Razne ncvlce. Duhovniške vesti. fCastiti gospod Matija Karba, knezoškofijsld duhovni svetniki in župnik v Zre6ah, je imenovan ' za soupravitelja župnije Sv. Lovrenca v Stranicab., ¦' častiti ( gospod Anton Trinkaus, kaplan na CreŠnjevcu, ' je postal provizor ! istotam. Castiti gospod Janez SuŠnik je rezigniral na župnijo Crešnjevec. Iz sodue službe. 'Sodnik dr. Arnold Mally je prestavljen iz Slovenske Bistrice V Ptuj, na njegovo mesto pride sodnik dr. Feliks Rakovec. Iz pošte. Svoji mesti ste zamenjali poštarici Roza .CernovŠek v Braslovčah in Roza Sternberger v Gratkornu, * Iz šole. Na slovenskem oddelku gimnazije v Celju so za prvi razred naredili dve vsporednici. Kot nova učitelja sta dobila tam službo izučena visokošolca gg. Mravljak in Tribnik. '; Šolske vesti. Dež. Šol. svet je v svoji seji 15. t. m. izrekel svoje priznanje g. Simonu Maglič, nadučitelju na Vranskem, povodom vstopa v pokoj za njegovo mnogoletno plodonosno delovanje v Šoli. Za nadučitelja pride na Ijudsko šolo na Keblju stalni učitelj in šolski vodja v Plešivcu, Henrik Bregant, na ljudsko šolo v St. Jurju ob Pesnici pride za nadučitelja stalni učitelj pri Sv. Križu nad Mariborom, Iv. Robnik, in na ljudsko šolo pri Sv. Duhu v Halozah za nadučitelja stalni učitelj v Konjicah. okolioa Friderik Kožuh. t Kot stalni učitelj in šolski vodja je nastavljen na ljudski Soh pri Sv. Roku ob Sotli stalni u&telj pri Sy. Barbari v Halozah, Jožef Cenčič. — Stalne učiteljice so postale: na ljudski šoli v Gor. Polskavi stalna učiteljica pri Sv. Barbari pri Vurbergu, Marija Sveigier, na ljudski šoli v Braslovčah tamošnja suplentinja Marija Klančnik, in na ljudski šoli v Polzeli tamošnja učiteljica suplentinja Ana Suhač. Nadučitelj v Jarenini, Martin Bresnik, stalni učitelj v Makolah, Feliks Mahor, in stalni učitelj v Celju, Jakob Gorjup, so stopili v pokoj. * Iz železnlške službe. Premeščeni so: adjunkt Teodor Qugel iz Celja v Ljubljano; asistent Airton Janiček od Št. Jurja na Pragarsko; uradmški aspirant Alojz Peterlin iz Langenwanga v Grobelno; adjunkt Karol Zoufalik iz Celja v Kirchbichl. * Kjnetljske zadrnge. V sredo, dne 14. t. m. se je pričel na Dunaju shod avstrijskih kmetiiskih zadrug ter je trajal do 17. t. m. Zastopane so bile razne kmetijske zveze iz Avstrije in drugih dežel. Slovencev je bilo na shodu okoli 25. * Popust na zemljiškem hiSnem davkt., znižanje pridobninske glavne vsote in določitev pridobninskega davka od javnemu dajanju računov zvezanih podjetij za leto 1910. Vsled ukaza c. kr. finančnega ministrstva z dne 13. avgusta 1910, se je določil popust na zemljiškem davku na 15 odstotkov, in na bišnorazrednem in hišno-najemninskem davku na 12%%; 2. je ostalo znižanje pridobninske glavne vsote kakor prejšnja leta ter se je 3. določilo davčno merilo za v par. 100, odstavek 1 in 5 omenjenega zakona navedena javnemu dajanju racunov zavezana podjetja na 10 ostotkov. * Zaknpna oddajja kruha in ovsa se bo vršila za v postajah nastanjeno vojaŠtvo za zagotovitveno dobo od 1. januarja do 31. decemjbra 1911 in bodo ponudbene obravnave: Slovenska Bistrica pri občinskem uradu v Slovenski Bistrici dne 24. oktobra 1910 ob 9. uri dopoldne; Celje v vojaškem oskrbovalnem Mijalnem skladiš^u v Celju dne 25. oktobra 1910 ob ft. uri dopoldne; Ptuj pri okrajnem glavarstvu v Ptuju dne 28. oktobra 1910 oa 9. uri dopoldne; Radgona pri okrajnem glavarstvu v Radgoni dne 29. oktobra 1910 ob 9. uri dopoldne. — Za te razprave veljavni pogoji se razvidijo iz razglasov in zvezkov pogojev, ki so razgrnjeni pri gori navedenih obravnavališčih, in ki se pri vojaških oskrbovalnih skladiščih tudi lahko dobe zastonj. * CastniSko slage nameravajo odpraviti, zato pa bodo zvi§ali pristojbino za slugo Castnikom, da bodo lahko imeli civilne sluge. * Krvava griža pri vojakih. — Med na Krasu na vajah bivšim vojažtvom se je pojavila krvava griža v mnogih slučajih. Od 47. pešpolka je 120 mož in 3 častniki bolanih. 4 možje so na griži že umrli. En bataljon, in sicer najhujše prizadet, se je vsled tega v torek popoldne (predno so se vaje končale) vrnil v Gorico. Grižo so dobili vojaki v Kostanjevici, kjer je bila razširjena med prebivalstvom. * Ne sramuimo se vendar svojega slovenskega jezika. Dogodili so se v nedavnem času na Koroškem in Stajerskem žalostni slučaji na postajah, da naduti nemški uradnik ni hotei dati vožnega listka stranki, ki ga je zahtevala v slovenskem jeziku. To se je zgodilo večinoma takozvanim omikancem. Da so pa ti uradniki tako naduti, je pa mnogo krivo naše ljudstvo. Le poglejmo in poplušajmo na postajah. Nisem niti nalašč tega storil, pa sem opazil sledeče: v Celju, \relenju, Sp. Dravogradu, SoStanju in drugod; jaz' sem zahteval listek v slovenskem jeziku in mi je uradnik tudi vsikdar poslregel, kmeSki ljudje, delavci pa, ki niso znali morda nad deset besed nemških, pa so zahlevali karto v nemškem jeziku ali imenovali vsaj postajo x nemški obliki. Ali ni to skrajno smešno? Meni pa se ni videlo samo smešno in neumno, ampak me je vsikdar jezilo, da sem se komaj premagal, da nisem takemu kar tam povedal: Ne bodi vendar tako neumen in ne smeši samega sebe, pa ne zaniCuj na domačih tleh svojega lastnega jezika. in pa — denarja, Saj menda slovenski denar tudi plača? * Meso iz Argentlnije. Ministrski svel se je zedinil v tem, da prične takoj pogajanja z ogrsko vlado glede začasnega uvoza argentinskega mesa. Gre S8 sedaj za uvoz 10.000 tonelat mesa, ki se bo uvozilo za poskušnjo. Pri razprodaji mesa bode označeno, da je to meso iz Argentinije in je pri tem postopati s potrebno zdravstveno previdnostjo. * Tibi odpor na južni železnici. V četrtek, 15. t. m. ob 1. uri ponoči so pričeli uradniki, poduradniki in delavci na južni železnici s tihim odporom, ker se njihovim zahtevam ni ugodilo. Za vspeh tega odpora je odvisno zadržanje socialnih demokratov, katerihi je jako mnogo pri južni železnici in ki niso člani društev železničarjev. Na Dunaju, v Gradcu in v Dunajskem Novem Mestu so se že pojavile posledice tihega odpora. Osebni vlaki so imeli neznatne zamude, tovorni vlakl pa se zakasnujejo po 2—3 ure. — Sicer je izvrševalni odbor upravnega sveta južne železnice odobril predloge vrhovnega ravnateljstva, ki dovoljujejo železničarjem neznatne izboljške, ali različna društva južnih železničarjev obstojajo na tem, da se vse njihove zahteve izpolnijo. Izvrševalni odbor je obljubil, da bode stvar rešil najkasneje do 1. novembra. * Železniška nesreča. Dne 20. t. m. 7jutraj se je na postaji državne železnice Rottenmasn na Gor Štajerskem dogodiia ena najveČjih nesreč, kar se jih je zadnja leta dogodilo na avstrijskih državnih železnicah. Dva brzorlaka, St. 101 in št. 102, sta trčila skupaj, ko so potniki spali, učinek je strahovit. Mrtvih je 7 oaeb, 11 je težko, 19 lahko ranjenih. Ponesrečenci so ve<5inoma iz brzovlaka, ki je vozil iz Pontafija na Donaj. D?a mrt*eca §e niso spoznali, pet ostalih mrtrecer so poštoi in železniški aradniki. 19 lahko ranjenih so s pomožnim vlakom prepeljali na Danaj. Oba ponesrečena brzovlaka sta voziia s hitrostjo 60 kilometrcv na nro, eden v smeri Selzthal, drogi v snaeri St. Mihael. Eo sta strojevodja opazils, d& rozita na enem in istem tirn, je bilo že prepozno. Pri nesreči sta bila tazbita oba &troja, vsi prednji vozovi, le zadnji ^oiovi so ostali nepoškodovani in so se potniki v teh vcueh samo prestrašili. Kriv nesreče je baje neki službnjoči uradnik v Rottenmannu. Nadkontrolor Mandel je zblaznel. * Štajercijanec inslovenski liberalec sla se zopet našla v bratskem objemu. Prvi drži v eni roki frakeljo Šnopsa, v drugi ,,Stajerca", drugi pa ima v rokah ,,Nar. Dnevnik" in ,,Nar. List". Sicer je liberalca malo streslo, ko so se pritisnile Šnopsarske ustnice na njegova usta, toda sovraštvo do Km. zveze je premagalo naravni stud. Združila pa sta se ta Cedna bratca v znamenju boja zoper slovensko obstrukcijo. Stajercijanci so pretečeno nedeljo v Ptujn priredili shod, na katerem so se ti značajneži razkoračili zoper boj naših poslancev, in po shodu so po nemškili liberalnih listib. zatrobili v svet, da je 500 tmetov protestiralo proti obstrukciji. Kakgna komedijai V celem ptujskem okraju ne najdeš med kmečkim prebivalstvom 500 poStenih ljudi, ki bi se upali na dan ter javno pokazali, da trobijo v izdajalski Štajercijanski rog. Obiskovalci nedeljskega shoda so bili izvečine tiste žalostne postave, ki jih lahko opažaS po ptujskih ulicah, kako tavajo okoli in tolažijo svojo petobolsko žalost s Irakelcem ,,grenkega". In take ljudi podpirajo v boju zoper narodne pravice slovenskega ljudstva slovenski liberalci! Da jih ni sram! V nedeljo bodo celjski liberalci baje priredili več shodov. Radovedni smo, kako bodo ti veliki narodni radikalci govorili. * Kat. slov. lzobr. društvo MKrcs" v Gradcu priredi dne 9. vinotoka vinsko trgatev v restavraciji ,,Zur goldenen Krone". Vspored je zelo zanimiv in pričakujemo obilne udeležbe od strani graških Slovencev. — ,,Kres" je otvoril že jesensko in zimsko delo. V svoji sredi imamo požrtvovalnoga vlč. LjubŠo, kateri ne samo gmotno podpira naše delo, ampak nas često z navdušenimi besedami bodri k vstrajnosti pri poštenem našem delu. .Tako nam je zopet predaval prejšnjo nedeljo o bistvu na§e vere ter vso stvar sem pa tje osolil z zanimivimi dovtipi. Zaprihodnjo nedeljo nam je zopet obljubil predavati, na kar se že vsi veselimo. Le eno nas žalosti — slutnja namreč, da bo- do prostori MKresa" kmalu pretesni, kajti aedelio za nedeljo se bolj krčijo. — Veseli nas sicer,, da vidimo vsako nedeljo v ^Kresu" toliko novih obrazov, a trajno veseli bomo šele, kadar.se izpolnijo naši upi, da dobimo svoje prostore. — K prelepi slavnosti v St. Ilj ie tudi ,,Kres" poslal lepo Število zasiopnikov. Videli so tam, kaMne uspehe rodi požrtvovalno delo, in sklenili so tisto navdušenje zanesti tudi v slehernega clana in članico ,,K.resa". Sedaj se vrše vsako nedeljo sestanki, na katerih nastopajo fanlje in dekleta in