imajo lastne otroke, ki za svoje starše nimajo več časa. Življenje namreč ni več idilično, temveč je polno raz- ličnih zahtev. Starostniki ob tem občutijo žalost in trpijo ne glede na to, ali so v domovih za starejše ali sami doma. Ni nemogoče, da sebi ne bi storili sile in se tako rešili tega trpljenja, žalosti, obupa ...“ je bil jasen Šinko, pri tem pa je kritič- no dodal: „Najhuje pa je to, da se ne morejo na nikogar obrniti, ko občutijo največjo stisko, saj ta dr- žava naredi vse, da ne ustvari dol- gotrajne oskrbe vseh možnih oblik praks od drugod.“ Šinko je posa- meznikom v svoji praksi največkrat lahko pomagal s psihoterapevtsko podporo, pri tem pa jih je usmerjal v zanje najprimernejšo obliko soci- alne mreže. Pomoč je v veliki meri odvisna od prostovoljcev Na CSD Spodnje Podravje nudijo različne programe, v katere se sta- rostniki lahko vključijo. Med njimi je Pomoč na domu, izpostaviti pa gre tudi Osebno pomoč – sveto- vanje, kjer posameznike seznanijo z možnostjo vključitve v projekte in programe pri ostalih organizaci- jah. Eden izmed takih programov je Starejši za starejše, ki ga izvajajo starejši prostovoljci pod okriljem Zveze društev upokojencev Slove- nije ZDUS. Na spletni strani ZDUS je zapisano: „Bistvo programa je v tem, da starejši prostovoljci obiš- čejo vse starejše od 69 let v svoji okolici, jih povprašajo o tem, kako živijo in jim poskušajo organizirati pomoč, če jo potrebujejo.“ Ta pro- gram je še posebej potreben v oko- ljih, kjer ljudje živijo razseljeni po večjem območju. Namreč ne gre le za to, da živijo sami, pač pa je tukaj še pomembno dejstvo, da do prve- ga soseda vodi pot, ki je za marsi- katerega starostnika prezahtevna. Program Starejši za starejše iz prve roke Tako je tudi v Zavrču, kjer svoje delo v programu izvaja tudi član Društva upokojencev Zavrč Ivan Vesenjak. Aktiven je že vrsto let. O svojem delu v prazničnem času je Vesenjak povedal: „V sklopu pro- grama obiskujemo vse starejše od 69 let v domačem kraju. Z ženo sva oba prostovoljca v tem projektu in v teh dneh sva še posebej aktivna. Predstavljajte si starejše ovdovele gospe, ki živijo same s svojimi spo- mini. Potem pa ob večerih gledajo ta praznični program. Zvečer je najbolj kritična točka. Ko se z ženo ustaviva pri njih, jim največ pomeni pogovor. Ampak ne gre za površinski pogovor, treba se jim je posvetiti s srcem. Malo poklepetamo in to jim je dosti v korist. O vsem se pogovarjamo, da ljudje malo pozabijo na svojo osa- mljenost, da jih malo spodbudiš k temu, da razmišljajo o drugih stva- reh. Tako se počutijo vključene in vedo, da se nekdo še spomni na- nje, kar je zanje velikega pomena.“ V. d. direktorja CSD Spodnje Podravje Miran Kerin: „V času praznikov opažamo povečano povpraševanje po storitvi Pomoč na domu zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja, predvsem glede na letni čas. V času družinskih pra- znikov je predvsem pri starejših, ki živijo sami, več osebnih stisk.“ Danes bo sprva precej jasno, zjutraj bo lahko tu in tam po nižinah nekaj megle. Popoldne bo občasno več oblačnosti. Proti večeru bo na Primorskem zapihala šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od -10 do -3, ob morju malo nad 0, najvišje dnevne od 2 do 7, na Primorskem do 11 °C. Vir: ARSO 4-dnevna napoved za Podravje Rojstva: Tamara Ovčar, Zgornje Gruškovje 61, Zgornji Leskovec – deček Nino Lan; Kaja Godec, Dolena 65, Ptujska Gora – deklica Ele- na; Mirjana Rebernišek, Mestni Vrh 42b, Ptuj – deklica Ema; Marina Lovrenčič, Majšperk 30 – deček Nik; Blaženka Kokot, Hrastovec 153, Zavrč – deklica Elena in deček Anej; Anita Bratušek, Lancova vas 60, Videm pri Ptuju – deklica Neža; Sabina Šilak, Dornava 29a, Dorna- va – deček Matija; Dušanka Milošič, Veliki Okič 6, Zgornji Leskovec – deklica Pia; Metka Majcen, Markovci 32, Markovci – deček Dan; Branka Arnuš, Podlehnik 81b, Podlehnik – deklica; Katja Ledinek, Spodnje Jablane 16, Cirkovce – deček Luka; Katarina Bezjak, Formin 39, Gorišnica – deklica Tessa; Martina Hrenko – deklica Mila; Inna Magdenko – deklica Mila; Niky Zver – deklica Tina; Urška Tikvič – deček Matija; Tatjana Rodošek – deklica; Aleksandra Harl – deček Luka; Vanja Janžekovič – deklica Luna; Vesna Holcer – deklica Ema; Sanja Zagoršek – deček; Laura Ennis – deklica Alisa; Brigita Popušek – deček Tai; Ana Nimac – deklica Lea; Martina Kukovec – deklica Mia; Mateja Panič – deček Maj; Barbara Zemljič – deček Tine; Klav- dija Balažic – deček Leon. Poroka – Ptuj: Andrej Šmigoc, Ptuj, Rimska ploščad 23, in Valentina Jerenec, Nova vas pri Ptuju 32a. Spodnje Podravje  V jeseni življenja je najpogostejša sopotnica osamljenost „Stiska je velika, še zlasti med družinskimi prazniki, kot sta božič in novo leto“ Praznični čas je prežet z druženjem v družinskem krogu in v krogu prijateljev. V zraku je čutiti veselje in toplino, še radijski in televizijski programi prinašajo vsebine, ki izpostavljajo bližino in naklonjenost. Vse to pa tiste, ki se vsakodnevno soočajo z osamljenostjo, potiska v stisko. Foto: M24 „Naša država ne podpira razvejane mreže na področju duševnega zdravja. Pri tem so skorajda vse tovrstne javne in zasebne ambulante, v času prazni- kov zaprte, kar pomeni, da strokovne pomoči skorajda ni na razpolago. Menim, da se problematiki starejših in njihovim stiskam posveča le navidezna pozornost brez celovitega pristopa. Torej tako z vidika socialnega kot zdravstvenega pristopa,“ pravi Bojan Šinko, klin. psih., spec. Delo v programu Starejši za starejše je poslanstvo „Zame je delo v programu Starejši za starejše veliko poslanstvo. Ljudje so resnično osamljeni in zaradi tega so žalostni. Potrebujejo predvsem pogovor, in to ne površinski. Ko greš na obisk, moraš biti tam z vsemi svojimi mislimi in srcem. Včasih klepetamo tudi več kot uro. Zadnjič nama je z ženo ena gospa rekla, da sva ji resnično polepšala dan. Ko to slišiš in čutiš, da prihaja iz srca, potem veš, da si naredil razliko, da si pomagal,“ pravi Vesenjak.. Foto: KG Ivan Vesenjak ob prejemu prizna- nja Občine Zavrč za dolgoletno udejstvovanje v programu Starejši za starejše