SVOBODNA SLOVENIJA
AffO (LETO) XXIV. (18) No. (štev.) 13
KISLO VE NI A. LI BRK
BUENOS AIRES 1. aprila 1965
Sklenjena veriga
Veriga je pomenljivo znamenje, velik simbol. Simbol neodvisnosti in svobode, če je deljena na dva dela. Tako jo slikajo novonastale države, da ponazorijo neodvisnost od matičnih dežel (od Anglije, Španije, Francije ipd.). A v nepretrgani, sklenjeni verigi gledamo simbol moči, neprekinjenega zapovrst-ja, kontinuitete.
Kot je naravno, da se otrok rodi, razvija in doraste v družini, tako je naravno in vzporedno z družino, da se Človek rodi, razvija in doraste v določenem narodu. Samorastnikov v narodih ni, tudi mešanci (mestici) pripadajo določenemu narodu, ne sestavljajo svojskega naroda. In kot je naravno, da človek pripada določenemu narodu, tako je naravno, da v tem narodu ostane, da narodova veriga ostane nepretrgana. Drugače biti ne more. Narod, ki bi zgubljal družino za družino, rod za rodom, bi nujno preminul, izumrl. Narodova smrt pa je nasprotna skrajnost narodove kontinuitete. Le-ta je naravna zahteva človekovega in naro dovega življenja.
Ohranjevanje narodov ima svojo naravno podlago. V našem primeru ima svoj pomen ohranjevanje, kontinuiteta slovenske krvi tudi v tujini. Gre za nadaljevanje slovenstva, za ohranjevanje domovinskega življenja, vzdušja. „Kjer se zbirajo Sloveni“. Bodisi v cerkvi, v šoli, na prireditvah, v organizacijah, pri prosvetnem delu. Saj domovina ni samo zemlja, kjer smo se rodili, ampak ves skupek svojskih narodovih, slovenskih sestavin, ves zaklad narodovega bogastva. In tega smo ponesli s seboj v svet. Posredovanje tega mlajšim, 'in da otroci, kasnejši rodovi, sprejmejo dediščino staršev kot sestavni del njih samih, to je vsebina in naloga kontinuitete, nadaljevanja narodovega življenja tudi zunaj domovine.
Ali ima kontinuiteta svoj pomen in smisel? Ali celo dolžnost?
Pesnik Dante, Judje v sužnosti in drugi so čutili trpkost tujine in izkoreninjenost iz rodne zemlje ter so hoteli ostati z njo povezani. In še drugi primeri: Nemec ostane Nemec (celo po-pogrkavanje mu ostane) in za tem načrtno stremi (nemške kolonije v Misio-nes); Angleži sami in celo domačini imajo za posebno odliko, če njihovi otroci hodijo v „angleške zavode“; podobno kot Nemci so se ohranili Ukrajinci (kolonije v Misiones, Entre Rios); spet na druge načine skrbe za kontinuiteto Poljaki, Čehi. Kitajci in drugi, sploh priseljeni narodi, ki se narodno zavedajo sami sebe.
A želja in dejansko delo za lastno •narodovo kontinuiteto se ne javlja samo med izseljenci v Argentini. Ta težnja se kaže tudi v svetu sploh. -Severnoameriški črnci si za ceno krvi kupujejo osnovne človečanske pravice; Ka-talanci v Španiji branijo pravico do lastnega jezika. Naše lastne narodne manjšine se ne vprašujejo, ali ima kontinuiteta pomen in smisel, ampak jim je dolžnost, zato izdajajo liste, knjige,
. vodijo gimnazijo, ustanavljajo mladinske domove.
Ali ima potem vprašanje o smislu narodove kontinuitete še smisel? Po zgledu drugih narodnosti, je za nas ohranjevanje slovenstva, nas samih kot narodna skupina, samo še dolžnost. Če nujni naravni razvoj vodi v stopitev in zlitje s tukajšnjim narodom, s tem ni nikakor rečeno, da smemo ta razvoj pospešiti. Ni rečeno, da bi morali biti že sami priče usihanju mlade slovenske krvi v argentinski zemlji. Nasprotno. Potrebno je ohranjevanje narodovi, čistokrvnosti in polnokrvnosti. Saj je to obema narodoma le v korist in po-plemenitev.
Zato pozdravljamo vsako načrtno delo za narodovo ohranitev, za slovensko kontinuiteto v zdomstvu. V to prizadevanje je vključeno vse versko, politično, kulturno in prosvetno delovanje. Le za ceno žrtvovanega prostega časa in skrajšanih noči si bomo v ve liki meri, kot doslej, kupovali leto za letom narodov obstanek, kontinuiteto. Čas bo nujno priklepal na slovensko narodovo verigo kulturne, jezikovne in druge sestavine dežel, v katerih živimo. A če bo veriga ostala nepretrgana, tr-
VIETMM: SOVJETSKI BLOK GROZI S „PROSTOVOLJCI“
Minuli teden so se ZDA zagovarjale pred svobodnim in komunističnim svetom zaradi neprevidnosti enega svojih višjih častnikov, ki je v Vietnamu izjavil, da ameriški oddelki uporabljajo mamilne pline proti komunističnim gverilcem.
Po vsem svetu je završalo, češ, da ZDA uporabljajo strupene pline, ki so bili že med prvo svetovno vojno mednarodno prepovedani. Ameriški zun. minister Rusk je na tiskovni konferenci pojasnjeval, da so plini, ki so jih uporabljali proti komunistom v Vietnamu, navadni mamilni plini, ki jih uporabljajo policije po vseh državah proti izgrednikom. Prav tako je izjavil, da je tudi Anglija uporabljala take pline že na Cipru in v Egiptu. ZDA bodo te vrste plinov uporabljale proti komunistom še naprej, kjer in kadar se jim bo to zdelo potrebno. Vsekakor je boljše metati tovrstne pline, kakor pa razdiralne bombe. Plini ne zahtevajo človeških žrtev, medtem ko bombe težko prizadevajo tudi civilno prebivalstvo. Komunisti so v Južnem Vietnamu v zadnjem času začeli s taktiko požiganja celih naselij, tako da se množice preganjenih in prestrašenih Vietnamcev zatekajo v okrilje iSaigona in drugih večjih mest. Tu nastajajo velike zmešnjave, pomanjkanja prenočišč, dela in prehrane. Med begunce se vrivajo tudi komunistični agitatorji in atentatorji. Komunisti prebivalstvu požigajo tudi osebne izkaznice, tako da je oblastem begunce težko identificirati in jih ločiti od vtihotapljenih gverilcev.
Moskva je Washingtonu poslala protestno noto proti uporabi „strupenih plinov“, ki pa so jo ZDA zavrnile, ker strupenih plinov v Vietnamu ne uporabljajo. Prav tako je moral Washington zadevo posebej pojasniti britanski vladi, na katero je pritisnila skupina skrajno levičarskih laburističnih poslancev, da naj protestira v ZDA. Proti Washingtonu so zagrmeli seveda ves sovjetski blok in rdeča Kitajska s svojimi sateliti. Toda po nekaj dneh je
Stvar zopet prešla v pozabo, ker so ZDA ostale neomajne in odločno odklanjale neutemeljene obtožbe.
Takoj zatem je sovjetski blok začel z grožnjo o „prostovoljcih“ v pomoč Severnemu Vietnamu. Prvi je sprožil prostovoljski val sovjetski preds. Brež-njev ob priliki sprejema sovjetskih kozmonavtov v Moskvi. Čeprav nima vprašanje Vietnama nobene zveze s poletom kozmonavtov po vesolju, je Brežnjev v svojem govoru, v katerem je hvalil sovjetski vesoljski napredek, vpletal zadevo Vietnama in izjavil, da se „na stotine sovjetskih prostovoljcev prijavlja za pomoč Vietcongu“ in da „bo težko preprečil, da ne bi ti prostovoljci odšli v Severni Vietnam“. Kakor v odmev je tudi Peking objavil, da bo poslal „prostovoljce“ v Vietnam, za njim na še Severna Koreja in končno Castrova Ku-
ba.	Vse te države, da bodo poslale gverilcem tudi orožja in drug vojni material za njihovo borbo proti Amerikancem. Castro je napovedal, da bo poslal v Severni Vietnam izurjene raketne strelce, Moskva pa, da bo poslala tudi letala in rakete.
Amerikanci ugotavljajo, da so v zadnjih dneh začele prihajati prve pošiljke komunističnega orožja v Severni Vietnam, dočim o „prostovoljk-h'1 še ni poročil.
Ameriško in južnovietnamsko letal stvo je ves teden bombardiralo gverilske postojanke v Južnem Vietnamu in objekte v Severnem Vietnamu. Ameriška 7. flota je neprestano na preži v tonkinškem zalivu in vzdolž vietnamske obale, da preprečuje morebitna izkrcavanja komunističnih gverilcev. Ameriški veleposlanik v Saigonu Taylor pa je odletel na poročanje v Washington in trdijo, da namerava od Johnsona zahtevati, da naj pošlje še nadaljnje ameriške oddelke v Južni Vietnam.
V torek so izvršili‘komunistični teroristi tudi bombni atentat na ameriško poslaništvo. Ubitih je bilo 17 oseb in 151 ranjenih.
Borba ameriških črncev za pravico glasovanja
Ameriški črnci se dolga desetletja borijo za osnovne človečanske pravice.
Najslabše se jim godi v južnih državah ZDA, tem pa prednjači država Alabama. Čeprav sta že Kennedy, za njim pa Johnson uzakonila enake državljanske pravice za črnce in belce v ZDA, pa imajo posamezne ameriške države možnost tozadevne zakone prikrojevati svojim razmeram in okoliščinam, tako da so po nekaterih državah črnci že popolnoma enakopravni z belci, v drugih pa, kakor npr. v Alabami, se morajo še boriti npr. za volilno pravico. Guverner Alabame je George Wallace, glavno mesto te države se imenuje Montgomery.
Črnci, ki jih v njihovi borbi vodi znani Martin Luther King, so pred dobrimi tremi tedni poskušali organizirati protesten pohod iz mesta iSelma v 80 km oddaljeni Montgomery, da bi jim Wallace priznal volilno pravico. Takrat j; Wallaceova policija pohod krvavo razbila.