navdušujejo številne poslušalce za delo. Pogumno so že parkrat nastopili: Gajšek, Traaišek, Zorko, Frman in drugi. Vse pa je prekosil minolo nedeljo nastob mladeniča Inkreta, kateri je govorii nad pol ure o značajnosti mladeniča, kateri si upa. svojo krščansko misel tudi v javnosti na cesti pokazati. Besede so tnu šle iz srca, pa so tudi v naših srcih naSle odmeva. Potem pa je že drugič nastopila gdč. Kolar, katera zna posebno syoje tovarišice, služkinje, vnemati za društveno delovanje. — Mi pa, ki gledamo z veseljem na to gibanje, želimo: Blagoslovi Bog to delo! »Kresjan." * Slovenci na Nemškem bodo. imeli od 25. do 28. septembra v Eving-u pri Dortnmndu slovenski misijon. V torek je odšel tja dosedanji gvardijan in župni upravitelj p. Salvator Zobec iz Nazarja. Priporočamo se vsem naročnikom našega lista in vsem dragim rojakoin v Eving-u in okolici: porabite priložnost, prihajajte marljivo k pridigam, pokažite sedaj v delih, da ste verni sinovi in dobre hčere vernih in dobrih slovenskih mater. Veselilo nas bo, če bomo mogli po končanem sv. misijonu prinesti veselo sporočilo o dobrem uspehu in lepih sadovib. sv. misijona iz daljne tujine. * Iz Gladbecka na Westfa}skem se nam porofia: Slovesnost blagoslovljonja zastave in prva ustanovna slovesnost ,,Kat. društva sv. Barbare za slovenske rudarje" v Gladbecku 11. septembra se je neprifiakovano veličastno izvršila. Nebo nam je bilo rnilo; v soboto je še močno deževalo, a v nedeljo je solnce tako prijazno sijalo, kot lepše tukaj nikdar ne sije. Slovesnost se je pričela zjutraj s skupnim sv. obhajilom. Popoldne od 2. do Vi4. ure je bil sprejem društev. Prihitelo je 9 društev k nam in sicer: društvo sv. Barbare za Slovence, oziroma Avstrijce iz Hamborn-a,. Meerbecka, Hoohheida, Bismarcka, Hordelna, Essenai in Horstermarkta ter dve domači nemški rudarski društvi. Udeležba je bila od vseh strani tako ogromna, da je bila velika dvorana nabito napolnjena. Okoli 4. ure se je pomikal veličasten sprevod z 9 di?uštvenimi zastavami in z godbo na čelu proti cerkrvi. Našo zastavo, katera je bila Se zakrita, je spremljalo 12 belo oblečenih deklet in žen, vse s prevezami v slovenskih barvah. V cerkvi je bil nad vse krasen in ganljiv prizor: pred oltarjem vse polno zastav, v. šerkvi pa toliko Slovencev, kolikor jih ni bilo še nikdar poprej. Na prižnici je prav lepo govoril predsednik slovenskega društva iz Meerbecka, g. kaplan Hegenkotter o društvu sv. Barbare, katerega namen je, pospe&evati vero, ki nas pelje v večno življenje. Potem je blagoslovil g. župnik novo, krasno zastavo. Pri zastavi so prišle v prvi vrsti slovenske barve v poštev, tako, da se že od daleč pozna, da ie to imetje Slovencev. Na eni strani je sv.. Barbara s pred njo klečečim rudarjem in napisom: ,,Sv. Barbara, prosi za nas!", na drugi strani pa ime društva z raznimi okraski. Po blagoslovljenju je bil sprevod. Ceste, pa katerih se je ta pomikal, so bile lepo ovenftane s slavoloki in zastavami. Gledalcev je bilo toliko, da jih pri takih slovesnostih toliko še nismo videli. Najsijajnejši je bil pa slavnostni zbor v bogato ozaljšani, električno razsvetljeni dvorani: na igralnem odru zastava in nje botri g. in gospa Skraber z 12 častnimi damami; pri sprednji mizi 7 duhovnikov, med temi dva, vešča slovenske govorice; po dvorani razobešene druStvene zastave, dvorana pa nabito napolnjena. Predsednik g. vikar Tappe pozdravi vse navzoCe. Ko se odpoje cesarska pesem, se prične ovenganje zastave in takozvano zabijanje žreblja. Soproga podpredsednika g. Tuhtar je v lepem govoru v imenu slovenskih žen darovala lep okrasek za zastavo, ravno tako je darovalo dmštvo iz Meerbecka jako lep okrasek. Pri zabijanju žeblja so predsedniki vseh druStev darovali za zastavo v denarju ali pa okraske in so imeli pri tem prav ganljive nagovore. Posebej naj omenimo samo, kako navdušeno je govoril predsednik slovenskega društva iz Hochheide, g. kaplan Jenster. V svojem govoru je dokazal, da je potrebno, da se Slovenci, posebno na tujem, združujejo v katoliškiti društvih, in se tako s skupnimi močmi branijo proti sovražnikom sv. vere. Potem ste 2 belo oblefteni dekleti deklamovali: ,,Slovenska zastava njenim slavilcem." Na obrazih vseh je odsevala zadovoljnost in veselje. Prenaglo je prišel Cas za nekatera društva za odhod. Že potem, ko so že nekatera društva odšla, so se priftele gledališke predstave, vmes pa je igrala godba in so se pele mile slovenske pesmi. Kot prva se je predstavila igra: ,,Kmet in fotograf", ki je izvabila gledalcem neprenehajoč smeh. Nadalje je uprizorilo društvo iz Hamborna ^Dva prepirljiva soseda", ki je povzrofiila tudi velik smeb. Prav ganljiv prizor je bil, ko so štiri 91etne belo oblečene deklice deklamovale: .,Vera, upanje, ljubezen in deklica." V veliko zabavo sta se potem predstavili igri ,,NeraŠki ne znajo" in ,,Tri sestre". Vsi igralci so svoje vloge prav izvrstno izvrgili, posebno Ženske fvloge. — Vzelo bi preveg prostora, ko bi hoteli vse bolj natanko popisati. Ta slovesnost, ketera nam ostana nepozabljena, je bila zares prava manifestaoija krščanskega prepričanja. Vsem tistim, ki so v dosego te prekrasne slovesnosti kakorkoli kaj pripomogli, prisrčna hvala! Prisrcna hvala slovenskim ženam, društvom in vsem drugim, kl so darovali za zastavo! * Gospodlnjska šola na Teharjih. Začetek novega šolskega leta bo 3. novembra 1910. Gojenke se učijo teoretično in praktično vseh predmetov, katere mora znati umna gospodinja. Prošnje za vsprejem se vpošljejo vodstvu gospodinjske Šole na Teharjih. Priloži naj se šolsko in zdravniško izpričevalo ter obvezno pišmo starišev, oziroma varuhov, da bodo pustili gojenko celo leto v f.oli in plačali stroške. Deklice se morajo zavezati, cla bodo nutančno izvrševale vsa dela, ki se jim naložijo, in se ravnale po liišnem redu v, zavodu. Gojenke plafcujejo za hrano, stanovanje, kurjavo, razsvetljavo in pouk 30 K na mesec, in sicer naprej. Tudi je v začetku plačati 10 K vpisnine. Vodstvo šole naznani vsaki prošnjici posebej, koliko obleke mora prinesti s seboj. Sprejemajo se take deklice, ki so stare 16 ali več let. I. poucno leto dež. kmet. šole v Bezovji pri St. Jurju ob juž. žel. V &ast kmetovalcem Spodnje Štajerske bodi omenjeno, da so baš oni ,vediio 'posebno uvaževali kmetijski strokovni pouk'. To dokazujejo razni zavodi v deželi in zunaj nje, ki so bili navadno v pretežni večini obiskani od spodnješjtajerskih mladeničev. Naravno torej, da se je pojavila želja po doraačem zavodu s poukom v materiAŠčini. (Tej želji je deželni zbor in odbor vstregel ter ustanovil kmetijsko šolo v Št. 'Jurijju. Potreba tega zavoda siedi iz navedenih dejstev, njega korist za svoj delokrog se botle pokiizala v teku let. Slednja je stvar prihodnjosti. Za seda.j samo snha dejstva na podlagi preteklih pojavov, Nova kmetijska šola naj bi se otvorila že novembra minolega leta. Z 1. oktobrom je bil pa še le imenovan ravnatelj in slrokovni učitelj. Vsa poslopja so bila še-le v pol-gotovem stanu. Tej napravi trebalo je tudi še vdahniti takorekoč dušo. Pri takih razmerah bi niti čarodej ne inogel pravočasno začeti z rednim podukom. Do novega leta so bila vendar poslopja za silo toliko dodelana, da se je smatralo za mogoče, spraviti učence pod streho. ;O kaki dovršenosti pa ludi tedaj Še ni bilo govoriti; Še niti dandanes ne. 'Globoki prekopi okoli hiše, povsod rokodelci in drugi stavbinski delavci, i poeasno dospevanje pohi&tva itd. so bili otvoritvi in pouku nasprotujoee oviro šše ve6 mesecev. Zanimanje za šolo je bilo precejšno. Prošenj za sprejem v Šolo se je v jeseni janskega leta ¦ vkljub veliki negotovosti vložilo .42. Od teh prosilcev se jih je sprejelo 26, izključno kmečkih sinov. Po starosti so šteli ti od 17 do 26 let. Svojo predizobrazbo so si pridobili! večinoma' le v dve-* ali večrazrednib. Ijudskih šolah. Le eden je dovršil meščansko šolo, drugi pa spodnjo realko. |Vsi so bili Stajerci' iz okrajev: Celje, Smarje, Sevnica, Brežice, So&tanj, Slovenska Bistrica, Marenberg, Ptuj, Ormož in Ljutomer, Prvi tečaj je zaeel potem, ko je bila nova Šola dne 4. januarja t. 1. blagoslovljena. Poučevalo se je teoretifino v zimskem tečaju po 27, v poletnem pa 24 ur na teden. Poučevalo se je v sledečih predmetih: 1. nadaljevalnih: slbvenski jezikovni pouk z ozirom na domačo zgodovino, zemljepis in poslovnc spisje, računstvo, georaetrija in risanje. 2. osnovnih: ' fizika, kemija, kmet. rastlinstvo, kmet, živalstvo. 3. strokovnih: poljedelstvo sploSno in posebno, travniStvo, gozdarstvo, sadjarstvo, vrtnarstvo, mlekarstvo, živinoreja, živinozdravništvo, kmet. gospodarstvo in knjigovodstvo, zemljemerstvo in niveliranje. 4. postranskih: nemščina, petje. Teoretičen pouk se je nadaljeval in izpopolnjeval s praktičnim, in sicer z delom, ki se je upoštevalo kot za kmetovalca zelo važno nfino sredstvo. z raznirai postranskimi, za učenca važnimi koristmi. T«oreti6no ' so poučevali ( poleg ravnatelja in strokovne<za učitelja še 4 pomožni užitelji. tDelo sta vodila pod ravnateljevim. navodilom in nadzorstvom opravnik in vrtnar. Pouk v šoli in delo je trajalo od 6., oziroma YS. ure zjutraj do 7. ure zvefter s primernimi odmori za okrepčanje. Smoter pouka je bil, kar mogoče v kratkem 6asu izvežbati mladeniče za njili poklic, jiH odgojiti v/a dobre, razsodne prihodnje gospodarje. Geslo je bilo, raje manj, pa temeljito. Zlasti stvarno na prakso naslonjen naravoslovni pouk je imel namen, spraviti učence do zmožnosti premigljevanja in razsodnosti. Ena pametna naisel gospodarja vefi koristi, nego 100 neumnib.f receptov,' kakoršni se ljudem preobil.ikrat vsiljujejo. Učenci, ki so priSli v zavod z resno voljo se Kaj priu5iti, so imeli priliko za to. PovrSneži, duševni in telesni lenuhi, pa itak ne slišijo v zavod s tako kratkodobnim poukom. Oni naj raje ne silijo v niega. Od dobrega semena dobra žetev, plevel pa le omeiuje drugim prostor in razvoj. Za jako važno se je smatralo, da se širi u5enceni obzorje z izleti, da se pouk ?e nazorneje vstvari, kakor je to mogoče v zavodu samem. Dasiravno ni bilo v tem lotu še sredstev za take izlete, vendar se jih je nekaj napravilo in sicor: 1. V Celje, kjer so spoznavali učenci vsled prijaznega dovoljenjn c. kr. okrožnega sodišča in prijaznih poja.snil dotifinih gospodov uradnikov zemljiš- ko knjigo, državno gozdarsko drevesnioo, deželno sadno drevesnico itd. 2. Peš črez Svetino y LaSki trg. Med potom so se jim pojasnjevali naravni in gospodarski pojavi; v Laškem trgu so pa imeli priliko natančneje spoznati lK)djetje, ki je s kmetijstvom v raznem oziru v tesni zvezi: ' pivovarno. Saj se tam pojavi, f ki se v delokrogu kmetovalca | vedno vršijo, f in so za njega zelo važni, katerili se pa navadno prav ne zaveda, tehnično izkoriščajo. 