OCENA POLITIČNIH RAZMER V OBČINI (3)
Zakaj nezaupnica štirim direktorjem?
Zavirali  so razvoj  samoupravnih  odnosov   in  jih  poskušali   nadomestiti
s tehnokratskimi
Sekretar komiteja obdinske konference Zveze komunistov Bežigrad Bojan Zavašnik je v oceni političnega stanja v občini dobršen del poaorno-sti posvetdl tudd gospadarskim gibanjem v naži obdini. V tej Stevilki navajamo nekaj misli c akoijah osnovnih or-ganizacij zveae komunistov ln družbenopolitifinih sli v nekateidh dek>vnlh organisa-cijah, kjer ni bilo vee tako, kot bi bilo treba.
V   javni   razpravi o  oenut-ku zakona o adruienem delu smo bili v nekaterih organi-zacijah   združenega   dela  pri ocenjevaoju   samouprarljanja in  notranjih    razmer    priča večjim zaostritvann   in   raaM-Sčevan}«n. Z afccijo osnavnih organizaei] Zveze komunistov ter ponekod  ob  sodelovanju vodstva osnovne organizacije sdndikata,  »o   ob  nepoGrednd p<Mno6i  občinskega  komiteja ZKS Bežigrad  odstopill zvo-dilnega mesta trije direktorjd.
# ŠKRIPALO  PRI  SA-MOUPRAVUANJU
V   Kurivu   je   bil   direktor zaradl neurejeiiih samouprav nih  odnosov,    slcrajno  zane-marjene samoupravne zakono-daje, nepravilnega odnosadb kadrovske    politJke,   slabega ekonomskega   stanja,  za   po-vrh pa Se neodgovornega od-nosa do   družbeme    IastnJne, odstavljen s svojega položaja in Izkljufien  1b Žveze komu-ndstav.
Na seji delavskega sveta Avtoobnove Grai so sogrlaeno
izretoli nezaupnioo ddrektorju zaradi neurejenega posJova-nja, nepravilnega odnosa do deJa sainoupravnih organov, neupoštevanja stalii^ osnov-ne organizacije Zveze komu-nistor ter popuščanja moj-strski miselnosti in nekate-Tisn skrajno apolitidnim moj-stroen
Oir^ctoi Unisa toad Tovar-na opnmt Savlje In dva vo-dilna delavca pa so odstopili s svojih polotajev, ker niso na sestanku osnovne organi zacije ZK sprejeU kritike o načinu obravnaTe bodoCe samoupravne organiziranosti Unisa t Saoveniji (koncept o pirihodnji samoirpravni orga-niziranosfci Je nastajal v zelo ozkem fcrogu mimo delavcev ln družbenopolitičniih oi-gani-zaelj In brez strokovne ute-meljitve).
Na Slrtetn poUUčnem akti vu tovame Elma so izrekli ostro kritiko nesamouprav-nega m tehnokratekega obna Sanja bdfSegs direktorja in nekaterth vodilnih delavcev. Ker   se   tata-atni   direktor   in
nekaten njegovi sodelaTci niso strinjaii z ocenc sveta ZK ln bovarniške konference sindikata o stanju samoupra-vljanja t deJovni organdzaciji, se Iz protesta nlso udeležili sestanka   politidnega   aktiva.
# COMMERCE Nl HOTEL V POLIKEM
Delovna organizacija Cotn" merce se je razmeroma dolgo drtala ob strairi t sestavlje-nl organizaciji združenega de-la  FoUkem,  ugotavlja  Bojan
Zavačnik. Nika<kor se ndso rooeli sprijasautd (nied dru-gim tudd komurc&ti), da po-meni sestavljena organizacija adnrženega dela novo kvali-teto t samourpravni organizi-ranostt ln delitvl dela — več-jo specializacijo, združevanje sredstev itd. Znto je bilo sprva »ngažiranje članov de-lovnega kolektiva Commerce prt obBkovanju enotnega tr-govtaskega subjekta, torej ene detovne organizadje z ved toadJ v Poljkemu bolj stmboliAno. Se&e po ostri kri-Ciki ob«n«kega komiteja Zve-ze komun)»toy bi neposred-netn pogovom z v<xiilniiKl dela-»cd to najbolj odgovomi-mi pohtiCnimi funkcionarjl, se je bistveno spremenil od-nos Commeroea do sestav))e-ne organis^acije Polikran in znobraj nje do oblikovar\]a noy« trgovinske delovne or-Hanfeacaje skupej z Astro, Chernom (n Kemija-impexoin.
• PRORACUNSKA MISELNOST V DRUŽBENIH
DEJAVNOSTIH
Sekretaf komiteja navaja, da je imela javna razprava o osnutku zakona najslabSo odmevnoat v organizacijah združenega dela s področja družbemh dejavnosti. Malo je bilo razmišJjanj o moi-nofitih za drugačno samo-upravno organiziranost, o medsebojnem povezovanju, o večji družbeni učinkovitosfci na področju vzgoje in izo-braževanja, otroškega varst-va, kulture, socialnega var-stva itd. Ved nekako čakajo na rešitve oziroma modele od zunaj. Zlasti Upičen pri-mer je prl tem prehod na usmerjeno i2Obraževanje in temu ustmno samoupravno organiziranje.
Menjavo dela v samoupraiv-nih jnteresnih skupnostdh do-stikrat pojmujejo preveč pro-računsko, bolj z dinarskega vidtica, medtein ko je prema-lo navzoč družbeni odnos, to-rej sporazumevanje med po-rabnitoi in tevajalci. Nedvom-no bo treba v pribodnjai me-secjih prav v družbenih de-javnostih bistveno povečatl aktivnost vseh družbenopoU-tičnih orgaoizacij, samoupra-vnih organov in poslovodnih struktur pri uresničevanju zamisli in r^Sitev iz osnutkm zakona o združenem delu.