Nov pohod so organizirali pretekli teden in ga tudi uspešno izvedli. Pot 80 kilometrov so razdelili na pet delov, tako da je pohod iz Beline do Montgo-meryja trajal pet dni. Organizatorji pohoda so zbrali žimnice, dva velika cirkuška in na desetine manjših šotorov za prenočevanje, poljsko kuhinjo, kamione za odvažanje smeti in skupino rejšilnih avtomobilov. Romarje, ki jih je po policijskih predpisih smelo biti vso pot samo 300, je varovalo 1863 alabamskih stražnikov, 100 agentov FBI, 300 federalnih policijskih komisarjev in 1000 ameriških vojakov. Pohod je potekel mirno, brez incidentov, tik pred Montgomeryjem pa se je 300 romarjem pridružila množica skoro 25.000 ljudi, k’ so iz vseh delov države prihiteli črncem v Alabami na pomoč. Vsa ta množica je priromala v Montgomery pred
do sklenjena, bodo tudi otroci, ki nas ;
ne bodo več osebno poznali, še mogli izslediti prve člene naše verige in bodo odkrili, da je prvi člen slovenske verige priklenjen na triglavske gore.
J. R.
guvernerjevo palačo in zahtevala avdienco pri Wallaeu. Ta je avdienco odklonil.
V	zadevo se je vmešala tudi desničarska organizacija Ku Klux Klan, katere štirje člani so ustrelili 39-letno Violo Gregg Liuzzo iz Detroita, ki je po magala pri organiziranju pohoda. Umor je po ZDA močno odjeknil, prav tako v svetu, ker je znova potrdil, kakšno vzdušje vlada v ZDA med belci in črnci.
Predsednik Johnson je v kongresu odločno napovedal, da bo strl odpor belcev v južnih državah in da bodo morali črnci po vsej državi uživati enake pravice z belci. Javno je tudi napadel Ku Klux Klan in napovedal, da je zapovedal FBI uvesti najstrožjo preiskavo v zvezi z umorom Viole Liuzzo ter delovanjem teroristične organizacije same.
V	kongresu nameravajo sredi aprila izglasovati dodatna določila k zakonu o enaki volilni pravici za črnce po vsej državi in predvidevajo, da bo kvečjemu 100 poslancev glasovalo proti.
Potres v Čilu
Čile je minulo nedeljo opoldne težko prizadel silovit potres', ki je uničil več krajev in vasi. V prvih rešilnih akcijah so ugotovili ok. 600 mrtvih in nad 1500 pogrešanih, predvsem pa je bilo prizadeto mestece Galera, ok. 120 km severno od prestolnice Santiago. Ogromen vodni jez se je zaradi potresa podrl ter je vodovje odneslo vse hiše s prebivalstvom vred. Predsednik Frei je proglasil izredno stanje po vsej državi. Iz sosednjih ameriških republik, prav tako iz ZDA in Evrope so takoj začeli z letali dovažati hrano, obleko, odeje in druge potrebščine v čile, da bi tako olajšali bedo težko prizadetih Čilencev, škoda, ki jo je povzročil potres, gre v stotine milijonov čilskih pesov. Od nedelje na ponedeljek ponoči je bilo še več manjših potresnih sunkov v Čilu, ki pa niso zahtevali človeških žrtev. Potres so čutili tudi v argentinski Men-dozi, seizmografi pa so ga zabeležili po vsem svetu.
IZ TEDNA
Čilski zun. min. Gabrijel Valdes bo
na prihodnjem sestanku zun. min. am. držav maja meseca v Rio de Janeiro predlagal radikalne spremembe ustroja Organizacije ameriških držav. Polit, pogodbi o obrambi am. poloble pred komunistično napadalnostjo, naj bi stala nasproti tudi pogodba o gospodarski solidarnosti ameriškega kontinenta. „Hočemo gospodarsko solidarnost, ker ni mogoče govoriti o politični enakosti med narodi, če niso tudi gospodarsko enaki. Siromaštvo in pomanjkanje v državah Latinske Amerike je neke vrste napad nanje, proti kateremu moramo zgraditi gospodarski sistem, za njegovo odstranitev“. Predlog čilskega zun. min. bo prodrl, ker je zanj večina am. držav, zlasti ZDA ga odobravajo.
Bolivijski predsednik gen. Barrientos, na katerega je bil prejšnji teden izvršen atentat v Cochabambi, je splošne volitve preložil za mesec dni. Gen. Barrientos ima težave s polit, strankami, ki zahtevajo, da mora pred volitvami odstopiti, če hoče biti sam kandidat. Takšna so namreč ustavna določila. General pa zatrjuje, da ima dogovor samo z ljudstvom, ne pa s polit. Strankami, ki bi se rade gen. Barrientosa znebile s tem, da predlagajo za predsedniškega kandidata glavnega poveljnika bolivijske vojske gen. Ovando. Ta pa zatrjuje, da je z vojsko odločno na strani gen. Barrientosa.
Za Venezuelo, Kolumbijo in delno tudi Argentino je dobil sedaj gverilce tudi Brazil. Pred dnevi so se pojavili v južnih redko naseljenih in gozdnih predelih države v bližini argentinske meje. Skupina 200 do 300 oboroženih mož je pod poveljstvom biv. polkovnika Jeffersona Cardima de Alencar Osorio napadla policijske in vojaške posadke v samotnih krajih Teniente Portella, Tres Pasos in Frederico Westphalen, jih razorožila in pobrala vse orožje in municijo. Nad upornike je odšlo 1500 mož redne vojske. Poveljnik gverilcev se podpisuje kot „poveljujoči častnik oboroženih sil državne osvoboditve“.
Predsednika Paraguaya in Brazila
gen. Stroesner in maršal Humberto Ca-stelo Branco sta prejšnjo soboto izročila prometu mednarodni most čez reko Parana. Imenuje se „most prijateljstva“ ter povezuje paraguaysko mesto Puerto Stroesner z brazilskim krajem Foz de Iguazu.
V najpomembnejšem in najbolj razvitem brazilskem mestu Sao Paolo je pri občinskih volitvah zmagal letalski brigadir Fario Lima, ki ga je podpiral biv, predsednik Janio Quadros proti guvernerju Adhemarju de Barrosu. To so bile prve volitve pod sed. revoluc. vojaško vlado, pri katerih je vladni kandidat propadel.
Papež Pavel VI. namerava ustanoviti v Vatikanu posebno tajništvo za
V TEDEN
vzdrževanje zvez z brezverskimi državami in ustanovami. Vodil ga bo avstrijski kardinal dunajski nadškof dr. Franc Koenig.
Zahodnonemški parlament je z več
kot dve tretjinsko večino odobril zakonski osnutek o podaljšanju roka za preganjanje vojnih zločincev do konca leta 1969. Pravosodni min. Ewald Bucher, član nemške svobodne demokratske stranke, omenjenega zak. osnutka ni hotel podpisati, ker stoji s svojo stranko na stališču, da je protiustaven, ter je zato odstopil. Kancler Ludvik Erhard je polit, krizo in sedanjo vladno kombinacijo kršč. demokratov in svobodnih demokratov rešil na ta način, da koalicija obeh strank ostane še naprej, pravosodni resor pa naj kancler zasede do volitev 19. septembra s članom kršč. demokratske stranke.
Harold Wilson, predsednik britanske laburistične vlade, je izjavil, da z ozirom na dejstvo, da se je zaradi zadnjih nadomestnih volitev v Angliji vladna večina v poslanski zbornici znižala samo na dva člana, ne bo prav nič okleval razpisati nove državnozborske volitve, če bi konservativci delo vlade ovirali z neprestanimi predlogi o izglasovanju nezaupnice laburistični vladi.
Francoski znn. minister Murville je na obisku v Rimu. Z italijanskim zun. ministrom Fanfanijem ima razgovore o vprašanjih evropske skupnosti ter o franc, predlogu za rešitev vietnamskega vprašanja.
V	Maroku so ustrelili 14 prevratnikov, ki so delali na zrušenju sedanje maroške vlade s kraljem Hasanom II. na čelu. Na procesu proti zarotnikom in zadnjim izgrednikom v mestu Casablanca so navajali, da so imeli navodila in pomoč iz Alžira.
Britanska vlada je obvestila predsednika judovske vlade Levija Eškola, ki je trenutno na obisku v Londonu, da Velika Britanija judovski državi ne bo prodajala orožja. Istočasno je brit. vlada objavila sporočilo, v katerem zatrjuje, da obžaluje vsako akcijo, ki bi preprečevala koristno in proizvajalno funkcijo jordanskega vodovja.
V	Kongu je pri volitvah zmagala stranka predsednika Čombeja Conekat.
V	Moskvi je v 87 letu starosti umrla Ekaterina Pavlova Peškova, vdova po ruskem pisatelju Maksimu Gorkem — Alekseju Maksimoviču Peškovu.
Na Ceylonu je morala odstopiti levičarska predsednica vlade -Sirimavo Bandaranaike, ker je njeno stranko svobode pri volitvah premagala združena narodna stranka, ki zagovarja odločen naslon Ceylona na demokratske države.
Španija je posodila Medameriškj banki (BID) 20 milijonov dolarjev za pospeševanje del, katere financira ta banka v Latinski Ameriki.
Im ftivlfenja M dogajanja v Argentini
Združevanje sorodnih političnih skupin, iskanje krivcev za poraze...
Zadnje volitve še vedno niso šle v pozabo. Posamezne politične skupine se še kar naprej bavijo z njimi in presojajo rezultate, ki so jih pri volitvah dosegle. Poražene stranke, in med temi sta zlasti Aramburujeva Zveza argentinskega ljudstva — UDELPA — in krščansko demokratska stranka, pa iščejo vzroke za neuspeh.
Aramburujeva Zveza argentinskega ljudstva je desničarska politična formacija. Zato je njen predsednik gen. Aramburu že pred volitvami ponovno izrazil željo, naj bi prišlo do združitve vseh sorodnih desničarskih skupin, da bi država dobila močno in solidno konservativno stranko. Po volitvah se prizadevanja za združitev sorodnih političnih skupin nadaljujejo. Zlasti za združitev najprej številnih konservativnih političnih skupin v državi in nato šq z ostalimi desničarskimi skupinami.
Na drugi strani je bila izražena nujnost združitve radikalnih strank. Sedaj so kar tri velike s še nekaterimi manjšimi odtenki. Dr. Balbinova Ljudska radikalna stranka, dr. Alendejeva ir.transigentna radikalna stranka in dr.