3. V Celje k premiranju bikov. 'Ob tej priliki so si ogledali tudi mestno klavnico. nje hladilne naprave ild. 4. )Na Planino na sejm. 'Sejmi na- Planini se štejejo med najimenitneje daleč na okoli in na takem sejmu najde prib.odnji živinorejec mnogo več zanimivega, kakor bi našel samo v ioli. Pa tudi gozdi in zlasti novi nasadi tamošnje grajščine nudijo marsikaj zanimivega. 5. V Ptuj; i od tain na pristavo grola Herbersteina in posestvo štajerske hranilnice iz Gradca v Podlehnik. Na eni strani pridelovanje žita v velikem obsegu in tudi živinoreja, na drugi strani zlasti Specielno živinoreja in vzorno sadjarstvo ter kletarstvo. Povsod obilo zanimivega. Vsem prijateljem Šole, ki so blagovolili pospeševati učinek teh izletov, bodi izražena najiskrenejša zalivala. V teku leta je bilo več obiskov. flVted femi jih je bilo nekaj namenjenih nadzorovaiiju šole, tako od deželnega Odbora in od e. kr. poliedelskega ministrstva, (nekaj proučovanju razmer in sestroju ( šole od deželnega odbora moravskega, največ pa zanimanju za kmetijstvo in šolo, tako od nekaterih nadaljevalnili šol (Sevnica in Slivnica), od kmetijske podružnice Št. Jurij, gospodinjske šole Teharje, u&teljišCnikov iz Maribora, ufiiteljev o priliki 401etnice ter še mnogo posameznih kmetovalcev. Ti obiski so doka,zali živo zanimanje za zavod. Dne 27. avgusta se je zaključil z javno skušnjo prvi tečaj. Od prvotno sprejetih 26 učencev se je vdeležilo tega izpita 24. Dva sta bila v teku leta izključena. Govorice o nifivrednosti šole, o nameravanem izstopu večine učencev takoj v početku radi nje nepopolnosti itd. so s tem ovržene. Nasprotno so pokazale skušnje, da sp učenci v tako kratki dobi kljub mnogim začetnim težavam mnogo pridobili, da so svoj 6as na zavodu zelo plodonosno porabilj, da so si pridobili zmožnosti, ki bodo napredek našega kmetijstva zelo pospeševale. Za prihodnje leto je pot že vglajena, ' Šlo bode že lažje. 'Spopolnjevanje bode naglo sledilo prvemu vstroju. Prijatelji šole in sploh tisti, ki poSiljajo u6ence, so pa naprošeni, da posebno vpoštevajo sledeče: Pri kratkodobnosti učnega tečaja (10 mesecev) se zamore učenec dovolj za svoj stan priučiti le, 5e je marljiv in razumen, 6e se res za stvar zanima. Torej le marljive, ' razumne in resne uCence! 5?adi boljSega izbiranja je najboljše, da se oglasijo prosilci osebno pri ravn.ateljstvu. Elementov, ki znabiti mislijo, le eno dobo na javne stroSke preživeti, ali si s temi nauki kako drugo pof ugladiti, ; ali ki mrzijo delo in pricakujelo tu le udobno življenje, nikar v ta zavod! Za težaven, truclapolen stan se treba s Irndom pod strogim jiavodilom pripravljati, toliko lažje bode slo pozneje, tollko večje in izurjenejše mofii se bodo lotile dela s težavami se igraje. Ravnateljstvo štajerske deželne kmetijske šole St, Jurij ob juž. žel. J. Belle m. p. Mariborski okraj. m Maribor. V nedeljo, dne 18. kimovca se je našla žepna ura z verižico nai potu blizo LimbuŠa (Lembach). Kdor jo je izgubil, naj so zglasi pri vratarju javne bolnišnice v Mariboru. mMariborsko porotno sodišče. V ponedeljek, dne 19. t. m. je stal pred porotniki 171etni delavec Franc Kobaie v Kovaeivesi zaradi posilstva. Obsojen je bil na eno leto težke ječe. — Isti dan se je morala zagovarjati pred porotnim sodiščem 571etna Marija Kašovic iz Selnice ob Dravi, ki je bila obtožena radi hudodelstva požiga in goljulije. Obtoženka je dne 6. inaja 1910 svojo hišo'pri Sv. Lovrencu nad Mariborom na 7 mestih zažgala in se skrila potem v kleli te hiše. Porotno sodišče je obtoženko liudodelstva požiga oprostilo, pa6 pa je bila obsojena radi goljufije, storjene s tem, da je zažgala svojo hišo s tem namenom, da bi dobila od zavarovalnice zavarovalno svoto, na eno leto težke ječe. m Št. 11] v Slov. gor. Naihujši nemSJconacionalni zagrizenec v naši iari je dr. Wenigerholz, doma — čujte — iz Središfia na Štajerskem. Kako ta mož sovraži Slovenoe, to presega že vse meje! In vendar živi veeinoma od Slovencev. Pri otvoritvi našega ,,Slovenskega Doraa" je v družbi z nekimi nemškutarskimi mladiči izzival mirne Slovence. Se li to spodobi za akadeniifino izobraženega gospoda? Kako je dolal proti izvoltvi slovenskega župana, to je Šl:andalozno. Vsi, tudi Nemci so se zgražali nad slučajem Fhicher. Pri agilaciji je povsod zraven, a (^e ga pokličejo k bolniku, mnogokrat ne gre. So nam znani slučaji. Domafiini so ogorfeni, on se pa. še čudi, zakaj. Slišati je v tem oziru marsikatero ostro izjavo. Gospod doktor, vprašam Vas, je-li to lepo od Vas, ki služife tako lepemu Clovekoljubnemn pokiicu. ali ne morete svoje politiftne strasti malo premagati? Bodite prepričanja, katerega hočete biti, toda nad vsem Vam raorajo biti stan in tiste dolžnosti, ki jih imate kot zdravnik. m Ciršak pri St. Uju v Slov. gor. Najhujši agitator za nemško šulferajnsko Šolo je pri nas nek učitelj, ki poučuje na nemški Šulferajnski Šoli. Ta učitelj je velik nasprotnik Slovencev in katoliške vere. Cujte Cirberžani! Na mnogih krajih je bil že učitelj, pa povsod so ga ojdslovili. Celo Nemci so ga odslovili, ker je hujskal otroke proti veri in agitiral za,,Profi od Riina", to se pravi proč od svete katoliske cerkve. Ko se je oženil, je vzel za ženo tako, ki ]e odpadla od sv. vere. Ni se dal poročiti in oklicati pri doma6em katoliškem gpspodu župniku, ampak pri profestantskem pastorju. Na Ciršaku bo agitiral tudi za protestantovsko krivo vero. Cujte Cirberžani in Selničani! Takemu človeku boste dali svoje otroke v šolo? Takemu človeku boste dali duše svojih neuinrjočih otrok, za katere boste dali enkrat odgovor pri večnern sodniku? Bog nas varuj! ra €iršak. Lcp shod se je tukaj vršil v nedeljo dne 18. t. m. Premajhna je bila hiša gospoda Petra Lenca, nasproti prostoru, kjer gradi SchulVerein poslopje za novo nemško šolo, da bi obsegla vse zborovalce, na stotine jih je moralo zborovati na lepem vrtu pred hišo. Za predsednika shoda je bil izvoljen cirberški župan gospod Hauo, ki je kot župan najbolj severne slovenske občine zborovalce iskreno pozdravil. Poslanec Roškar je govoril o držaynem in deželnem zboru. Ko je omenjal obstrukcijo v deželnem zboru, je vse ljustvo viharno zahtevalo, naj poslanci boj v deželni zbornici proti drzni nemški veeini nadaijujejo. Poslanec dr. Verstovšek je razmotrival v daljšem govoru, ' kakšen namen ima nemški Sclmlverein, da hofie v Ciršaku napraviti novo nemško šolo. ^azal je na kupe kamenja, ki }e pripravIjeno za stavbo nove mučilnice. Ko je govornik kon6al, so soglašali vsi v tem, 'da bodo zastavili vse mofii., da ta šola ne bo imela otrok. Nato se je soglasno sprejela resolucija, v kateri odobravajo volilci obstrukcijo poslancev v deželnem zboru, izrekajo poslancem zaupanje in protestirajo proti novi nemški šoli, ni Sv. Trojica v Slov. gor. Velespoštovanega s. okrajnega glavarja uljudno pozivamo, naj si ogleda v ..Marburger Zeitung" od dne 10. septembra t. 1. dopis od Sv. Trojice v Slov. gor. Tam mu sam naS g. župan prizna, da razobeša trojiško gasilno i!rušt\o frankfurtarsko zastavo v svojem lokalu in da je iz političnih razlogov izobčilo našega zdravnika iz druStva. Ta je bil jjodpornik društva, a pri nekem zasebnem pogovoru je zahteval od mladega g. Goloba, da se naj z ozirom na slovenske člane društva izdajajo vsaj dvojezična vabila k društvenim prireditvam. No, g. Feri, ki takrat Še ni bil polnoleten, se je udaril na prsa in vskliknil: .,Dokler sem jaz tu, nikdar!" Ce torej sedaj zatrjuje župan, da je hotel naS zdravnik društvo slovenizirati, je to iz trte izvil, ker o tem niti govora ni bilo. Sicer pa je vprašanje, ali sme biti sploh gasilno kot dobrodelno društvo tako izključno frankfurtarsko, kot je trojiško. Res, to je germanizacija, in germaniziranje ni namen gasilnih društev. Izobeevanje članov i z edino politiSnih v z r o k o v je pa zopet eminentno političen cin, radi katerega bi vsaka pravicna vlada zahtevala od nepolitičnesa društva, kot je naša požarna bramba, zadoščenja. Velespoštovani gospod glavar ste že pustili preiskavati razmere pri naŠem gasilnem društvu. Kaj ste tam poizvedeli, ne vemo; a tu imate v nernSkem listu dokaz, da se vtikajo naši gasilci v politiko, da torej prestopajo svoj delokrog in da je že zadnji 6as, stopiti jim na prste m jih naufiiti reda. Ker tega nikar ne verjemite našernu županu, da je vse tako zadovoljno ž njim in vse tako nemško prikrojeno. Že zadnje občinske volitve so pokazale, da znaSa slov. inanjšina eno tretjino vseh volilcev, in 6e bi ne bilo brezprimernega nemškutarskega terorizma, bi se bilo morda celo pokazalo, da imamo vefiino. Pri ljudskcm čtetju bodete pa itak videli, da živi v trgu samo kakih 30 Nemcev (prisiljenih namreč in z otroci vred) in do 300 Slovencev. Da je pri takih razmeraii frankfurtarica, hajlanje in drugo, kar vse počenjajo nelcateri naSi gasilci, izzivanje in politi^no Itiijskanje, to je jasno kot beli dan. In zato trdno upamo, da bosto napravili tukaj red, gospod glavar. Bbdite uverjeni, da je tudi med gasilci samo peščica vsenomških lmjskafiev, da je pa vefiina slovenska, ki se samo vsled priliska in tiranizacije od strani one peščice ne upajo nasprotovati jim. m Sv. Lovrenc ob kor. žel. Lehn