Frondizijevo Gibanje za napredek in integracijo — MID. Do združitve teh strank bo prišlo težje, v glavnem zaradi osebnih razlogov. V Frondizijevo stranko je pred dnevi vstopil tudi vodja ene od peronističnih skupin dr. Roge-lio Frigerio, dr. Frondizijev gospodarski izvedenec, zaradi katerega je bilo več vojaških nastopov proti biv. predsedniku.
V krščanski demokratski stranki je po zadnjih volitvah nastopila globoka kriza. Je posledica zgrešenega vodstva stranke, ki je to politično skupino v njeni razvojni akciji skoro povsem ohromilo, čeprav ima šele nekaj let življenja. Saj je od skoro 700.000 glasov, ki jih je dobila pri prvih volitvah, pri zadnjih volitvah dobila komaj še nekaj nad 200.000. Zato so tisti, ki so bili med njenimi ustanovitelji, odločno nastopili po volitvah ter zahtevali, ida morajo krivci za ta strahoten poraz odgovarjati. Poudarjeno je bilo, da bi bilo nujno, da odstopi celotno vodstvo in da prevzamejo nadaljnje organiziranje stranke ljudje, ki ji bodo po vzoru krščanskih demokratskih strank v drugih državah — zlasti v Čilu in v Nemčiji ter (Nadaljevanje na 2. strani)
2
SVOBODNA SLOV 81^-
Anica Kraljeva
JV c
V lepi stari vili sredi obširnega par- | ka, v napol temni sobi, sedita dve star- ! k; sestri. Ogromno imetje v denarju in nepremičninah jima je na razpolago. A njima zadostuje v celi hiši samo ena soba. Kuharica je že naveličana kuhati vedno isto pičlo in enolično hrano, vrtnarju se tudi zdi nesmiselno oživljati rožnate grede, šofer pa večkrat pozabi, kam je položil svojo šofersko uniformo, ko se dvema gospodinjama le od časa do časa zljubi iti na kakšen dolž- j nostni obisk. Tako živita že petnajst let! j
Zasedeli sta se v prepričanju, da sta j svoje življenje že zaključili. Kakor sta zaprli celo vrsto popolnoma opremljenih sob, tako sta zaprli tudi v svoji notranjosti vsa okenca duševne rasti, v svojem srcu pa vsa okenca ljubezni. Obsodili sta se na prezgodnje, brezplodno ir nesmiselno umiranje.
Koliko sta izgubili lepega, koliko dobrega opustili v petnajstih letih! Na njihovo zapuščino, ki bi lahko osrečila potrebne, se bodo vrgli po njihovi smrti kakor lačni volkovi že dovolj bogati sorodniki.
Mi nimamo tako bogatih ljudi in -r- upam — tudi ne tako nespametnih. Imamo pa ljudi, ki se starajo. Med njimi so ljudje visoke starosti, ki so jasnega duha, čvrste volje in življenjske korajže, imamo pa tudi take, ki se neprevidno prezgodaj pomaknejo v našlo njač.
Po parkih in postajah vidimo še dobro ohranjene upokojence, ki ure in ure sedijo in se pogovarjajo največ o hrani. Velike debate se vrtijo o cenah kruha pred 20 leti, o Hitlerju, o Mussoliniju, papežu in junakih nogometa. Koliko neumno izgubljenih energij!
Naši upokojenci in na splošno starejši ljudje so gotovo bolj pametni in s svojim delom, bodisi doma ali zunaj, mnogo koristijo.
Tudi v tem vprašanju je ravnanje žene lahko pametno, lahko pa tudi zelo škodljivo. Včasih se prav žena, bodisi od utrujenosti, bolezni, ali pa samo iz komodnosti, umika družabnemu življenj^ sprehodom, vožnjam. Opravičuje se pa vedno v dvojini: „Midva ne moreva več, saj sva že v letih.“ Imata nekaj čez 60 let!
„Na prireditev? Ne! Je prepozno za domov.“
„V Lujan? Ko pa naju ljudje tako utrujajo!“
„Pristava? Enkrat sva bila in — nikoli več! To je predaleč!“
In tako dalje! Mož kima zraven nje. Kaj pa hoče? čeprav še okroglih lic in pokončne postave, se je vdal prepričanju, da mora od zdaj naprej drugače živeti.
Zgodovina človeškega življenja je polna zgledov, ki nas svarijo pred zmotami, nas pa tudi vzpodbujajo k pametnemu ravnanju.
BRALI SMO
Cilji ameriške politike s kom. Jugoslavijo
Hrvatje v Severni Ameriki So ame-1 narodno zavest in osnovo za gospodar-riškemu državnemu podtajniku g. Geor- ske zmogljivosti. Mi ne gremo za tem,
z a o d a $
F. Maurois piše, da je človeško telo podobno motorju. Ko se postara, je kakor izrabljen motor: če ga popravimo in pazimo nanj, nam lahko še dolga leta dobro služi.
Seveda ne moremo zahtevati, da bi se docela obnovil.
Po gotovih letih tudi pri zdravem telesu, je posebno telesno delo bolj utrudljivo. Duševne moči pa ostanejo v človeku neverjetno žive, posebno če jih rabimo. Wagner je v 70 letu zaključil svojega čudovitega Parsifala, Goethe svojega Fausta. Našteli bi lahko še dolgo vrsto umetnin, ki so nastale v visoki starosti raznih umetnikov, ki bi jih pa ne ustvarili, če bi pred časom odložili pero ali čopič.
človek, ki prezgodaj in brez tehtnega razloga odloži delo, bodisi telesno ali duševno, ne samo, da ne izvrši svojega poslanstva, marveč tudi samega sebe obsodi na prezgodnjo smrt. Ljudje, ki nič ne delajo, ki se za nič ne zanimajo, tudi fizično obnemorejo pred časom in so žalostni in nezadovoljni. Drugačni pa so oni, ki do zadnjih moči i delajo. Ti so vedri in mirni. Posebno srečni so pa oni, ki svoje zadnje sile uporabljajo za dobro bližnjega.
Velika gonilna sila življenske moči je radovednost. Ne ona, ki se hrani z bežnimi novicami o znancih in raznih dnevnih dogodkih, ampak ona, ki nas notranje bogati, ki nam odkriva, bodisi v knjigah, pogovorih ali predavanjih, globino starih in večno novih resnic. Za zdravo radovednost se danes odpirajo široka polja, ne samo v tehničnem svetu, saj se prav v zvezi s tem dogajajo tudi v človeškem življenju velike spremembe.
Starejši ljudje imajo dolžnost se ohraniti in rasti predvsem za svojo družino, pa tudi nekoliko za naše skupne potrebe.
Mladina po naših središ,čih potrebuje opore v starejših, potrebuje njihovo razumevanje za današnje mladinske probleme. Naj se starejši ne odtegujejo od skupnega dela, naj ne odklanjajo brez pravega vzroka sodelovanja, živeli so v časih, ko so si v šolah nabrali veliko znanja in v življenju veliko izkušenj, s tem nabranim zakladom naj danes pomagajo po svojih močeh pri skupnem delu.
Isto velja tudi za starejšo ženo. Njena naloga pa je brez dvoma v tem, da svojega moža ne ovira, mu ne dopoveduje, da ni več mlad, ampak da ga podpre v plemenitem delu za našo širšo družino v tujini. Pomisli naj, da mr bo prav to pomagalo, da bo v sebi doloro časa ohranil mladeniško dušo, predvsem pa zavest, da vrši delo ljubezni, ki prinaša najboljšo pokojnino — mir in vedrost srca.
gu W. Ballu poslali lansko leto pismeno vlogo, v kateri so ga prosili, da jim odgovori na sledeča vprašanja:
„Kakšni so končni cilji ameriške politike s komunistično Jugoslavijo? Nevtralna komunistična diktatura ali morebitni prehod na svobodne, demokratske, proti Ameriki orientirane, neodvisne narodne države, ki sedaj tvorijo centralistično upravljano Jugoslavijo? Ali Združene države mislijo1 ha priznanje ločitve Hrvaške in Slovenije od »Srbije in Črne gore kot posledico pravice do samoodločbe?“
Odgovor je poslal Raymond E. Lisle opolnomočeni pomočnik tajnika za zunanje zadeve. Prejel ga je Božidar B, Abjanič, predsednik Zveze ameriških Hrvatov. Objavila je odgovor v prvi letošnji številki ugledna „Hrvatska Revija“, ki pod uredništvom g. Nikoliča izhaja v Buenos Airesu. Odgovor se glasi v slovenskem prevodu:
„Cilji ameriške politike glede Jugoslavije so: podpiranje odločnosti Jugoslavije, da ohrani narodno neodvisnost, in podžiganje razvoja v prid zastopniškim, političnim, gospodarskim in socialnim ustanovam v skladu s svobodno izraženo voljo jugoslovanskega naroda.
Ker se Vaša ostala vprašanja nanašajo na domnevne dogodke in stanje in so zato v bistvu špekulativne narave* ne moremo nanje odgovoriti z določnimi besedami.
Na splošno lahko rečemo, da so stališča vlade ZDA odrejena na osnovi ame-, riških narodnih interesov v primernem f' odnosu do vseh važnih ,činiteljev in ozirov.
Združene države so se dosledno za vzemale za načelo samoodločbe za vse narode. 'Seveda pa je nacionalizem lahko sila, ki deli in uničuje, pa tudi sila, ki ustvarja in združuje. Kadar je odločiti, da se uporabi to načelo, je v vsakem danem položaju in okoliščinah treba upoštevati mnogo zapletenih či-niteljev in vanje vključiti kakovost politične povezanosti, skušnje iz zgodovine, etnične in kulturne vezi, smisel za
da bi drugim s silo ali ukazom vsilili našo voljo ali naše ideje, pa tudi nismo v stanju, da presodimo, v kakšnih političnih ureditvah bi hoteli živeti narodi vzhodne Evrope, če bi bili popolnoma svobodni, da si jih izberejo.