pri Ribnici je bil nekdaj združen s Krecnbahom v ,,Ortsgemeinde Kriitzenbach". Veftina občinskega odbora, ki je imel svojo pisarno v St Lovrencu, kamor so imeli nekatcri LehnCani štiri ure peš-hoda, je bila v nemčurskih rokah. Tako je bilo do leta 1887. Mož, kateri se je spretno zaletaval v to nemčursko trdnjavo in jo končno tudi iztrgal iz nemčurskih rok in katerega žalibog ni vef- v Lehnu, mi je nekoč pripovedoval o občinskih volitvah tako-le: ,,S pomofijoVctuSekove in Urbančovo hiše se mi je posreCilo pridobiti 12 precej odločnili Lehnfianov: jaz sem bil trinnjsti. Z!)irali smo se na dan volitve v novi šoli. Že grede so začeli nekateri obupavati, rekofe: »Smejali se nam bodo tržani, ko nas preštejejo." Pred trgom smo se razpršili na vse vetrove in po oden in eden prišli od različnih strani na volišče. Ko so nas na naš napad nopripravljeni Krccnbaharji zapazili, so po celem trgu od gostilne do gostilne vpili p.a pomoč, a zastonj. Srečkali smo v vseh razredih - pl. Gasteiger je vlekel srecke — in zmagali. Godci in topi^i so naznanjah oko- lici, da se seli občinska pisarna v srediSče obeh obČiii, v Lehn." Krecnbaharji intržani so pod vodstvom Milemota in Kelnerja prišli sicer veCkrat s 40—50 volilci — bolnike so nabasali na, vozove — v Lehn, ali morali so vsakokrat sramotno oditi. Da bi bil tudi teh bojev konec, prosili so Lehnčani, naj se občini ločita, kar se je lani tuili dovolilo. Nelivaležni bi bili, ako bi se večkrat ne spominjali tega vrlega junaka, iki je odprl pot dosedaj samostojne občine Lehn in prinesel v Lehn mnogo veselja. Prirejal je v tem samotnem kraju veselice in tombole, katerih prej tukaj nikdar ni bilo. Uslanovil je podružnico družbe sv. Cirila in Metoda in tako osigural lehnski Šoli slovenski učni jezik, tamburaški in pevski zbor, tercet na lok, poštno nabiralnico itd. Sedaj pa slišimo žalosten glas, da je v Lehnu zopet vse zaspalo. Kjer ni ognja, ni toplote. Le nekaj vee navdušenja za dobro stvar in pomladansko solnce bo oživilo merodajne zaspance in vrnilo se bo zopet veselje v sicer samotne, a lepe lehnske pokrajine. m 8t. Krtž prl Harlborn. Za B81o». Stražo" se je nabralo na goetiji Mihaela Hojnik in Frančiške Zuoko 6 E 70. Ptujski okraj. p Sv. Marko niže Ptuja. Okoli 200 volilcev se je zbralo zadnjo nedeljo na sliodu, ki ga je priredil deželni poslanec gospod Ozmec. Volilci so ogorčeno obsojali hinavsko f pisavo ,,Stajercau v ¦ zadevi obstrukcije v dež. zboru. Na shodu so se brez vsakega ugovora sprejele resolucije, ki odobravajo postopanje poslancev S. K. Z. V deželnem zboru, ^jim izražajo zaupanje volilcev ' ter jih vspodbujajo k nadaljnemu odporu proti krutim nemškim silovitostim. p Hajdin. V nedeljo dne 18. t. m. ']e imel pri nas shod deželni poslanec gospod Ozmec, ki je poročal o delovaniu v deželnem zboru, o obstrukciji itd. Govornikova izvajanja so izzvala burno odobravanje. Gospod Brenoič ,je orisal nasilno nastopanje posilinemcev v Pttiju in na ptujskem polju ter s kVejpkimi besedami pozival k narodni zavednosti ' in k odpovu proti privandraiiim tujeem. Poslovodja Al. Pišek je porofial o skupni prodaji živine in iiavajal natlaljne namene, katere ima Osrednja zadruga za vnovčeiije živine in pospeševanje živinoreje. Z velikim navduŠenjem se je sprejeTa resolucija, <ki odobrava obstrukrijo poslancev S. K. Z. p Velika Nedelja. Dne 19. t. m. je vrišel Poplatnik Ignac v hišo g. Lalia v Sodinskem vrhu in zahteval od njegove hčere, da bi mu šla kopat kroinpirja. Ker tega ni hotela storiti, jo }e z litrovsko steklenico utlaril po glavi, da je dobila težke telesne poškodbe. Zločinec je že prejel zasluženo kazen. p Sv. Lenart pn Veliki Nedelji. Nedelja, dne 11. septembra je bila za naSo župnijo pomemben dan. Igra ,,Tri sestre" se je prav izborno obnesla. Posebno moram na tem mestu pohvaliti dekleta, ki so, 6eravno so prvič nastopila, vsaka svojo vlogo dobro izvršila. Ker noben stan ni iz samih rožic in veselja, taJco je bilo tudi pri teh treh sestrali, med katerimi je vladalo veselje in sovraštvo druge proti drvigi. Še enkrat povdarjam, da je bil dan poln zabave. — Pred vsem pa moram pohvaliti naSo mladino, katera je začela svoje cilje dejanski izpolnjevati. To priea novi oder, katerega otvoritev je bila po govornikovih besedai res veličastna. Mladina, le tako naprej, in tvoji sovražniki bodo morali podleči kakor sneg pred poniladanskini solncem. p Zetale. Znani gosp. Pirstinger, potovalni učitelj za kmetijstvo, nas je dne 5. t. m. prav pošteno potegnil za nos. Kakor smo sliSali v nedeljo, dne 4. t. m. v razglasu po rani sv. iuaši, napovedal je za ponedeljek ob 10. uri dopoldne poučno predavanje o sadje- in vinoreji. Zbraio se je res več posestnikov v gostilni g. Berlisga in pričakovalo predavatelja. A tega ni bilo od nikoder. Mar misli g. Pirstinger, da iraamo kmetje toliko casa? Zakaj ni storil svoje dolžnosti ?! Mi se ne damo za nos voditi!! — Sicer pa bi mu priporočali, taka predavanja ob nedeljah in praznikih prirejati. p 8fetlnje. Vojaško veteransko podporoo drnitro pri 8v«t!njab priredi dnn 25 svptembra popoldaa tb 4. uri tombolo pri g. Mitjaiu Pihlar t Zeroviocih. Po timboli prosta ijudsVa reselica Srin svetin eka Teteranska gcdba. K obiloi aleletbi ge vabi <lavoo občinttTo. p Bredliie. Na gostiji Kikel Zadravec t Šalovcih je »prožil g. Podeorelc misel, da se je licitirala sa mladeDiško in dekliško zvezo v Središdu ena cigara 6. Brumen Vincene je tem pitom kot lieitant •pravil lep dar 6 K 68 tin. zrtiama. Ziveli poRaemoTalciI Slovenjjraški okraj. s Razbor pri Slov. Gradcu. Ni dolgo od tega, ko sem ob priložnosti vprašal knjižničarja tukajšnjega izobraževalnega druStva: ,,Prijatelj, kako pa se kaj poftutiš, ker te je ,,Faraonov mučenik" letos že Stirikrat v ^Stajercu" obral?" On pa mi je odgovoril: ,,To mene prav 1116 ne peče, kar tisti mož počne; celo veseli me, ko vidim, da sem pretežek za njegov želodec. On, ki 11 ljudi hkratu pozoblje kakor kokog proseno zrno, mene vendar-le ne more prebaviti. Ker tako nenaravno hrano vživa, enkrat cela drevesa, drugič pa kar po vec ljudi, se je le bati, da se mu bo želodec pokvaril: to pa spet ne briga mene, ampak njega samega." ,,()glej si ga drugikrat bolje," sem opozoril knjižni6arja, nmorebiti boš že videl kake sledovc podobne bolezni na lijjem." ,,Se no splača ga onazovati," je odgovoril knjižničar in nii podal roko v slovo. s Razbor pri Slovenjem Gradcu. Ker so izjave liberalnih mož značilne za spoznavanje njihovega značaja, zato objavim tukaj dve, da laliko vsak, kdor še ni ftisto zmešan po ,,Stajercu" ali ,,Narodnera Li- stu", spozna, koliko je \erjeti Ijudem take baže. Prva: Eden izmed tukajSnjih lantov nosi znak ,,Mladeniške zveze" na sebi. Ko ga je pa znani štajercijajisko-narodni mož ugledal, ga je začel zmerjati z nemškutarjem! i Ni li to najnesramnejše početje, ako nemškutar po naCelu, ki se z vsemi močrai trudi za razširjanje zloglasnega ,,Stajerca", zmerja drugega z nemškutarjem, ki nosi slovenski znak in deluje za slovensko stvar? Druga: Pred neka] časom je hodil v tej okolici agent neke tovarne za kmetijske stroje. Dotični je med drugimi lažmi tudi nakvasil ljudem, da je g. Jelovšek, deželni potovalni učitelj za živinorejo, kriv, da je kava in drugo južno sadje drago. In vendar se ni našel nikdo, ki bi ga bil pošteno zavrnil; še ve6: našli so se celo, ki so mu verjeli. — Ko se naznani kak poučen shod, ki se skliče vedno iz najboljšega naraena v svrho preganjanja nevednosti, se še mnogo ljudi zdi preučenih, da bi se ga udeležili. Ko se pa kak širokoustnež odkod priklati z namenom, kolikor mogoče ljudi opehariti, pa je vse zadivljeno nad niegovim govorjenjem in naj govori karkoli, nikomur se ne kihne; njegove besede se jim zde samo suho zlato. — Kmetje! Dokler boste tako radi verjeli vsakemu širokoustnežu, ki pride iz tujih krajev, dokler se boste vsak le na svoje moči zanašali, boste ostali zmiraj gospodarsko slabi; solnce sreče vam bo malo sijalo. Kmetje, združite se! Vse liberalce pa izločlte iz svoje srede; oni so vam v vsem svojem dejanju in nehanju v Škodo. Liberalec pozna le zmiraj samo sebe, obcni blagor mu je malo mar. s St. Janž na Vinski gori. NaS župan Vodušek hoee biti mogočen mož, in sicer je poln Štajercijanske modrosti. Apoteker Rauscher iim posreduje, Da dobivajo Vodušek in še več njegovih sovrstnikov ta neprecenljivi list ,,Stajerc" brezplačno, se hodijo potem v Celje Nemcem klanjat. Letos bi bil moral priti občinski lov na dražbo, ker ga je imel prej Auer na Dobrni. Ko je odšel Auer iz Dobrae, ga je prepustil pod roko Rauscherju. Ker torej Rauscher v resnici ni bil najemnik, ampak podnajemnik, bi se mu ne bil smel lov dati pod roko za 200 K. Oglasil se je v občinski pisarni g. Ivan Krajnc iz St. Ilja zaradi lova, in obljubil tudi 200 K in Se 50 K za občinske uboge. Koliko bi dobila obfiina v 8, letih več! Ni6 ni pomagalo.VoduSekse držilenaRauscherja. Kako on s svojini zelo učenim tajnikom v pisarni gospodari, vedo znabiti itak odborniki. ,,G'scheit" bi bila rada oba, pa ne gre. Radoveden sein, kdaj se bodo občani spametovali, da ne bodo take može volili v občinski odbor. s Marnberg. Dne 16. t. ra. proti veCeru nas je obiskala toča. Najbolj je naklestila tržane in njihova ]>olja. Okolici je prizanesla. Debela ni bila, a bilo je je dosti. Marnberžaui še niso nikdar videli toliko to'če. Odkod si upa priti kaj takega oelo v 'Marnberg? s Marnberg* Naši protestanti dobijo kmalu pastorico, ker se ženi njibov pastor. Je pafi nekaj sreče in veselja za Marnberg po — to6i. s Marnberg. Dne 28, avgusta smo kanonično ustanovili Marijino družbo. Bog ji daj obilo svojegja blagoslova, Marija svoje izdatne pomoči, da bi rastla, cvetela in vzgojila dobre in zveste sinove in hfcere sv. katoli&ke cerk\e in naše domovine. Mladeniči in mladenke! Od vas je odvisen razvoj in napredek Marijine družbe. Vsak posebej po svojih moCeh in skupno delajte radi m z veseljem v ta namen. Ravnajte se vedno po zlatih naukih slavnostnega govornika vlP. g. Miroslava Volfiifia ter jim pokažite na ta način svojo hvaležnost za njihov trud. • s Velenie. Nek tukajšnji posilinemec silno spoštuje nas Slovence. Dne 15. avgusta na ve6er je vpil natrgu: MWindiscbe Hunde, windische Bagage, wmdisches Gesindel." To je po naSe: slovenski psi, slovenska sodrga, slovenska druhal. Zapomnite si kmetie in kmetice te ..ljubeznive" naslove, in spomnite se jih tudi, kadar pridete v Velenje. s Skale pri Veleuju. Res žalostne razmere so v naši župniji. Ko tako gledam in opazujem, kako grdo in surovo obnašanje je pri naših nasprotnikih, se mora pač vsakemu poštenemu človeku zgabiti. Zaiostno je, da si upajo naspiotniki tako grdo napadati naše fante, celo s pretepanjem in surovim napadom grozijo katoliško-narodnim mladeničera, in to vse zato, ker nočejo zahajati v njihove slabe tovarišije in družbe, kjer se le pije in pretepava. Najdejo se celo taki, ki mislijo, da jih bodo s tem, 6e jim obetajo krvave napade in zasmehovanje, pridobili na svojo stran, pa zelo se motijo. NaŠi katoliško-narodni mladeniči ostanejo kljub vsem naporom o<l nasprotne strani stano- vitni. s Sinailno pri Velenji. Pred nekaj tedni sem prišel skupaj z nekim duhovnikom iz Vidnia na Italijanskem, ki je bival nekaj tednov v naših krajih. 1'ravil mi je, da |>ojde v Gradec, kjer živi kakih 1000 Italijanov-delavlavcev, da jim bode pridigal vitalijanskem jeziku. To se zgodi brez vseh ovir. In Slovenci ? Teh živi v Gradcu okrog 30.000, pa se jim ni dovolila niti ena slovenska pridiga doslej. Prosili so že po posebnera poslanstvu graSkega škola samega, ki je dovolil, rekoč: 5e dobite v Gradcu cerkev, kjer vam dovoli župnik slovensko pridigo. Toda glej, raed tem so pa župni uradi v Gradcu dobili ukaz, da naj nobeden ne dovoli. ln do danes je ostalo tako. Pa ne samo v Gradcu se postopa tako proti Slovencem. Tudi sicer v sekovski škofiji. Pravili so mi v Lučanah. 25 let je tam zdajšnji dekati. Prej je bila tamkaj vsako nedeljo ob 10. uri po sv. opravilu pridiga v slov. jeziku. Ta mož je skrcil slovenske pridige na vsako drugo nedeljo, f-ez nekaj lot na vsaki večji praznik in jih je krčil tako dolgo, da jih sedaj ni — nift. Podobno je v drugih krajih ob meji. Seveda za Slovence niso nebesa, si misli Nemec. Tje gor pride sanio nemški Herrenvolk. Ua, pa predstavimo si to dvoje. Kaj bi rekli Nemci v takem slučaju, če bi se odpra^ vilo to, kar je od pamtiveka v navadi, oni, ki tirjajo, da naj bi duliovnik v kakem nemškutarskem gnezdu naenkrat par šullerajnskim otrokom na ljubo začel moliti nemški v cerkvi, ka ti nemški še niti ne znajo. Drugič si predočimo, 6e tako ravna nasproti Slovencem celo nemški duhovnik, kaj naj pričakujeiho Slovenci od posvetnib. Nemcev, od ljudi, kakor jih živi v taboru nemških nacionalcev na tisoče, zlasti vsi po naših spodnieštajerskih mestih in trgih? Ce ne pozna oni večje pravice, kaj naj §ele tipoznajo? Ce se,godi to na zelenem lesu, kaj šele na suhem? Tako nas zaničuje Nemec, niti službe božje nam v našem jeziku ne privošči, niti tam, kjer nam gre po vsej pravici. Pa Nemec nasproti Slovencu ne pozna pravice. Komur ob takih dejstvih ne zavre kri, tisti je sploh nima. Zato pa Slovenci, bodi konec tudi naše popustljivosti. Ne trpimo več, da se nam kratijo pravice slovenskega jezika po naših uradih, bodi sodiščih, davkarijah, glavarstvih. Zahtevajmo povsod, da uradi z nami slovensko občujejo. Žalibog se moramo celo za te pravice, ki so nam zaiamfiene v postavi, vedno sproti boriti. Tioda bodimo dosledni in neizprosni, da nam vlada vendar enkrat da ne samo slovenščine za silo zmožnih uradnikov, ampak res slovenskih uradnikov, In sedaj poglejte na naše sodnije, glavarstva! Uradniki sami Nemci, ki niti slovenski ne znajo, ali pa ]e za silo, kaj šele, da bi imeli sree za ljudstvo, ali pa poznali njegove razmere. Res potrpežljivo si slovensko ljudstvo. Pa ta nespametna potrpežljivost ti je samo v škodo in kvar. _______ k Konjice. Povodom 601etnice rojstva premil. knezoškofa dr. Mihaela Napotnika, konjiškega rojaka, je milostljivi g. arhidijakon F. Hrastelj ob aeistenci dekanijske duhovščine in mnogobrojnega obf;instva daroval v torek, dne 20. t. in. prvokrat slovesno pontifikalno zahvalno sv. mašo. k Konjice. ,,Narodni Dnevnik" in ,,Nar. List", glasili vseh duhovitih slovenskih liberalcev, torej tudi konjiških, sta objavila iz Konjic dopis, ki je poln različuih podlib. namigavanj in osebnih napadov na knezoškofa, arhidijakona in konjiške kaplane. Na tecvetke liberalne duhovitosti bi mi še ne odgovariali, pa da bodo tudi tisti, kateri ne dobijo v roke teh listov, vedeli, kako olikani in izbrani v besedi, in kako resnicoljubni so konjiški liberalci, evo vam par duhtečih rožic iz dopisa. Najprej trdi učeni in vsevedni dopisnik, da so vsled ,,polom-konkurza klerikalnega konzuma v Konjicah razne pohlevne ovfeioe plar eale za blagoslovljeno farSko malho nekaj sto svitlih kronic." Kaj ne, kako imenitno je, to povedano! Gg. liberalci, izprašajte si vest, koliko so pa že vam iir vašim zavodom pohlevne ovčice '¦ nanosile ne samo svitlih kronic, ampak tiso^akov, za kar jih vi slede6e zmerjate. Dopisnik namreč dalje pravi: ,,Osel gresamo enkrat na led, a naši klerikalni kmetje so šli kaplanu Viktorju Pregleju Se drugič na led in ustanovili so si kmečko hraiiilnico in posojilnico." Torej, za ,,osle" ima konjiški slovenski liberalec vas, vrle slovenske kmete, ki ste združeni v svoji kmečki hrar uilnici! Komur se izraed kmetov Se sedaj ne bodo odprle oCi, da obrne hrbet liberalcem v Konjicah popolnoma, za vselej in v v&eh rečeh, potem pa res ne vem, kaj bi rekel. Dragi liberalci, po, toči je prepozno zvoniti, vi nas niste marali, zato smo šli; le spomnite seobčnega zbora v letu 1908 vaše Posojilnice, vedeliste1 dobro, za kaj se gre, a nam niste dali niti enega odlx)rnika ne v načelstvu ne v nadzorstvu; zdaj so vam lahko jasne tudi besede g. arhidijakona, katere si xi napačno razlagate in so \as tako silno razburile. Da oa spravljate s Kinečko hraiiilnico in posojilnioo v zvezo tudi premilostljivega knezoskofa ter se norčujete iz visokih odlikovanj našega splošno priljubljenega g. nadžupnika, to kaže vse vaše nizkotno mišljenje, grdo zavist in so\ raštvo do katoliške cerkve in njenih dostojanstvenikov. Vse se je razveselilo tako visokih odlikovanj konjiške nadžupnije in njene^a sedanjega g. nadžupnika, samo konjiSki slovenski: liberalec pobere kamen in ga z onemoglo jezo vrže na odlikovanca. Naša Kmečka hranilnica in posojilnica pa se, veselite se o liberalci, kljub vašemu natolcevanju tako lepo razvija, da ima že letos nad 300 tisoč kron prometa, dosti denarja in varnih posojil, in1 že skupno nad 500 vlagateljev in Clanov. Najemnino za svoje prostore pa cerkvi, kakor vsak drug pofeten najemnik, pošteno plača. Cerkvena hiša pa vas liberalce popolnoma ni6 ne briga, niste prispevali k njenemu nakupu niti vinarja ne; zato tudi vaS ,,nobela izraz ,,cerkvena kramari.ja" odločno zavračamo. Pazite samo, da ne opomnimo ljudi na vaše razlifine ,,kramarije", potem se boste pa zopet sklicevali na krščansko ljubozen, Kristusa, ier Bog ve kaj Se vse klicali na pomoč. Zato nikar ne poskusite Se kaj proti nam v takera tonu pisati, kakor zadnjič, sicer pridemo s stvarmi, ki vam ne bodo ljube, in vam bomo eno tako zagodli, da vain dobička Se celo ne bo doneslo. k Prežigal pri Konjicah. Gospodar Anton Toman, naslednik na domu rajnega kononika dr. Pajeka, je dal na Prežigalu postaviti lično kapelico svete Družine. Gospod arhidijakon jo je v nedeljo popoldan slovesno blagoslovil ter primerno lepo nagovoril zbrane vaščane. Kip sv. Družine je kaj lepo napra- vil K. Skaza, slovenski kipar v Grodnu na Tirolškem, ter ga vsestransko priporočamo. k Cadram. V mariborski bolnišnici je umrl dne 16. t. m. priden lantek lOletni Janez Sevšek. N. v m. PJ fc Prihova. V nedeljo, dne 18. t. m. je priredila pri nas S. K. Z. shod, ki je bil prav dobro obiskan. Poročal je deželni poslanec g. Novak o obstrukciji v deželnem zboru. Enoglasno se je sprejela resolucija, ki odobrava obstrukcijo poslancev S. K. Z. i k Vltanie. Dne 8. septembra snio imeli tukaj lepo slovesnost: Po ranem sv. opravilu šli smo v dol«i procesiji na pokopališSe, kjer se je popolnoina prenovljena pokopališka kapela slovesno blagoslovila. — Velika, lepo izdelana kapela je bila leta 1865. za časa župnika Urbana Dietricha ) postavljena. Ima malo grobnico, y katero so leta 1887. položili truplo umrlega župnika g. Jožefa Brataniča, kateremu se je v kapeli vzidala priprosta plošča z latinskim napisom. Ta kapela se je letos teraeljito popravila po naSem zidarju g. Pavlu Senič. Akacl. slikar g. Simon Fras iz Slivnice pa jo je na presno prav lepo preslikal, tako, da je zdaj velik kras za naše pokopaliŠCe. Naslikal je sledeče: nebesa, vice in pekel, zunaj na pročelju pa angela, ki sedi pri odprtem grobu, drži v eni roki palmovo vejico, z drugo pa kaže proti nebesom, kakor bi nam pridigoval: ,,Glejte svojo doinovino, trudite se, da pridete gotovo tje!" Slike so umetniškomojstrsko izdelane, ravno tako razni primerni okraski. G. Frasu izrekarno najsrčnejšo zahvalo, da nam je po primeroma nizki ceni zapuščeno kapelo tako lepo prenovil: vitanjski župniji v diko, sebi pa v veliko čast. Obenem pa, ko se zahvaljujerno, tudi g. Frasa kot nasega umetnika priporočamo vsem cerkvenim predsto.jništvom, da se pri svojih narofiilih v prvi vrsti ozirajo na njega, svoja dela v prvi vrsti njemu poverijo, ker je resnično umetnik, ki dela Cast slov. materi. Ne podpirati in klicati tujcev, če imamo boljših domačinov na razpolago! Tako dajemo domačemu umetniku veselje, sebe pa po svojih umetnikih častimo, češ, to je storil, ustvaril domačin, Slovenec. V tako lepo prenovljeno kapelo pa smo postavili nov, res tudi uraetniško izdelan pokopališki križ, delo našega vitanjskega umetnika, daleč na, okoli znanega kiparja g. Ivana So,j6a, ki ima sedaj svoje bivališče in delavnico tukaj pri nas v Vitanju. Tudi njemu se prisrčno zahvaljujemo, da nam je v svoji požrtvovalnosti s svojim delom ustvaril prelep spomenik svojega delovanja. — Kakor g. Frasa, priporočamo tudi g. Ivana Sojča širokemu slovenskemu svetu, da se ya podpira z mnogimi naročili. On je od Boga mnogo obdarovan in občudovan umetnik, ki je delal veliko v domačih in inozemskih uraetniških delavnicah, tako, da lahko zadosti tudi najfinejšim naročilom. — Vse delo prenovljenja kapele je stalo 700 K, kar se bo po prostovoljnih darovih poplačalo. Celjski okraj. Dii. kuhinji v Celju so darovali od 28. aprila do 12. septembra sledeči dobrotniki: Celjska posojilnica 600 K, Savinjska posojilnica v Žalcu 25 K, hranilnica in posojilnica Šmarje 120 K, prof. dr. Dolar 1 K, prof. Anton Jošt 2 K, posojilnica v Konjicah 50 K; Fr. Natek, poštni olicijai v Celju 2 K, dr. Juro HraŠovec 9 K 90 vin., dr. Juro Hrasoveo v kazenski zadevi 5 K; sodna poravnava dr. A. Lenart proti Ant. in Art. Brežnik radi razžaljenja 10 K; Radovan Brežič od abiturijentske , slavnosti ostalih 20 K 76 vin.; dr. Jos. KolŠek, odvetnik v Laškem, kot prispevek za dijaški izlet 20 K; Peter Majdič, mesto venea umrlemu Valentinu Južna v Sv. Jurju ob Taboru, 15 K, Brezovnik Anton, trgovec v Vojniku, dve vreči krompirja; J. Krajnc, notar v Šmarji, mesto venca pokojnemu g. Stupica, 10 K, Juro Naglav, Trbovlje. 