Mi upamo, da bodo pota mirne preobrazbe največ prispevala k splošni odobritvi in premišljeni uporabi načela svobode in narodne samoodločbe.“
Ameriška domovina v Clevelandu je h gornjemu odgovoru objavila v uvodniku komentar. Navajamo nekaj odstav. kov tega komentarja:
„Ni lahko razumeti ta diplomatski jezik, toda treba se je potruditi, da ga razumemo, kaj je naše državno tajništvo hotelo povedati s temi previdnimi besedami. Izjava namreč precej jasne namiguje, kako daleč smo že od Wil-sonovega pojmovanja o narodni samoodločbi.“
„Kratek smisel razlaganj je tale: Amerika je dosledno za načelo samoodločbe, toda pri tem misli tudi na načelo, ki zanjo važnejše: na svoje narodne interese. Ti interesi ji bodo narekovali, koliko in kakšne „zapletene činitelje“ je treba vpoštevati, predno bo Amerika zagovarjala pravico do samoodločbe tega ali onega naroda. Razlaga seveda ne našteva vseh takih činiteljev, toda že omenjena opominjajo jugoslovansko emigracijo, naj bo skromna v svojih upih in zahtevah, da ne govorimo o ciljih.“
„Gospodarske „pridobitve“ sedanjega režima tudi ne govorijo v prid verjetnosti, da bi Jugoslavije mogla sama brez tuje pomoči priti na zeleno vejo. Ali naj torej tujina podpira 3—6 držav namesto ene ? Da je nacionalizem lahko „sila, ki deli in uničuje“: kdo je to n;ogel bolje dokazati kot Jugoslavija tekom druge svetovne vojne? Dalje: Ali
ARGENTINA
(Nadaljevanje s 1. strani)
Italiji — ustvarili najprej solidno organizacijsko osnovo ter ustvarili stranki kader ideološko zgrajenih delavcev in pristašev.
Ta zahteva je prišla do izraza na zadnjem sestanku izvršnega odbora stranke, ki je bil v Buenos Airesu v soboto in nedeljo. Na sestanku so med drugim razpravljali o številu glasov, ki jih je dobila stranka dne 14. marca. Devet navzočih članov je po časopisnih poročilih za poraz, ki ga je doživela stranka pri volitvah, dolžilo vodstvo stranke s predsednikom dr. Horacijem Sueldom na čelu. 'Senator iz province Rio Negro Roberto de Rege, zvezni poslanec za Buenos Aires Salvador Busecca in Avgust Bisso iz pr o v. En tre Rios so kar naravnost izjavili, da sedanje stanje v stranki zahteva zamenjavo celotnega vodstva stranke.
Predsednik stranke dr. Sueldo, ki je govoril kot zadnji govornik, Se je branil s tem, da smatra, da je vodstvo stranke kolektivno odgovorno, ne pa on sam. Priznal pa je, da je potrebna drugačna taktika. Dalje je zatrjeval, da njegova stranka ne sme biti motiv za pogajanja. Izjavil je, da do kongresa stranke, ki bo verjetno v avgustu, ne misli odstopiti. „Od tu se ne dam odstraniti niti z brcami,“ je dejal dobesedno, „ker imam odgovornost do stranke.“
Pa tudi pri peronistih ne gre vse gladko. Vodstvo justicialistične stranke si prizadeva, da bi najprej uredilo spore v lastnih vrstah, nato pa bi rado doseglo skupno nastopanje peronističnih in neoperonističnih poslancev.
Zvišanje plač — zvišanje cen na železnici', podzemski železnici in za telefon
Pred volitvami smo imeli celo vrsto stavk. Ljudi so najhuje prizadele razne vrste stavk na železnicah. Prenehale so,
vost politične povezanosti“ na tako raven, ki bi omogočala miren razvoj v svobodnem ozračju? Niti praktičnih načrtov za tak cilj ne debatira med seboj. Če pride do> debat, se jen ja jo s prepiri.“
Pogreb	msgr. Sta Premrla
V sredo, 17. marca so v Ljubljani slovesno' pokopali skladatelja monsig-norja Stanka Premrla. Umrl je v nedeljo opoldne povsem nenadoma, saj je zjutraj bil še pri maši. Po smrti je tri dni ležal v alojzijeviški kapeli, kamor ! so ga prišle kropit velike množice vernih Ljubljančanov. V sredo popoldne so ga prenesli v stolnico, kjer je bila maša zadušnica, ki jo je daroval stolni prošt dr. Stanko Lenič, ob prisotnosti nadškofa, kapitlja in bogoslovcev ter polne cerkve ljudstva. Msgr. Lenič je ob evangeliju imel zelo lep nagovor. Na koru so nato zapeli pokojnikov Requiem.
Drugi del pogrebnih slovesnosti pa ie bil na Žalah. Tu se je od pokojnika
_ _	.ko je vlada pristala na zvišanje pre-
^ emlgracija sploh pokazala resno vo. ,|jcmkov želez,niškemu usiužbenstvu z3
ljo m pripravljenost, da dvigne	z veijavnostjo od 1. nov. 1964 do
1. julija 1965, od tedaj naprej pa bo veljalo novo povišanje za 17% za nadaljnjih 7 mesecev in še 3% za niveli-zacijo prejemkov. Pred volitvami so bili zvišani prejemki tudi telefonskemu osebju, osebje podzemskih železnic v Bs. Airesu je pa stavkalo prejšnji teden ter je doseglo enako zvišanje plač kakor železničarji.
Po volitvah prihaja sedaj povišanje cen na železnici in tudi za telefon.
Zvišanje tarif na železnici bo stopilo v veljavo dne 10. aprila ter znaša na električnih vlakih 44%, na vlakih za dolge proge 27%, za blagovni promet 34% Zvišanje tarife mesečnih kart pa znaša skoro 100%. Občutno bo zvišanje tudi telefonskih pristojbin. Saj bo dosegalo kar 90%. Razen tega napovedujejo povišanje na podzemski železnici in prav tako tudi vseh poštnih pristojbin. Kot znano znaša deficit državnih
poslovil prof. Ramovš, ki je izrekel prisrčne besede v imenu Društva slovenskih skladateljev. Sprevod se je nadaljeval do cerkve Sv. Križa na pokopa-lišče, kjer je opravil pogrebne molitve nadškof msgr. Jože Pogačnik, nakar so pokojnega monsignorja položili v grob blizu škofov Jegliča in Vovka. Ob grobu je z izklesanimi besedami orisal lik Stanka Premrla sam nadškof. Poudaril je njegove zasluge na polju cerkvene glasbe in ni pozabil tudi na njegove duhovniške vrline, ki so ga vse življenje odlikovale. V slovo so se oglasili še bogoslovci, ki so dolgoletnemu glasbenem ? železnic 60 milijard pesov. Najnovejše vzgojitelju celih generacij zapeli še zad- j zvišanje tarif na železnici bo dalo dr-hjo nagrobnico.	j žavni blagajni od 8 do 10 milijard pesov.
Janko Hafner:
Tekma okrog Zemlje in na
V zadnjih tednih izvedeni satelitski < poleti so našli izredno močan odmev v časopisnih poročilih. Kdor jih je pazno prebiral, je mogel tudi izluščiti najvažnejša dejstva. Precej teže pa je napraviti pravilne primerjave in ocene te tekme okrog Zemlje, zlasti še zato, ker Sovjeti previdno molče o vseh načrtih za bližnjo prihodnost. Upoštevaje tre-notno raketno tehniko obeh velesil pa lahko napravimo naslednje zaključke:
Sovjeti imajo v raketni tehniki še vedno malenkostno prednost in prav gotovo znanstveno in tehnično poskušajo storiti vse mogoče, da še v naprej ostanejo prvi. Istočasno propagandistično odlično izrabljajo sleherni nov poskus, da s tem še bolj nazorno dopovedujejo preprostemu človeku svojo prednost in prvenstvo. Američani pripovedujejo prav vse vnaprej, Sovjeti pa o svojih poskusil v bližnji prihodnosti molče in zato vedno dosežejo še večjo senzacijo. O drugih njihovih satelitih vemo le tekočo številko, sedaj so na primer izstrelili že Kozmos št. 64; kakšne meritve in poskuse delajo Kozmosi — ne vemo. Gotovo jih ne streljajo za prazen nič, saj vsak tak raketni strel stane težke milijone.
Če se Sovjeti že celo vrsto let sploh ne menijo za Luno, ne smemo misliti, da so se odpovedali tekmi, kdo bo preje stopil na prašna tla Lune. Prav tako ne pozabimo, da so že oktobra 1959, torej
pred 5 in pol leta fotografirali — čeprav bolj slabo — nevidno plat Lune.
Kot so Američani lani in letos — vsega skupaj trikrat — fotografirali površino Lune z velikim uspehom, so Sovjeti to že pred nekaj leti lahko opravili in — molčali zato, da bi Američani mislili, da se ne zanimajo več tako zelo za Luno. Američani so svoj načrt za dosego Lune že zdavnaj raztrobili do podrobnosti, saj to morajo zaradi odobritve celotnega proračuna vsaj 30 milijard dolarjev. Sovjetom tega ni treba j in videti je, da so se Sovjeti vrgli na ! to, da bodo zopet prvi, ko bodo zgradili prvo vsemirsko znanstveno postajo s posadko. Bo to velik satélit„ krožeč kakih 400 km visoko okrog Zemlje. O taki postaji in njeni zgraditvi je že pred desetimi leti, ko ni bilo nikjer nobenega satelita, napisal debelo knjigo ameriški raketni strokovnjak — Nemec Wernher von Braun. Tam tudi obdela princip, kako bi bilo mnogo laže na tej postaji zgraditi ekspedicijsko raketo, ki naj bi poletela proti Luni. V Zborniku-Kole-darju Svob. Slovenije za leto 1955 sem podrobno opisal ta načrt — tedaj se je še marsikomu zdel popolnoma fantastičen.
Danes menijo Američani, da bodo Sovjeti prvi, ki bodo zgradili tako vsemirsko znanstveno postajo s posadko in priznavajo, da so svoje načrte za tako postajo zanemarili na račun poleta na Luno. Kljub neznanskim denarnim sred-
stvom so Američani uvideli, da bodo v tekmi vedno ostali v stiski s časom, ker se izgubljenega časa ne da — kupiti. Zato so se odločili za tak poskus poleta na Luno, ki po njihovem mnenju zahteva najkrajši rok, recimo tja do leta 1970. Podroben opis tega načrta je priobčil Zbornik Svobodne Slovenije za 1. 1964. Videz, da so se Sovjeti odločili za satelitsko znanstveno postajo zato, ker manj stane, ter se tako odpovedali Luni — vara. Ker so Sovjeti imeli več časa na razpolago — so se odločili za več Časa zahtevajoči program poleta na Luno preko vsemirske satelitske postaje! Odločili so se za daljši in cenejši načrt v veri, da bodo kljub temu mogli prehiteti Američane in prvi doseči Luno.