5 K, M. Wutt, c. kr. davkar, nabral 66 K 12 vin.: Terezija Sentak, posestnica na Vranskem, mesto venca pokojnemu g. Josipu Žigan iz Žalca, 6 K, prof. M. Suhač 10 K, dr. Al. Breneič iz sodne obravnave V VI. 441-10, 10 K, Južno-Štajerska hranilnica v Celju 1000 K za leto 1910. — Vsem darovateljem iskrena zahvala! c Teharie. Saperlot, takega vpitja, takega tuIjenja pa Se ne pomnimo, kakor je bilo v Štorab v nedeljo, 18. t. m. Skoro bi mislili, da je prišel sam .,bognasvaru.j" iz svojega brloga, tak peklenski direndaj je bil. Kaj pa ;e vendar bilo? NaŠi ljubi nem^určki in Šlajerciianci so slavili svojo zmago pri obC-inskih volilvah dne 14. in 15. t. m. Koliko truda je stalo uboge reveže, predno so naberačili svojo večino. Ves nemčurski Izrael je bil pokoncu, od župana do birifta, vse se je pehalo v potu svojega obraza. Naši slovcnski možje so stali kot skala in zmagali bi bili gotovo, da jih niso izdali nekateri neznačajni kmetje, ki so v zadn.jem trenotku potegnili z nasprotniki in tako spravili našo lepo občino v nemčurskoprotestantovske roke. In v nedeljo, dne 18. t. m. prejeli so ti klaverni junaki svoje Judeževo plačilo. Povabljeni so bili vsi, ki so se vpregli v Šepasti nemčurski voz, v Store na ,,Freibier", ki pa ni bil ,,frei'\ ampak. plačan z obrestmi vred, z žulji delavcev. Zapeljanim, zaslepljenim volilcem izrekamo svoje pomilovanje. Nemfturjera je res zrastel greben, pa na.i bo, tri leta niso večnost, in da je vse posvetno minljivo, vedo tudi oni. Galiclja. 'Ali že veste, kara gremo v nedeljo dne 25. septembra? Ne Se! No, vam pa jaz povem: Na Pernovo k gospodu Francu Behenn, kjer priredi izobraževalno društvo gališko veliko ljudsko veselico ob desetletnici svojega obstanka. Vspored je res zanimiv: 1. Petje; t nastopi domači in žalski pevski zbor. 2. Pozdrav podpredsednika. 5. Slavnostni govor; govori gospod nadrev_or .Vlad. Pušenjak. 4. Deklamacija; deklamira niala osemletna deklica. 5. Igra ,,Crevljar"; to bo smeha! (5. Ako bo čas dopuščal, bode že amerikanski popotnik razlagal svoje dogodke iz svojega pota, /. 'iJrosta zabava z raznimi Koiničnimi prizorii Med posameznimi točkami svira godba. iTorej v nedeljo vsi na Pernovo, kjer se bo videlo in slišalo toliko in tako lepih reči. Za ofti in iišesa bode društvo poskrbelo vse, kar blaži srce. A za želodec bode pa gospod Reher vse potrebno in-eskrbel. Zatorej pričakujemu, da nas tudi naši sosedje iz Celja, Petrovč in Žaloa' in Savinjske doline sploh počaste z obiskom na naži prireditvi. c Frankolovo. Shod, ki se je ,vršil tukaj v nedeljo dne 18. t. m., je bil lepo obiskan. Poslanec Pišek je govoril o delovanju državnega zbora in omenil vzroke obatrukcije v deželnem zboru, deželni poslanec Terglav ;' je obširno orisal delovania ( deželnega zbora in ožigosal nečuveno početje nemSko-nacioualne veeine. Sogiasno se je sprejela resoluoija, ki odobrava obstrukcijo poslancev S. K. Z. Nazadnje je govoril še nadrevizor gospod Pušenjak, in sicer o delovanju politiene, izobraževalne in gospodarske organizacije S, K. Z. Zavračal je trdijtve* da je kmet kriv draginje ter tudi razložil delovanje Osrednje zadruge za vnovčenje živine in pospeSevanje živinoreje. c Smarskl okraj. Popotnik iz Grobelnega svari stariše in predpostavljene, naj ne pušfiajo mladine na, take shode, kakor je bil4. septembra na Ponkvi. Pravi, da so se ga nekateri preveč nalezli, ker jih tako ufti ,,ljuba katoliška izobraženost in duhovniki." Pisatelj, menda si imei bato v ušesih. Katoliška izobraženost prepoveduje pijančevanje in duhovniki so na shodu mladino zelo svarili prejd litrom. Ako se ga je kdo še iz navade preveč nalil, je to storil ne po naukih katoliške izobraženosti, ampak po svobodoraiselnih naukih ,,Narodnega Lista". c Rečlca ob Savinji. Due 4. septembra se je blagoslovila parna brizgalna. Ob 2. uri popoldne je bil sprejem društev pri trški kapeli, potem se je pomikal sprevod proti trgu in po trgu z drameljsko godbo, s tujimi brambovskimi društvi in z eniin veteranskim z zastavami. Po dohodu po trgu smo šli v cerkev k veCernicam. Po večernioah je bilo blagoslovljenje parne brizgalne. Blagoslovil jo je č. g. kaplan Fr. Hop. Po blagoslovu je imel kratek govor in potem sta govorila še dva brainbovca. Nato je bila poskušnja s parno brizgalno, ki je prav dobro delovala. Po poskušnji se je razvila živahna prosta zabava. c St. Jurij ob juž. žel. K razglasu za 10. mesečni te5aj na deželni kmetijski šoli v St, Juriju ob juž. žeJ. je pripomniti, da so za istega sledeči okrajni zastopi ustano\oli Štipendije in , sicer,' Šmarski, celjski, LaSki trg, Gornjigrad in SoStanj. Mladeniči iz teh okrajev si torej lahko tam zasigurajo svoje štipendije. c Polzela. % občnemu zboru požarne brambe dne 25. septembra naj pridejo vsi polzelski možje in mladeniči. Ker bode vpisovanje 'novih udov, naj pristopijo vsi, ki Še niso zraven, k požarni brambi. Dosedaj se je žalibbg opazilo, da jih veliko ni zraven, kateri bi lahko bili, da, neka^eri so še celo nasprotni temu prekoristnemu dništvu, Torej v nedeljo dne 25. septembra pristopite vsi fantje in možje, ki niste odvisni od labriškega »iajerbera" in Schulvereina, k slovenski prostovoljni požarni brambi polzelski. Na pomoč! c Vransko. Dne 4. t. m. smo imeli na Vranskem volilni boj. Toda to niso bile državno- ali deželnozborske volitve, amj)ak imele smo dekleta Mai*jjine družbe volitev nove predsednice. lzvolile smo zopet že 8 let delujočo prednico Ivano Kovče. c Kalobje. Zadnjo nedeljo ( smo si' ustanovili kmečko bralno društvo. Ustanovni obfini zbor, ki sc ga je udeležilo lepo število mož in mladeničev, žen in deklet, se je vršil po sv. maši, fOitvoril ga je doma6i gospod župnik Kostanjevec. Urednik Keniperle ,je v navduSujočem govoru vnemal zbrane za pristop v novo druStvo, ki naj postane srediSCe vsega djiBevnega delovanja naiKalobju. Gospod ŽliCar iz St. Jurija ob juž. žel. je zlasti spodbujal fante in dekleta k pridnemu čitanju. C. g. kaplan Leben iz Slivnice pri Celju je orisal zgodovino Slovencev in na podlagi zgodovinskih dejstev povdarjal pomen iz"obrazbe. Po kratkem nagovoru domafiega gospoda župnika je pristopilo nato 30 članov in se je izvolil naslednji odbor: Miha Malnio star., predsednik; A. Tržan, župan, podpredsednik; Miha Mahne ml., iajnik; Jože Kostanjevec, župnik, njegov namestnik; *Fr. Pader, blagajnik; ' Miha Virant. njegov namestnik; Aitfon Rozman, knjižniCar. c Nova Stifta pri Gornjem Gradu. Ha, ha! Gosp.od urednik! Ha, lia, ba! Tako se pa že zdavnaj nisem smejal, kakor sedaj, ko sera bral v zadnji številki ,,Slovenskega Gospodarja" imenitni popravek gospoda nadučitelja Jvana Kelca. Ha, ha, ha, ha! In da ste ta popravek tako lepo natisnili! Ha, ha, ha, ha, ha! Toda bodimo resni in oglejmo si nekoliko resnost tega popravka. Za Novoštiftčane sicer ni treba, da se ta popravek malo pregleda, ker g. naduftitelja dobro poznamo, pa za druge. Pred vsem pravi g. popravkar, da ,,ni res, da bi rekel v gostilni pri Golobu, da bi bilo bolje, naj bi vlil škof raje olje na solato, nego duhovnikom na glavo; nego res je, da sem rekel, v č a s i h bi bilo bolje, da bi si vlil §ko! tisto olje aa solaio, nego n e k a t e r i _i ua glavo." Konštatiramo, da je v gostilni rabil besedo ,,duhovnikom", kar tukaj taji. Sicer je pa v stvari vseeno, ce se rabiju te bčsede splošno za vse, ali samo za nekatere duhovnike; besede so poiiiževaiiie zakrainenta sv. mašniškega posveeenja, kakor so navzo<;i kmetje tudi razumeli. V svojem popravku pravi g. nadučitelj Iv. Kelc, da je pri Golobu onim besedam dostavil: ,,da je povedal to eden naših župljanov bivšemu župniku g. Pajmonu v obraz." G. nadučitelj! Vi ste pri Golobu dne 7. avgusta najprej povedali te besede o olju in solati, in šele potem, ko Vas je inož Rifl vpričo vseh odločno zavrnil, ste se začeli izgovarjati na Hrvatovega Ndrečeta, čes, da je že ta g. Pajmonu te besede povedal. Nato Vam je pa kmet Vrtačnik povedal, da je sramota za Vas, kot študiranega človeka, če pobirate besede za takimi, ki so žganjepitju vdani. To tudi laliko priče vsak čas potrdijo. Ce se ta resnica pribije, potem Vaše govorjenje ne izgleda tako nedolžno, kakor ga v popravku hočete slikati. In da res ui bilo tako nedolžno, kaže to, da so Vas knietje, ki niso ni& študirali, zavoljo Vaših besed zavračevali! Pa pojdimo dalje! Vi, g. nadučitelj, pravite, da škof vlije duhovnikom olje na g 1 a v o. Ko sem hodil jaz v šolo, smo slišali, da se duhovnikom mazilijo s sv. krizmo roke, ne pa glava. Zato tudinapredni listi tako radi pišejo o »žegnanib. rokah" duhovnikov, ne pa glavah. Kot veren pristaš in razsirjevalec naprednih listov bi se bili morali navsak način že te#a naučiti. Ce se ne motim, sem enkrat slišal, da mora imeti vsak riiadufiitelj sposobnost za pouCevanje veronauka (Op. uredništva: Tako je!). Kako bodete pa Vi razlagali veronauk, 6e niti ne veste, kako se delijo zakramenti! Vi pravite, g. nadučitelj, da, ko ste rabili one besede, niste govorili o nikakem zakramentu. Res je, da bi to ne bil nikak zakrament, če bi vlil skol olje na glavo. Ali Vi ste v svoji nevednosti to zamenjali z maziljenjem rok. Ce pa se govori o maziljenju novomašnikov s sv. krizmo, tedaj se pa govori o delitvi zakramenta sv. maSniSkega posvečenja. Kot kristjanu bi Vam raoralo biti znano, da se posvečeno olje, torej tudi sv. krizma, ne sme nikdar rabiti v navadne človeške potrebe. Zato VaŠe besede znacijo zaničevauje ali vsaj ponižanje zakramenta sveteua mašniškega posvečenja. Poglejmo še dalje VaŠ učeni i»opravek. Vi pravite, da ,,je olje le vidno znamenje zakramenta." Svoje dni sem imel iz veronauka v ljudski šoli prav dobro. Toda te Vaše ufienosti nisem razumel. Zato sem vzel zopet v roke katekizem in iskal v njem pojasnila, in sicer v sedanjem in v prejšnjem katekizmu. V naši hiši je bil namreC kalekizem vedno v časti, in zato imamo §e obojnega. Našel sem v obeh katekizmih: ,,Zakrament je vidno znamenje nevidne milosti." Tudi sem našel, da je k vsakemu zakramentu potrebno ,,vidno znamenje", postavljeno od Jezusa Kristusa. Iz ljudske Šole pa sem si zapomnil, da je to, 6e se napravi vidno znamenje kakega zakramenta v redu, že zakrainent. Zato, če se govori o maziljenju mašnikov s sv. oljem, ali po Kelčevem, o nvlivanju olja na glavo", se govori o vidnem znamenju, ki je zakraraent. Gospod nadučitelj! Jaz bi Vam svetoval, da drugokrat, kadar bodete kaj popravljali, vzamete v roke katekizem in ga vestno preberete, da ne bodete sami svojemu ugledu tako Škodili. Sicer pa sem Vam za ta VaŠ popravek prav, hvaležen, ker ž njim javno potrdite, da ste one besederes govorili v krčmi pri vinu. e Št. Jnr ob Taborn. V nedeljo, 26. t. m. po večernicah bo t rerkffni hiši poduicn Bhod. Govoril bo bogosloTee F. Lakman iz Yran8kega. Ohilna ndeležba pokaži, da imo ures napredni! o Isobraievalno drnitro t Caljo. Y nedeljo, 36 septembra popoldne ob pol 4. uri bo t Teliki drorani ,Pri beltm to1qu predaTanje o letošnjem goBpodinjskem tečaja na Teharjih (poroča mlsdenka Antooija Pintar) in Teseloigra nJeu nad petelinom in kes". Čistl dobiček se porabi t pokritje gtroikov za nori draštTeni oder. c Braslorte. ProstoToljna požarna bramba priredi t nedel)o 2. vinotoka ob 3. pop ljndsko veulico v goitilniikih proitorlh g. A Plaakan. Na »sporedu je godba, »reeoloT, &*ljiva pošta, itreljaaje na dobhke, pleg in drnge z»n miroati. — Odbor. c Polsell. ProstOToIjna požarna bramba ima t nedeljo, dne 25. leptembra t 1. cb 3. uri pop. v proitorih g. Cimperaana btoj ndni letni občni zbor. E obilni odeležbi vabi odbor. Brežiškj okra). b Rajhenburg. Dne 17. septembra sta bila porožena v tukajšnji župnijski cerkvi g. Kristijan Štarkl, trgovec v Sevnici, in gdč. Ana Kacijan iz Rajhenburga. Bilo srečno! b Raihenburg. Dne 13. septembra ob 8. uri '/j>;traj je umrl po dolgotiajni bolezni, previden s sv, zakranienti za umirajoce, Franc Kralj, veleposestnik v Dovškem. Bog mu je naklonil precej visoko starost. Zapustil nas je v 86. letu svoje starosti. Pogreb je i>il v Cetrtek, dne 15. septembra dopoldne. Rajni \e bil eden najuglednejših mož naše župnije. Velikamoožica ljudi, ki ga je spremljala k zadnji poti od hiše žalosti do župnijske cerkve v Rajhenburgu, kjer so se opravile mase zadušnice, je glasno pričala, kako priljubljen je bil. Ob odprtem grobu pa se je marsikomu zasolzilo oko, ko se je spomnil, kolikega dobrotnika mu polagajo k večnemu počitku. Rajni Kralj je bil večkrat ud okrajnega zastopa. Skozi ve6 let je bil tudi občinski svetovalec in odbornik. Nad 40 let pa je bil ključar prijazne cerkvice sv. Jakoba, za katero je storil vse, da bi bila vredna imena hiše božje. rvoi vrl laran je bil vedno pripravljen s svojim darom iuui za olepšavo župnijske cerkve. Bil sem oolo pn6a,, kako iz srca rad je privolil, ko ga |e gospa soproga prigovarjala, da daruje rodbina Kraljeva^ za m»o župnijsko rel-kev Mariia T.urd v Rajhonburgu okno, ki stane 1200 K. Kako rad je rajni dobrote delil, kaže tudi to, da je bil blizi! 1000 otrokom krstni, oziroma birmanski boter. Bodi mu torej zemljicaj lahka, bodi mu blag spomin! Zalujoči gospej soprogi rajnega in njegovi hčerki naiglobokejše sožalje! b St. Peter pod Svetimi gorami. (Dne 8. sept. j© umrl tukaj revni težak Jurij Koren, ki je bil v vojski v Schleswig-Holsteinu, kjer si je zaslužil kot zvest in hraber vojak odliko. t)ne 10. septembra pa je umrla Neža Osojnik, pridna in vzgledna kmetica, po dolgi in mučni bolezni. b Sv. Peter pod Sv. goranii. Neusmiljena smrt Je ugasnila življenje blagi in nepozabni materi, sedaj yžitkarici v Trebčah, Neži .Osojnik. Rajnka je bila zelo priljubljena, kar se je videlo tudi pri pogrebu, ki se ga je udeležilo mnogo ljudstva. N. v m. p.! b Ševnica. Sevničani, sedaj premislite dobro ter dajajte vendar svoje otroke v slovensko šolo; pustite za vedno nemško gnezdo pri miru. Nikdar vam ne bode žal. Sedaj se začne kmalu drugo Šolsko leto, zato je tein bolj treba, da rešimo ubogo, zaslepljeno ljudstvo. Posebno članice Dekliške zveze stopite na plan ter pokažite svojo železno voljo pri brateih in sestricah! Kozje. Dne 18. kimovca se je vršil shod naše Slovenske kmečke zveze v Kozjem, ki se je po izvajanjih dr, Fr. Jankoviča o vzrokih obstrukcije jednoglasno izjavil za obstrukcijo v deželnem zboru. Navzoči volilci — ' med njimi tudi zelo mnogo obrtnikov — so izrekli ob splošnem navdusenju željo, da naj slovenski poslanci vstrajajo na dosedanji poti v boju za pravice slovenskega ljudstva. b Zabukovje. Krasno zborovanje se je vršilo tukaj zadnjo nedeljo. Poročat je prišel poslanec dr. Benkovič, ki je zlasli ostro prijemal liberalce. Govorili so tudi fi. g. župnik Stoklas in drugi. Sprejela se je ostra resolucija, ki odobrava obstrukcijo posl. S. K. Z. v deželnem zboru. Poslanec dr. Benkovič ie odgovarjal tudi na razna vpraŠanja radi poldnevnega pouka in pa sejinov. b Pišece. Poldnevni Solski pouk. Radi upravičenih želj našega kme&kega ljudstva sem prisiljen tudi tej zadevi posvetiti par vrstic. Ne samo pri nas, temveč po vsein slovenskem Spodnjem Štajerju vlada odločna zahteva glede poldnevnega pouka na našib. ljudskih šolah. hi ta zahteva vre zlasti v zadnjem času z mrzlično naglostjo na dan. Da se je ta zahteva tudi pri nas iz važnih vzrokov ukoreninila, navedem tukaj nekatere razloge: 1. V našem okolišu je po navadnem šolskem načelu podaljšan dopoldanski šolski pouk dopoldan od 1—iy2—2—3 ure, torej po razliki razredov za pol, eno in dve uri. In za to borno pol ali eno uro morajo otroci gladovati opoldan, kar je za taka mlada bitja, ki potrebujejo Še pogostejše lirane kot odrasli človek, preusodno. Razume se, v kakem položaju se nahajajo otrooi ubožnejših, od šole za eno uro ali še več oddaljenih starišev, kateri zlasti v zimskem času niso v stanu istim preskrbeti povoljne obleke in obuvala in jim podati košček kruha za opoldan. Tako zmrzli gladujejo celi dan, med tem ko se v njih praznih želodcih rodi poželjenje po tujem blagu. Ali so taki otroci splohi sposobni za učenje? Ali služijo taka sredstva v razvoj eloveškega bitja? Torej ni čuda, da se pritožvijejo naborne komisije in drugi uradi o vedno narašeaioSem številu telesno in moralno uničene mladine. 2. Da vsak kmet potrebuje neobhodno otroke zlasti pri paši živine, je gotovo merodajnim krogom dobro znano. V mnogih slučajib. se dogaja, da po&iljajo stariši po tri ali več otrok v šolo, dočim morajo sami pasti živino, nied tem, ko zastajajo nujna dela na polju. Kedo pa bo pridelal živež otrokom, to seveda ni stvar u6iteljskih krogov! Za to se nikdo ne zmeni! Samo, da sedi otrok v &oli, je dobro, četudi je oslabel. 3. Ubožm stariši, ki vsled boiezni ali drugih vzrokov ne morejo skrbeti za otroka, liočejo dati istega drugim ljudem. Pa kedo bode vzel otroka, ko mora; biti celi dan v šoli in nima od njega nikakih koristi, pa6 pa zgubo? Otroci začenjajo pohajati od vasi do ,vasi, prosjačiti in slednjič kraiiti. Vsakdo se jih rad ogiblje, zaničuje itd. In kaj postane iz take mladine? Pravcati potepuhi — izvržki človeštva. Se mnogo tehtnih razlogov, iz katerili izvira klic po poldnevnem šolskem pouku, bi laliko navedli, pa rabili bi prevefi prostora. Omenim naj še dejstvo, da je ljudstvo z učiteljstvom velikokrat nezadovoljno. Temn pa je vzrok, da se briga dokaj uMteljev veliko bolj za druge zadeve, kakor za poučevanje. Nekateri se vdinjajo pri rudokopih, da vlecejo tam mastne plafie, drugimje politična hujskariia najsvetejSe delo, in zopet drugi posvetijo vso skrb svojira posestvom, in uCiteljevanje je tem možem nekaka postranska stvar. Posledica terau pa je, da je vspeh danaSnjili razširjenih §ol dostikrat za istim pred 30 leti, ko so bile po velikih župnijah le enorazrednice, v katerih je poučeval po eden obfte spoštovan in vnet učitelj. Iz teh šol so izšli učenci, ki šo danes brez vseh nadaljnih študij najspretnejši voditelji ob6in in drugih korporacij, sposobni tudi drugega deželnega jezika. Dandanašnji pa je stvar drugačna in povedali bi labko marsikatero žalostno. Ko vidimo, kako našiotroci, dokonf avši ljudska Š«>]o, v svojili pismih preobrafiajo liribe in doline, se mora pač razvneti najbolj rairoljubno srce. In za to trohico izobrazbe, ki nam jo podajajo 'd-anašnje šole, se mora.jo zidati velikanske palafte in vzdržcvati eelo kopico uftiteljev! To j.e. pafi preveliko breme na  haše, že oslabele kmečke rame. Temu so rhora odpomagati. Na§a neomajana kmečka, zaliteva je, da se preustroji sedanji celodnevni šolski pouk v poldnev- nega. Naj se uadomestijo sedanje popoldanske učne nre s predpoldanskim