Medtem ko nameravajo Američani streljati naravnost z Zemlje proti Luni z ogromno raketo, ki je danes še na papirju, bodo Sovjeti skušali najprej zgraditi vsemirsko satelitsko znanstveno postajo s posadko. Na to postajo bodo z raketami postopoma dovažali sestavne dele ekspedicijske rakete za dosego Lune, prav tako bodo zvozili gori vse potrebno gorivo in posadko. Ko bo vse to pripravljeno in urejeno, bo znanstvena satelitska postaja služila kot odskočna deska za polet na Luno. Sovjeti seveda tega niso objavili, da je pa njihov načrt približno tak, dokazuje zadnji polet Vzhoda II s pilotoma Beljajevim in Leo-novom.
Vse kaže, da je bil polet obeh sovjetskih pilotov prekinjen zaradi težav, ki so nastopile med poletom. Zato celotnega programa ne bomo zvedeli. Pač pa so Sovjeti povedali, da sta oba pi-
lota videla približno na en kilometer razdalje drug satelit, prav tako krožeč okrog Zemlje. To ni bilo nobeno naključje! Satelit je bil sovjetski in so ga ustrelili najbrž še pred odletom obeh sovjetskih pilotov. Ko so imeli Sovjeti s pomočjo telemetrijskih postaj in elektronskih računskih strojev točno določeno elipso, po kateri je krožil satelit brez posadke, so recimo naslednji dan pognali na prav tako krožno pot oba pilota z nalogo, naj poskušata sklopiti svoje vozilo s satelitom brez posadke. Verjetno je Vzhod II. imel napravo, ki naj bi s pomočjo majhne rakete izstrelila več 100 metrov dolgo vrv proti krožečemu satelitu. Ta vrv bi morala imeti na koncu nekakšen magnetni trnek, ki bi zagrabil in ujel krožečega satelita kakor ribo. Vzhod II. bi nato avtomatsko prav počasi navijal to vrv, prav tako kakor ribič počasi priteguje ribo. Ko bi bil satelit že čisto blizu ob Vzhodu IL, bi moral Leonov „izstopiti“ in dokončno izpeljati sklopitev, nakar bi se vrnil nazaj v Vzhod II. „Rendez-vous“, predpogoj za sestavo vsemirske postaje, se zopet ni posrečil in zato je Leonov samo „izstopil“ in sovjetska propaganda je ta korak temeljito napihnila.
Saj je vsekakor res pomembno, da se je izpostavil človek — da bi to bilo prvič, je zelo dvomljivo — v razmeroma tanki obleki vsem nevarnostim brezzračnega prostora. Obleka ima celo vrsto slojev in je tehnična umetnina, saj se ni skoraj nič napihnila, ko je Leonov izstopil. V brezzračnem prostoru bi se morala napeti in tako preprečiti sleherno premikanje udov. To se ni zgodilo in
Leonov bi mogel opravljati lažja dela. Dovršena izdelava in oprema takih oblek, ki morajo varovati pilota pred brezzračnim prostorom, mrazom od zunaj, vročino od znotraj, vsemi sevanji in najmanjšimi, a dokaj številnimi meteoriti, je pa itak predpogoj vsakega resnejšega poleta izven Zemlje i za Američane i za Sovjete. Da jih imajo že oboji, ni nobenega dvoma, vprašanje je le, koliko — stanejo.
Vzhod II. je bil 6.500 kg težko vozilo. Naprave v njem so deloma odpovedale, ker je moral voditi Beljajev pristanek na roko, kar se mu ni stoodstotno posrečilo, saj je kljub toplotnemu ščitu vozilo v plamenih padlo za Ural v bližino mesta Perm. Izveden je bil zasilni pristanek s srečnim izidom. (Sovjeti so dejstvo o zasilnem pristanku morali priznati, ker pragozd odnosno zasnežena tajga za Uralom res ni mogla biti predvideno mesto za pristanek. — Jasno je, da bodo Sovjeti rendez-vous poskuse ponavljali, saj so predpogoj za montažo vsemirske postaje.
Američana Grissom in Young sta začela takoimenovani ameriški „Geminis“ program. Vsega skupaj je predvidenih
10 poletov s temi kabinami za „dvojčke“. Bodo vaja za glavni Apolo-program, kjer naj bi končno 3 člani posadke v Apolo-kabini odleteli proti Luni. Grissom je prvi človek, ki je v satelitski kabini že drugič dosegel brezzračni prostor nad Zemljo. Prvič je to bilo leta 1961, ko je 21. julija napravil v kabini Liberty Bell 7 skok v brezzračni prostor. Po padcu v morje se je kabina začela potapljati in (Nadaljevanje na 3. strani)
>#P^|lleWBCC 8m 5ypwg>^Mj€
„Kdaj bo dograjena šola v Sodražici“
je naslov dopisa v ljubljanskem Delu z dne 13. jan. t. 1., iz katerega je razvidno, kako previden mora biti človek ob branju poročil ali pripovedovanju naivnih kom. sopotnikov o velikih komunističnih uspehih v domovini. Glasi se pa takole:
„Gradnja nc*ve šole v Sodražici je verjetno edinstven primer gradnje šole v Sloveniji. Šolska stavba je bila med vojno porušena. Po vojni je bil zato pouk precej časa v neprimernih prostorih. Leta 1947 pa so začeli graditi novo Šolo, ki pa še danes ni končana.
(Napako so verjetno napravili v letu 1949, k O' so začeli pouk v nedograjeni stavbi. Zasilno je bilo usposobljenih le nekaj učilnic v pritličju, prvo nadstropje je bilo še v grobem stanju in nedostopna, kletni prostori pa so bili pod vodo. Stavba je bila tudi brez sanitarij; te je šola dobila šele čez nekaj let ob izbruhu otroške paralize, ko je sanitarna inšpekcija šolo zaprla. Ker pa je bilo r Sodražici 300 učencev, so bili takrat prisiljeni uporabiti tudi takšne prostore.
S skopimi finančnimi sredstvi, ki si jih je šola iz leta v leto priborila, so šolo v etapah v notranjosti v glavnem uredili, čeprav še nima vse primerne opreme in tudi šolska oiprema iz leta 1949 je že amortizirana, še vedno pa stavba nima fasade, zaradi tega tudi ni urejena okolica šole, stavba je brez strelovodnih naprav in seveda tudi brez uporabnega dovoljenja. Kdo bo kriv, ,če pride do nesreče? Krivca bi bilo težko najti, saj bi ga morali iskati od bivšega okraja Kočevje, preko občine Sodražica do Ribnice, naposled pa bi se ustavilo pri kolektivu šole Sodražica. Ali je res ta kolektiv dolžan, da se že toliko let po vojni bori za dograditev šole? Ali niso za to poklicani še drugi?“
„Ideja in kvaliteta“ je naslov knjigi kritike in esejev, ki jo je napisal France Vodnik, uvod ji je pa napisal dr. Bratko Kreft.
,,‘Kraška suita’ je gotovo eno doslej najbolj uspelih del skladatelja Alojza Srebotnjaka“ in se uvršča med „najpomembnejše stvaritve naše mlajše skladateljske generacije// je zapisal Uroš Prevoršek. Omenjeno novo sloven-
sko glasbeno delo so nedavno izvajali na simfoničnem koncertu v Ljubljani pod vodstvom dirigenta Boga Leskovca.
Umrli so. Y Ljubljani: Anton Pirc, upok., Anica Počkar, učiteljica v p., Janez Cimerman, Ivan Babnik, upok., Leo Reich, Alojzija Škulj, Ani Koder roj. Zupančič, Pavla Knaflič roj. Kepa, Marija Matajurc roj. Fon, Branko Kramar, šofer, Katarina Dolžan roj. Roha-Ček in Milan Stare, gozdni delavec na Bledu, Minka Fister roj. Solar v Ovsi-šah, Irma Koriš v Kranjski gori, Marija Urh roj. Tomažič, vdova po žel. upok. na Pivki, Marija Rataj v Laškem,
! Janko Vincenc v Radljah ob Dravi, Otmar Petrič, dipl. inženir v Ptuju, Slavko Vrhkar, vodja pisarne okrajnega javnega tožilstva v Celju, Jožefa Jamšek v Trbovljah, Lovro Kapus v Kamni gorici, Marija Kern roj. Fajt v Vodicah, Jakob Majhen, upok. v Mokronogu, Minka Bartei v Semiču, Marija Gosar v Dražgošah, Marija Bolje roj. Plauštajner v Celju, Ljudmila Marušič v Opatjem selu, Ivanka Gliha v Kamniku, Ivan Jeromen v Mali vasi, Rafael Cajhen, obratovodja pivovarne v Laškem v p., Anton Colarič, šofer v Celju, Anton Pučnik, župnik pri Sv. Petru na
f Jakob Benko
V soboto ’27. t. m. je ?v bolnišnici Ciudadela I umrl na polj sledicah težke operacije j znani in pri-ljubljeni I Benkov oče iz S. Justa. Še isti večer so pripeljali njegovo
Medvedjem selu, Bogomir Rožič, kemij- truPl0 domov v ulico Mariaga v barriu
ski tehnik v Kranju, Poldka Roblek, računovodkinja v Škofji Loki in Dominik Korene v Logatcu.
SLOVENCI V ARGENTINI
BUENOS AIRES
Cvetna nedelja v Slovenski hiši:
Ob 9.30: blagoslov oljk, procesija, sv. maša, med katero se bere Trpljenje našega Gospoda Jezusa Kristusa.
Butarice in oljčne vejice bodo na razpolago.
Še o slovenskih gornikih
Kakor smo že poročali v našem listu, je vrhunski planinski podvig bratov Petra in Jureta Skvarča, ki sta prva preplezala še nezavzeto goro Mellizos (3050 m) v Čilu, precej odjeknil v argentinski javnosti. O njiju sta pisala tukajšnja lista darin in La Razón, ki pa sta ju predstavila kot Slovaka. Sedaj pa je ta vzpon zabeležil tudi najresnejši buenosaireški list La Prensa v lepem članku dne 29. marca.
V podrobnem opisu poteka odprave predstavi brata Skvarča kot člana Slovenskega planinskega društva in tudi omenja, da sta na vrhu premagane gore razvila zastave Argentine, Čila in Slovenskega planinskega društva. Članek poživlja lepa in velika slika preplezane tisočmetrske stene.