poukom, naj se zlasti v poletuem času začenja pouk bolj zgodaj, iu pri popoldanskem pouku naj se podaljša do 4. ali 5. ure. Poučuje naj se tudi v četrtek, in pouk ne bode trpel na skrajšanju. Kličemo torej vsem interesentom in kmečkim zastopnikom, da čimprej izrazijo glasno svoje mnenje glede te zahteve, in pozivljemo naše gg. poslance, da nam z odločnim korakom priskočite na pomoč, ker z dobavo poldnevnega pouka bodete storili veliko v korifet našega kmežkega Spodnjega Štajerja. Radovedni amo, kam bodo gg. učitelji, ki se vedno nazivajo naj¦\ecje prijatelje kmetov, glede te zahteve krenili, ko se gre za važne in istinite koristi kmeta. b Zahvsla. Pojojiloica in Kmečkabranilnica ia posojilai-.a. obe v Rajhenbarga, Bte blsgovolili tukajšnji šoli nakloniti podporo (prva 3 5, draga 10 K) za Š9la»ko kajiiniso, xa kar se jima na tem mestu — b pripcročilom It za drngokrat — izreka ol podpiB&aega šol. vodstva in okiajnega Jolskega gveta najtopleja zahvala. Šolako vodstvo in kraj. šol s»et pri S*. Antonu. Lnd. Potočnik, sadačitelj-Toditelj. — Joief Cerjak, n&čelnik b Zihvala. Podpisano Solsko vcdstvo io krajni iolski svet «8 tem potoru usjtopieje z&hvaljajeta vsera oniu blagim darovalcom, ki so pripcmogli, da ee je tukajSnjo Solsko mladino ob priliki glavja ceaarjere &<)letaice moglo pogostiti Šolsko vcdstvo in krajni šol. BTet Sv. Antoa. Lud, Potočnik, nadačits!] iu voditelj, Jož. Cerjak, oačelnik, Vesmik mladinske orjanizacije. Brinieva gora. Še enkrat opozarjamo na veliki dekliški shod, ki ga priredi Dekliška zveza v Konjicah v nedeljo, dne 25. septembra na, Brinjevi gori. Ob 10, uri je cerkveno opravilo, pri katerem pridiga prof. dr. H o h n j e e. Takoj po opravilu shod. Dekleta so vabljena, da pridejo prav. mnogoštevilno. Polenšak. Mladeniški sh.od, ki se je vršil pri nas v nedeljo, dne 18. t. m., je krasno vspel. Cerkveni govor je imel g. dr. Korošec. Zborovanje mladeničev, ki se je začelo po cerkvenem opravilu, je vodil dr. Korošec, pravoslover- Koser in posestnik Meško. Koser je pozdravil shod v imenu katoliško-narodnega dijaštva, kojega vrste postajajo vedno gosteje. Posestnik Meško je pozdravil v imenu katoliško-narodno mislečih domačinov. Bogoslovec Toplak je pozdravil v imenu mariborskili bogoslovcev. Slavnostni govor je imel poslanec dr. Korošec. Govorili so še: mladenie škof(Velika Nedelja), bogoslovec ZagorSek (Polenšak), ]>ravoslovec Koser (Sv. Lovrenc), Plavec (Sv. Jurij ob Sčavnici), Pučko (Sv, Tomaž), Skoliber (Sv. Urbari), Horvat (Sv. Lovrenc) ter sklepno posestnik MeSko (Polenšak). Shod je naredil na vse navzo6e najboljši utis. Petrovče. Zmagonosno prodira katoliško-narodna misel tudi v naši lepi Savinjski dolini. Tista huda bolezen, ki se je pri nas tako razširila po čitanju lažinaprednih listov, zatj)iepljenost namreč, in je vzela mnogim popolnoma pogled, ta pojema vedno bolj, vedno vec jih spregleduje. Naša dobra stvar vidno napreduje. Dokaz temu so tudi naše prireditve. V nedeljo, dne 18. t,. m. je bila v Petrovčah ljudska veselica v prid društvenemu domu iu mladinski organizaciji Savinjske doline. Veliki vrt društvenega doma je komaj zadostoval za toliko število cenjenili gostov, ki so prihiteli od blizu in od daleč, celo iz zgornje Savinjske doline. Saj je tudi jasno nebo samo vabilo na izlet v lepe Petrovče, mnogovrsten spored pa je obetal dosti koristnega in prijetnega. In res! Po pozdravni pesmici združenili pevskih zborov Savinjske doline, ki so s svojim nastopom vse kar očarali, je orisal g,.dr, Hohniecpo jako zaniraivem, s finim humorjem prepletenem uvodu v jedrnatihbesedah sedanji politični položaj v naši državi in razložil pomon ter vdihnil navdušenje za organizacijsko delo, posebno mod mladino. Poslušalci, tako mnogobrojni, so z velikim zanimanjem sledili njegovim izvajanjem. Splošno odobravanje posameznih točk in viharno ploskanje je bilo dokaz hvaležnosti, da se je potrudil preč. g. dr. v našo sredino. Nato je povzel besedo g. deželni poslaneo Terglav in poročal, kak boj bijejo v deželni zbornici ter izrazil svoje veselje, da vidi vse ljudstvo stati tako krepko ob strani svojih poslancev. Pozdrav sta izročila zbranim še dva govornika, v imenu Gornjesa.vinjčanov in pa mladeniške organizacije. Med tein pa se je razvila prav živahna zabava. Zopet se je razlegalo ubrano petje iz čvrstih mladih grl, vmes pa je svirala godba. Občno zanimanje so vzbujali šentjurski in tudi dobrnski pevci s svojimi samostojnirni nastopi. Za zabavo je bilo res obilno preskrbljeno. Nekateri so jo našli pri streljanju za dobitke, drugi so zopet poskušali srečo pri srečolovu, kjer je bil že srečen, kdor je dobil usodni listek radi velikega navala, ki so ga povzročila nenavadno krasna darila. Mnogo si jih videl v prisrčnem razgovoru z znanci, s katerimi se že clolgo niso videli. V številnih šotorih je bilo tudi z najrazličnejšimi okrepCili dobrc preskrbljeno. Vsa čast marljivim gospodičnam, ki so prevzele tam vso skrb in tako ne malo pripomogle, da se je slavnost tako imenitno in v zadovoljnost vseh vršila in se tudi v gmotnem oziru prav ugodno obnesla. Prisrčna hvala vsem, ki so kakorkoli pripomogli k temu uspehu. Ob zvokih godbe in popevanju na^ih milo donečih pesinic je čas zabave hitro, lo prehitro potekal. Zdaj pa je zopet čas dela! Da, na delo zopet, v dosego našili vzvišenib, pa dosegljivih in jasno zaSrtanih ciljev, za katere smo se zopet navduSili v nedeljo. Udejstvimo svoje načrte! V Savinjski dolini se obrača na bolje; pa to nas ne bo premotilo, cia bi se zaiiašali samo na svojo dobro stvar in držali roke križem. Bili bi potem kakor takozvani naprednjaki, pri kate: u kraljujejo fraze, prazne besede, pa-ne ideje, gospoou ejo koristolovni kričaci, pa ne ra-zsodni možje. Mi hocemo delati razumno in marljivo, vstrajno in odločno. Da, odlocno, odlodnost ravno pri nas še pri mnogih manjka. Tudi tisti, ki so Se dobri, pa nekako boječi, in si radi velike trume kričavih nasprotnikov ne upajo dosti očitno zagovarjati naših teženj in pravic, tudi ti morajo in bodo tudi odločno stopili v naše vrste, ko bodo videli, da smo mi pogumni. Prihodnjič pa, kadar se zopet zberemo v tako obilnem številu, upam, da si bomo mogli prav mnogo veselega povedati o našili trudih in uspehih. Predlogi poslancev S. K. Z, v štajerskem deželnem zboru. Poslanec RoŠkar je v prvi seji deželnega zbora vložil predlog za podporo po raznih ujmah prizadetim, |in sieer za vse v mariborskem in ljutomerskem okraju v teku tega leta povzročene elementarne poškodbe. Zahteval je hitre in izdatne pomoči za tiste ki so v bedi. 'Zupanov riaRoga je, delovati zato pri c. kr. okrajnih glavarstvih, da se podpore zahtevajo in pra\ačno razdele. Poslanec Koškar je nadalje vložil tudi predlog za zavarovanje proti vsem elementarnim po|kbdbam, v katerem zahteva od deželnega odbora, da delu]e na to, da postane zavarovanje državna zadeva; ako bi pa bilo t.o v doglednem času neizpeljivo, tedaj se naj ustanovi z državno podporo deželno zavarovanje z primernim doplačilom za vse poljedelce obvezno. Poslanec dr. Jankovič je vložil predlog, da bi se po toči, peronospori in oidiju poškodovanim občinam brežiškega okraja dovolila izdatna podpora od dožele m države. Poslanec PiSek je stavil dne 20. t. m. v dež. zboru nujni predlog za podporo po tofti poškodovanim: v občini Tolsti vrh, okrai Konjice. Poslanec PiŠek je stavil tudi nujni predlog za po toti poškodovane v obclnah Modraže, Dežno. ŠtaterJieri: in clruge, ter zaliteval nujne pomoči od dežele in države. Poslanec Ozmec je vložil predlog" za podporo haloškim občinam, 'ki so bile letos meseca avgusta hudo poškodovane po toči. Poslanec Ozmec je stavil nadalje interpelacijo v zadevi pristranskega iztirjevanja i zamudnih kazni zaradi šolskega obiska od strani ptujskega okrajnega oziroma deželnega šolskega sveta. Poslanec dr. Verstovšek je stavil predlog za podporo iz deželne blagajne po nevihti oškodovanim posestnikom v šoštanjskem in slovenjegraškem okraju, zlasti v občinah: 'SoStanj {okolica), 'Topolšioa, Skale, St. Vid nad Valdekom in Razbor. Ravnotako je zahteval podpore za po uimaK poškodovane občinske ceste v teh občinah. Poslanec Pišek je stavil interpelacijo zaradi velike škode, katero dela Drava posestnikom med Mariborom in Ptujem. fiajnovejše novice. Deželnl zbor. V torek, dne 20. t. m. se jo zo- pet sešel štajerski dežeini zbor. Ker se še vedno ni ugodilo upravičenim željam spodnještajerskih Slovencev na gospodarskem in narodnem polju, izjavili so slovenski poslanci, da ne pripustijo, da bi se začolo razpravljati o dnevnem redu. Vsled tegai so se Nemei mirno udali, in prečital se je samo utok'. Pričela so se potem pogajanja s slovenskimi poslanci, ki so trajala iudi celo sredo. Danes, v četrtek je zopet seja. No ve se, kaj se bo zgodilo danes. Vendar se nam zdi, da začno poštenejši Nemci misliti na opravičcnost fc>lovenskih želj in s tem kažejo, da so vendar troznejSi, nego naši štajercijanci, ki izdajajo svoj narod in njegove koristi ter slepo drvijo za najbolj zagrizenimi Nemei. Iz šole. 'Suplenl sospod I)avorin Volavšek je premeščen iz mariborske gimnazije v Ljubljano. Fi*am. V nedeljo, dne 25. t. m. napravi telovadni odsek Orel v Mariboru k nam izlet. Priredila se bo veselica, združena s shodom v gostilni Turner. Tlhl odpor na južni železnici se je včeraj končal, ker so se železničarjem njihove najvažnejše zaUleve izpolnile. Nemškl časnik ,,Untersteirische Volkszoitung", ki ga izdaja Karl Rabitsch v Mariboru, je kupila maribovska kršfiansko-socialna stranka. List je sedaj tednik, z novim letora pa bo izhajal baje trikrat na teden v Rabitschevi tiskarni. Gor. Radgona. Odločen korak. Stevilu od celjske' ,,Zadružne zveze" odstopivšim denarnim zavodom pridružila se je tudi naša slovenska posojilnica, ki je v seji dne 19. &eptembra sklenila, rešiti se objema celjskih zadrugarjev. Pristopila je k ljubljaaskk »Zadružni zvezi". Živio! Tudi pri nas vclja: Bo] gnilemu in oholemu liberalizmu!