Osebne novice
Družinska sreča.' V družini Martina Kelc in njegove žene ge. Majde roj. Brandsteter se je rodil sinček, ki je pri krstu dobil ime Martin Marko. Botrovala sta Matevž in Ivica Vodnik. — V soboto, 27. marca, je bil v cerkvi v San Martinu krščen Karel Albert Čater, sin Draga in ge. Marije roj. iStrlč. Botra sta
KOROŠKA
Volitve v deželni zbor
Volitve v koroški deželni zbor, ki so bile v nedeljo 14. marca, niso prinesle nobenih bistvenih sprememb v sestavu zbora. Socialistična stranka je prejela 133.955 glasov (49,3%). Od zadnjih volitev leta 1960 je napredovala za 7864 glasov. Ta stranka bo imela tudi v novi poslovni dobi enako število poslancev, 18. Avstrijska ljudska stranka je napredovala od zadnjih volitev za 3069 glasov in jo je volilo 89.523 volilcev. Toda procentualno je to pot dobila manj, le 32,9%), pri prejšnjih volitvah pa je debila v odstotkih 33,2. Ta stranka je upala, da bo dobila na teh volitvah vsaj en mandat več. Toda ostala je samo pri 12 sedežih. Stranka svobodnežev (neonacistov) je ohranila pet sedežev, dobila je 36.493 glasov. Komunisti so ohranili svoj mandat s 7502 glasovoma, so
pa dobili 268 glasov manj kot leta 1960.
Slovenski listi, ki je nastopila pod imenom Koroška volilna skupnost, to pot še ni uspelo, da bi priborila svoj mandat. Dobila je 4277 glasov; za en mandat pa je bilo potrebnih nad 7000 glasov. Pač pa je bil s tem storjen prvi korak in upamo, da bodo zavedni Slovenci napredovali od volitev do volitev. Avstrijski ljudski stranki bi ti slovenski glasovi zelo prav prišli. Dosedaj so vedno pri volitvah katoliški Slovenci podpirali ljudsko stranko. Letos so vodje te stranke hoteli dobiti 13. mandat brez podpore Slovencev in zato niso hoteli vključiti na vidno mesto nobenega Slovenca. Zaradi tega, so se demokratični Slovenci odločili za samostojen nastop.
TEKMA OKROG ZEMLJE
(Nadaljevanje z 2. strani)
Grissom se je plavajoč rešil. (Njegov drugi polet je bil gotovo izrednega pomena za bodoče poskuse, čeprav tega časopisi niso pravilno poudarjali in razložili. Morda koga moti skromnost poleta, saj tri obkrožitve res niso nič posebnega. Prvič sta mogla leteti dva Američana skupaj in prvič je mogel pilot Grissom kabino v resnici — krmariti. Vsa dosedanja „krmarjenja“ kabin — in to sovjetskih in ameriških — so obstajala v tem, da je pilot zamogel kabino na njenem poletu le obračati, vrteti in postaviti na glavo. Smeri in višine poleta pa doslej še nihče ni spreminjal. Geminis 3 je bila prva kabina, ki je to omogočila, in prav to je tudi predpogoj za tako-imenovano — .rendez-vous“ tehniko. Za kaj takega so potrebne večje količine raketnih goriv in posebni raketni motorji. Kabina ne leti več kot v višino vržen kamen, ampak vsaj deloma lahko spreminja smer in hitrost.
Ko je Geminis 3 dosegla krožno pot, Je letela po elipsi, katere najvišja točka je bila 228 km, najnižja točka pa 160 km nad Zemljo, že ob prvi obkro-žitvi je Grissom vžgal posebne rakete, ki so pognale kabino niže in njeno eliptično pot bolj približale krogu. V drugo obkrožitev je kabina vstopila v minimalni višini 156 km pa v maksimalni višini 168 km. To je dejansko že izredno
nevarna višini, v kateri satelit ne more več dolgo obstati, ker ga malenkostno tlenje zraka zavira vedno bolj in bolj. V’ tej višini satelit že pada v spirali na Zemljo!
Medtem ko je vozil drugi krog, je Grissom z raketami pognal kabino na levo in desno od prvotne krožne smeri; to krmarjenje, ki odgovarja temu, ko zavijamo z avtom na desno ali levo, je premenjalo točko pristanka v morju za približno 3C—40 milj vstran. Ko je vozil tretji krog, je vžgal zaviralne rakete Te so zavrle polet in kabina je padla v redu na predvideno območje jugovzhodno od rtiča Kennedy. Kako nizko je že letela kabina Geminis 3, najlepše dokazuje dejstvo, da bi tudi brez zažiga zaviralnih raket padla v morje, če Grissom tedaj, ko je kabina priletela iznad Pacifika na ameriški kontinent, ne bi vžgal zaviralnih raket, bi Geminis 3 sama po sebi padla kakih 1500 km vzhodno od najvzhodnejše točke Južne Amerike v Atlantik.
V načrtnem spreminjanju krožne poti in v preračunani predrznosti leteti tako nizko že v najredkejših zračnih plasteh je veliki napredek dvojnega ameriškega poleta. Da je vse to zasenčilo polet Rangerja 9, čigar posnetke je v televiziji gledalo vsaj 50,000.000 Američanov približno poldrugo sekundo kasneje, kot jih je Ranger posnemal, je samo po sebi razumljivo.
j bila g. Ivan Bambič in ga. Hortensia I Alvarez de Vidmar. Krstil ga je č. g. 1 župnik G. Mali, sanmartinski dušni pa-' stir. Srečnima družinama naše čestitke.
SAN MARTIN
Slovenski pevski zbor v San Martinu
je imel v soboto, 3. marca, svoj redni občni zbor, na katerem so člani in članice izvolili naslednji odbor: predsednik Karel Uršič, tajnica Mateja Marinček, blagajničarka Jelka Potočnik. Med stalne člane odbora pa spadata pevovodja Vinko Klemenčič in organistinja Marjeta Smersu. Ob tej priložnosti je občni zbor sklenil pozvati rojake in rojakinje v San Martinu, ki imajo veselje do petja (ne glede na to, ali imajo kaj teoretičnega glasbenega znanja ali ne), da naj se vključijo v pevski zbor. Zlasti prisrčno je vabljena sanmart. mladina.
RAMOS MEJIA
VI. občni zbor Slomškovega doma
Vršil se je v nedeljo 28. marca 1965. od začetka skrbno vodi krmilo te mla-dil ga je predsednik Janez Brula, ki že od začetka skrbnoi vodi krmilo te mlade in delavne ustanove. Poročila, katera so podali odborniki, so bila kratka, stvarna in vsem navzočim jasno pokazala delovanje ustanove v pretekli poslovni dobi. iSlomškov dom je na vseh področjih dosegel lepe uspehe in znaten napredek. Iz poročil je bilo razvidno živahno delovanje na kulturnem področju, ki je bistven cilj ustanove. V preteklem letu je Slomškov dom pripravil nad 20 prireditev. Tudi v gospo
San Nicolas, kamor so ga v nedeljo ho ddi kropit mnogoštevilni rojaki.
Rajni Benkov oče je bil rojen 1. 1887 v vasi Vrblenje v Tomišeljski fari na lepem kmečkem posestvu, katerega je zgodaj prevzel po očetu in ga stalno dopolnjeval. L. 1912 se je poročil z go. Marijo roj. Jaklič. Bog jima je dal pet otrck, katere sta odlično vzgojila.
Že od svoje zgodnje mladosti je bil navdušen lovec ter kot tak zelo zaveden član in funkcionar Slovenskega lovskega društva. Med slovenskimi lovci je bil zelo poznan in priljubljen, saj je neštetokrat uspešno vodil lov na jelene v Krimskem pogorju in Iškem Vintgarju. Ponosno je nosa znak SLD na svojih prsih do zadnjih dni svojega življenja.
'V' času komunistične revolucije doma se je s svojo družino odločno postavil na stran borbe proti komunizmu. Vse svoje sinove je stavil na razpolago tej borbi. Njegov najstarejši sin Janez, študent osme gimnazije, domobranski nadporočnik, je ustanovil postojanko Vaške straže na Igu, da tako zavaruje v tem kraju prebivalstvo pred partizanskimi napadi. Vrnjen je bil iz
V soh teden ene
TIHOŽITJE
Janko
Hišica v bregu z majhnima okni, bela ko v snegu.
Pota so črna.
Vrata ko zemlja.
Streha srebrna.
Ogenj pod kotlom poje in greje.
Pet se jih smeje.
Pred pragom ždi mraz. Veter si žvižga.
Na steni spi čas.
Vetrinja in ubit neznanokje. Drugi sin Martin je padel v borbi na Lisičjem, tretji sin Jože, pa je bil tudi kot domobranec vrnjen iz Vetrinja in ubit.
Bridka izguba treh sinov je rajnega Eenkovega očeta takrat zelo potrla, a zlomila ga ni, kajti zavest, da je bila pot slovenskih domobrancev edino pravilna, ga je držala pokoncu. Uteho je našel pri svojem najmlajšem sinu Francetu, stavbnem podjetniku in dolgoletnem predsedniku Našega doma v San Justu ter hčerki Francki, v katerih naročju je zdaj tudi umrl.
Kako zelo je bil navezan na domovino, katero bi tako srčno rad želel videti spet svobodno, je pokazal zadnje dni, ko so mu misli neprestano uhajale domov pod Krim in med svojce.
(Pokopali so ga v ponedeljek 29. t. m| na pokopališču Villegas, kamor ga je spremljalo veliko število' rojakov, ki so mu hoteli izkazati hvaležnost za marsikaj, zlasti pa za sinove, ki so dali svoja življenja, da so jim njihova ohranili.
Naj mu bo lahka tuja zemlja.
©d 7. do 8. tabora DSPB
Društvo "slovenskih protikomunističnih borcev v Buenos Airesu je imelo 7. redni tabor dne 22. septembra 1963. Na njem je bil izvoljen naslednji odbor: Starešina Stane Bitenc, strokovni načelnik Miha Benedičič, pomočnik Franc Prelog, članski načelnik Viktor Berlot, pomočnik Bogo Pregelj, zgodovinski in
ni referent A. škrjanc, zgodovinski referent T. Šušteršič in nadzorni odbor
J.	Jenko. Izvoljeni so bili tudi „pomočniki in referenti“. V poročilu je navedeno, da je v razsodišče „izvoljen dr. Komar A.“, kar je verjetno napaka, ker dr. Komarja A. ni med slovenskimi emigranti v Argentini, pač pa je dr. Ko-
tiskovni referent Jože Škulj, tajnik An- motar A. v Uruguaju.
darskem in finančnem pogledu je usta- ton .Skubic. Krajevni odborniki: Jože
nova pokazala zavidljive uspehe. Vse zemljišče s hišo je plačano (oz. denar že zbran).
'Poročali so tajnik France Pergar, gospodarski referent Jože Javoršek, finančni referent ga. Ema Kessler Blej-čeva, (ki je podala poročilo tudi o stanju bara), blagajnik Franc Vester, mladinski referent Jernej Tomazin, kulturni referent Marijan Šušteršič, organizacijski referent Franci Holozan in predsednik Janez Brula. Poročila odbornikov so bila sprejeta z živahnim odobravanjem, ki so ga še povečala izvajanja ,č. g. Janeza Kalana, ki je podal klene misli navzočemu članstvu.
Rome, Lanus; Slavko Urbančič, San Justo; France Šturm, Ramos Mejia; Peter Klobovs, 'San Martin. Kurat: č. g. Jože Guštin. Nadzorni odbor: France Krištof, Janez Kralj in Maks Loh.
Zaradi notranjih trenj, ki so nastala v organizaciji, in ki na rednem občnem zboru borčevske organizacije dne 22. septembra 1963 niso bila rešena, je odbor Društva slov. protikom. borcev sklical za 5. januarja 1964 izredni tabor z dnevnim redom: Vestnik — Zveza — Slučajnosti. Poročilo c njem smo prinesli v Sv. Sloveniji z dne 9. jan. 1964. V njem je zapisano, da je bila na izrednem občnem zboru „živahna prija-
Pozival je navzoče k večji aktivnosti I teljska izmenjava misli o delu izvršne-in podpori pri nadaljnjem delu, zlasti J »a odbora, o društvenem glasilu in o pri graditvi novih prostorov, ki naj čim bolj služijo namenu Slomškovega doma.
Navdušujočim izvajanjem ramoškega dušnega pastirja je sledilo poročilo
Zvezi“. Povedano je bilo tudi, ,,da so bili za konsolidacijo razmer sprejeti potrebni sklepi.“.
Razvoj nadaljnjih dogodkov je po-
nadzornega odbora, katerega je podal j kazal, da do konsolidacije razmer v dr. Jože Krivec, nakar so bili sprejeti j borčevski organizaciji ni prišlo. Odbor še nekateri samostojni predlogi. Pri vo-! s starešino Stanetom Bitencem na čelu litvah je bil soglasno izvoljen naslednji je dne 19. novembra 1964 objavil v Sv.
upravni odbor, ki je sestavljen takole: Predsednik: Marijan šifrer, I. podpredsednik: Jože Javoršek, II. podpredsednik Avgust Jeločnik, tajnik: Franc Pergar, finančni referent: Herman Zupan ml., blagajnik: Franc Vester, gospodarski referent: Vinko Tomazin st.,
Sloveniji sklicanje osmega rednega tabora za 21. marca 1965.
V sredini decembra 1964 pa so člani Društva slov. protikom. borcev začeli dobivati razmnoženo vabilo, v katerem trije člani DSPB Jože Grabnar, Ivan Oven in Janez Janežič „na željo in
kulturni referent: Marijan Šušteršič, ( pooblastilo članstva sklicujejo za ne-gledališki referent: ga Ema Kessler ! deljo 27. decembra 1964 osmi tabor Dru-Blejčeva, organizacijski referent: Fran- ! štva slov. protikom. borcev v Argentici Iiolozan, mladinski referent: Jernej ■ ui“. V dnevnem redu je bilo navedeno, Tomazin, Prireditveni referent: Matevž ' da bo zjutraj najprej maša, zatem ob Potočnik, odborniki: Janez Čeč, Franc ' pol 'desetih v Našem domu v San Justu Durič, Matjaž Maček, Martin Potočar, ! „spominska slovesnost“, ob deseti uri Tone Poljšak, Valentin Pintar, Karl pa „ostali del tabora po društvenih sta-Svetlin, St^ne.. pkerl, Franci Tomazin, ! tutih“.
Ciril Vodnik, Janko Žakelj in Lojze žužek. Nadzorni odbor: Ljubo Berlot, Janez Brula in Anton Skubic. Razsodišče: dr. Ježe Krivec in dr. Jože T)o-
lako sta bila sklicana dva osma tabora na različnih krajih. Eden po adbo-ru, drugi pa po navedenih treh članih. 27. decembra je bi! v Našem domu
bovšek. Duhovni vodja: č. g. Janez Ka- j v San Justu sestanek tistih članov *an’	! DSPB, ki so se odzvali vabilu Jožeta
Po volitvah je prevzel vodstvo ob- j Grabnarja, Ivana Ovna in Janeza Ja-čnega zbora novoizvoljeni predsednik g. nežica. Iz poročila, ki ga je o tem se-
Marijan šifrer, ki se je zahvalil za izkazano zaupanje in nato pozval član-
stanku napisa] g, Ivan Korošec, je razvidno, da je bila najprej spominska pro-
savo k aktivnemu sodelovanju. Izvaja- j slava, na kateri je imel govor Ivan Konja g. predsednika so člani sprejeli z | rošec; po himni „Oče, mati“ pa je bilo izrazi odobravanja. Po kratkem odmo- ! „nadaljevanje tabora — občni zbor z vo r i je bila v domu sv.
V	poročilu ni bilo več navedeno, da je to 8. tabor, niti ni bilo povedano, da je to ustanovni tabor.
Odbor s starešino Stanetom Bitencem na čelu pa je februarja meseca 1965 razposlal med člane društva slov. protikom. borcev okrožnico, v kateri navaja:
,;Enotna organizacija Društva slovenskih protikomunističnih borcev je sedaj razdvojena. Z odcepitvijo dela članstva, ki je ustanovil svojo organizacijo protikomunističnih borcev s pridevkom „Tabor“, imamo sedaj dve ločeni in samostojni organizaciji ter dve glasili: a) Društvo slovenskih protikomunističnih borecv (DSPB) in Zvezo DSPB (tako se organizacija od ustanovitve imenuje), glasilo: Vestnik; b) Društvo slovenskih protikomunističnih borcev Tabor (DSFBT) in Zveza DSPB-Tabor (od 5. septembra 1964), glasilo: „Tabor“.
V	nadaljnjem odbor DSPB v okrožnici ugotavlja: „Zavedamo se in tudi nima smisla prikrivati, da naša nesloga škoduje prvotnemu namenu organizacije, našim skupnim sovražnikom pa zelo koristi. Kljub temu ne moremo čez dejstvo, da imamo sedaj dve ločeni organizaciji in se zato mora tudi članstvo do sedaj enotne organizacije odločiti, s katerim odborom želi sodelovati in ga podpirati. Nobena organizacija ne more uspešno delovati brez urejenega članskega seznama.
Odločitev je važna in nujna! Vsak član ima pravico soodločanja, voliti ali biti yoljen samo v organizaciji, kjer je po svojem prepričanju včlanjen, plačuje članarino in z njo sodeluje. Pri nobeni organizaciji ni vazno število članstva, ampak ideološka strnjenost in jasni pogledi v delovanju. Kakorkoli se odločite, sovraštvo ne sme biti nagib za vašo opredelitev". Vsak član naj po svoji pameti pretehta in presodi. Nikomur se nočemo vsiljevati, vsak se naj p0 svoji vesti in prepričanju odloči, čas in dejstva bodo ocenili pravilnost vaše odločitve.
Krajevna društva DSPB so organizatori,čno povezana v Zvezi DSPB. Na emik način so društva SRB - TABOR povezana v Zvezi DSPB - TABOR. Kra-
maša, katero je litvami“, pri katerih je bil izvoljen na !	^ nJ'*h Zvezs zato
daroval dir. rnsg-r. Anton Orehar, na- slednji odbor: Starešina Ivan Korošec Uam T C -	^ m°^ VSak žlan
kar so člani in gostje pri asadu in dru- tajnik J. Avguštin, strokovni načelnik1, „ °..P{edP. SV0Je krajevne organizacije gih dobrotah še dolgo ostali v prijetni M. Prelog, članski načelnik J. Grabnar !
Muzbi na vrtu doma.	gospodarski načelnik M. Amon tiskov- I
Iz gornje okrožnice je razvidno, da (Nadaljevanje na 4. strani)
I 1	0 V K N C I
ZDRUŽENE} DRŽAVE AMERIKE
Skupina lanskih romarjev v Baragovo deželo pripravlja pod vodstvom Rev. Jožeta Godine letos v juliju 14-dnevno romanje k Sv. Avguštinu v Florido, kjer letos proslavljajo 400-letnico prve sv. maše v ZDA. Blizu spominske kapelice, kjer je španski duhovnik Francisco Lopez po izkrcanju iz ladje daroval prvo sv. mašo na ipodročju sed. ZDA, stoji tudi njegov kip, delo pok. hrvat-skega umetnika Ivana Meštrovica.
Pustna prireditev v Baragovem domu dne 20. februarja je tudi letos zbrala veliko slovenskih rojakov v Clevelandu. Pripravil jo je Baragov dom skupno z Družabnim klubom. Za postrežbo goje bilo odlično poskrbljeno.
Rev. Albin Gnidovec, župnik fare sv Cirila in Metoda v Rock Springsu, je bil imenovan za hišnega prelata papeža Pavla VI. Novi papežev hišni prelat je hil posvečen v duhovnika 1. 1918 v Ljubljeni, v ZDA je prišel 1. 1928 in bil najprej kaplan v fari sv. Lovrenca, po treh letih pa bil imenovan za župnika na sed. fari.
V	farni cerkvi sv. Vida je bila dne
12.	januarja maša zadušnica za rajnega Ladislava Lempla. Bila je po naročilu Slovenske šole v tej fari, kajti rajni Lempl je vsa leta svojega službovanja v Clevelandu pomagal tudi pri slovenskem šolskem petju.
ANGLIJA
V	Londonu je na postaji podzemeljske železnice Hampstead padel pod električni vlak istrski rojak Marij Čule. V Angliji je živel komaj 5 let. Smrt je našel med potjo k svoji ženi, ki jo je imel v italijanski bolnišnici.
V	Bedfordu, ki je oddaljen 50 milj od Londona, živi samo 70 rojakov z otroci skupaj. Pa so kljub temu za 1. avgust lanskega leta najeli dvorano mestnega
OD 7. DO 8. TABORA DSPB
(Nadaljevanje s 3. strani)
je odbor Društva slov. protikom. borcev priznal, da poleg te organizacije obstoja še druga „s pridevkom Tabor“, ter je članstvo organizacije pozval, da se naj opredeli za eno ali drugo, ker so krajevna društva vsake organizacije „organizatorično povezana“ v svoji Zvezi.
8. tabor Društva slov. protikom. borcev v Argentini je bil napovedanega dne t. j. 21. marca 1965 popoldne na Pristavi. Z njega so bili poslani po« zdravi starešini Zveze DSPB pisatelju Karlu Mauserju ter društvom v Clevelandu, Torontu in Gilbertu. Sledila je
znana tekmovalca Bordeu in Capparón ter dva njuna spremljevalca. Capparós je zaradi opeklin umrl.
Sredi januarja je bilo prvenstvo Slovenije v smuških tekih in klasični kombinaciji (teki in skoki) ter v štafetnem teku 3x10 km. Po dolgih letih je uspelo premagati v štafeti moštvo ljubljanske Enotnosti in sicer se je to posrečilo Triglavu iz .Kranja. Za Triglav so- tekli Grašič, Kordež in Seljak; za Enotnost pa Peternelj, Rajšp in C. Pavčič.
Naslov prvaka v tekih je osvojil Roman Seljak (Triglav-Kranj), pri članicah pa Jožica Grilc iz ;št. Lovrenca na Pohorju. Prvak v klasični kombinaciji je Jože Kovic iz Ihana.
V	St. Moritzu v Švici je bilo svetovno prvenstvo v sankanju. V dvojicah sta osvojila prvenstvo olimpijska zmagovalca iz Innsbrucka Angleža Nash in Dixon.
Slovenec Ludvik Zajc je tudi v Švici na smuških skakalnih tekmah dokazal, da njegovi uspehi na novoletni turneji v Avstriji in Nemiji niso bili slučajni. Tako je na 60-metrski skakalnici v Unter-wassenu med 43 skakalci zasedel 7. mesto s skokoma 56,5 in 59 in dobil 209,3 točk. Prvo mesto je zasedel Italijan Ai-moni, ki je postavil tudi nov rekord skakalnice z 62 m, prvič pa je skočil 58,5. Za svoja skoka je dobil 223,9 točk. Ostali slovenski skakalci so zasedli naslednja mesta: Koprivšek 20., Pečar 23. in Štefančič 36.
Nekaj Iz zgodovine košarke. Košarka je severnoameriškega izvora. Prva pravila tej igri je postavil njen „izumitelj“ dr. James Naismith, ko je bil ravnatelj šole za telesno1 2 * * * * * * vzgojo organizacije YMCA. Bilo je to leta 1892; prva javna igra je bila istega leta v Sprinsfieldu, rezultat pa je bil 1:0. Sprva je bil koš na tleh, igrali so z ovalno žogo za rughi. Kasneje so zamenjali ovalno žogo za okroglo*, dvignili koš, ki je postal brez dna šele leta 1938. Prej je določalo pravilo, da gol velja le, če je žoga ostala v košu. Tudi zaslon za košem je doživel že več sprememb, leta 1909 so uvedli celo steklen zaslon, da ne bi gledalcev oviral pri gledanju tekme. Toda Naismith je ugovarjal uvedbi steklenih zaslonov, češ da ti drugače odbijajo žogo kot leseni.
V	Argentini so prvič igrali košarko že leta 1912. V Evropi je košarka postala zelo popularna šele po* drugi svetovni voni, čeprav so jo poznali in igrali že prej.
OBVESTILA
Predstavi Branka Rozmana drame „OBSODILI SO KRISTUSA“ bosta v
PO SVKT6
gledaliča za slovenski dan. Na sporedu je bilo najprej petje, nato burka Laži-zdravnik. zatem pa je bila družabna prireditev. V tej dvorani so se bedfordski Slovenci zbrali tudi za Miklavža. Na prireditvi sta nastopila kar dva zbora, zbor odraslih in mladinski. Na sporedu je bila tudi božična igrica „Zemlja jih bo ča-kala“. Pevski zbor odraslih je pripravil za nastop J. Pogačnik, mladinski pa J.
Rehbergerjeva, režijo igra je imel J.
Kovšca.
V	avgustu so pa imeli bedfordski Slovenci skupno z Angleži romanje v Wal-singham. V ta božjepotni kraj je vsako leto v avgustu angleško narodno romanje, kateremu se vedno priključijo tudi Slovenci s svojo zastavo.
V	Bedfordu so Slovenci za vzgojo svojih otrok v narodnem in verskem duhu poskrbeli v svojem šolskem tečaju.
ITALIJA
V	taborišču Capua je še vedno precej Slovencev, takih, ki imajo možnost na izselitev v razne prekomorske države, in starejših. Ti ne bodo šli nikamor in bodo ostali v taborišču. Zanje pripravljajo krajevne oblasti stanovanja v posebnem delu taborišča. Precej Slovencev je tudi še v taborišču Latina.
AVSTRALIJA
Slovensko društvo v Sydneyu je objavilo, kakor običajno, pregled finančnega stanja in uspeha akcije za postavitev slovenskega doma v Sydneyu. Iz poročil je razvidno, da je do konca leta 1964 nabirka dosegla višino funtov 1017-0-9. Odborniki društva upajo, da bodo mogli ta znesek v tekočem letu vsaj podvojiti.
Slovenci v Wollongongu se tudi radi družijo. Večkrat se dobe v prijetni dru žbi in tudi goje slovensko pesem. Za to skrbi zlasti pevski zbor Danica, ki je zadnjič nastopil na Miklavževanju dne 6. decembra. Spored prireditve so izpolnili tudi nastopi otrok z deklamacijami in baletno točko. Zapeli so tudi nekaj ljubkih pesmic. Tega dne sta bila v tem kraju tudi dva slovenska duhovnika gg. dr. Mikula in p. Jenko in so rojaki lahko imeli svojo slovensko ma-1 prireditvi Slovenskega gledališča na
šem domu, mladenk pa v ponedeljek 12. aprila ob 18 istotam.
Slovenska skavtska zveza sporoča da se vrši vpisovanje novih članov in članic do 23. aprila in sicer vsako soboto od 14—16 in vsako nedeljo od 10—12 v skavtski sobi v domu v San Martinu. — Istočasno sporoča vsem članom in članicam skavtskih edinic v San Martinu, Ca-rapachayu, Ramos Mejia in San Justu, da naj se gotovo v kroju udeleže važnega sestanka, ki bo v nedeljo, 4. aprila, ob 10 v Slov. domu v San Martinu.
ESLOVENIA LIBRE
Editor responsable : Milos Store Redactor : José Krosalj Redacción y Administration : Ramón Falcón 4158, Buenos Aires
T.	E. 69-9508 Argentina
[SLOVENSKI DAN j
R
25.	aprila 1965 ISTA
: amM	aaaaaaaaaa aaavaaaa
VLOGE — POSOJILA Slovenska hranilnica
Z. Z. O. Z.
Avda. San Martin 263
1.	nadstropje, desno Ramos Mejia
(pol kvadre od Slamškovega doma) Uradne ure ob sobotah od 16 do 20 Dežurna služba ob nedeljah od 9—11
o
o z a a r _
K S £
o Z c
M Ö 8
° c o <
FRANQUEO PAGADO Concesióm N9 5775
TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3824
Registro Nacional d« la Propiedad Intelectual No. 817.086	____
Naročnina Svobodne iSIovenije za leto 1965: za Argentino $ 1000.—; za Severno Ameriko in Kanado 7 dolarjev, za pošiljanje % letalsko pošto 12 dolarjev.
JAVNI NOTAR Francisco Rani Cascante
Escribano Publico Pta. baja, ofic. 2 Cangallo 1642	Buenos Aires
T. E. 35-8827
šo. Po Miklavževanju je pevski zbor Danica pripravil za vse otroke pogostitev.
V St. Albansu so imeli Slovenci dobro uspelo Silvestrovanje. Na družabni prireditvi so igrali slovenski fantje, ki imajo tudi svoj orkester Bled.
PO ŠPORTNEM SVETU
Nogometne tekme za naslov prvaka Južne Amerike. iPrejšnji teden so bile polfinalne tekme za ta naslov med Boca kratka spominska proslava ob vstopu v Juniors in Independiente v Buenos Ai-dvajsetletnico nasilne smrti domobran-j	kluboma Santos iz Sao Pao-
cev. Spominski govor je imel Miha Benedičič. Pred nadaljevanjem dnevnega
reda se je starešina v govoru spomnil v govoru spomnil tudi nedavno v Londonu umrlega člana ing. Albina Mozetiča. Iz poročil načelnika članstva je bilo razvidna, da je odbor izključil v poslovni dobi 17 članov, 3 so izstopili,
2 sta se pa izselila. Povedal je, da je odbor dobil podpisanih in vrnjenih 87
izjav, v katerih se člani priznavajo za člane DSPB. Zatrjeval je, da število članstva še ni dokončno.
Na taboru so še poročali tajnik Anton Skubic, članski načelnik Viktor Ber-
lot, gospodarski načelnik France Šturm, upravnik Vestnika Janez Kralj in starešina Stane Bitenc, ki je podal razvoj dogodkov v organizaciji, ki so privedli do sedanjega stanja.
Pred volitvami je tabor odobril spremembo pravil v tem smislu, da je odbor sestavljen iz 17 članov in sicer starešine, članskega načelnika, gospodarskega načelnika, tajnika, tiskovnega referenta in dveh odbornikov; širši odbor pa sestavljajo ožji odbor in predstavniki krajevnih jeder.
Za volitve je bila predložena odbo-rova lista z naslednjimi funkcionarji: Starešina Bogo Pregelj, namestnik in članski načelnik Viktor Berlot, gospodarski načelnik France Šturm, tiskovni referent Pavle Rant, tajnik Rudi Bras, odbornika Stane Bitenc in Anton Skubic. Za člane širšega odbora Slavko Urbančič, Franc Zorec, Beno Tičar in Jože Čampa. Za nadzorni odbor Miha Benedičič, Janez Kralj in Maks Loh.
Volitve so bile tajne. Glasovalo jc 49 članov osebno in 44 po pooblastilih. Predlagani odbor je bil izvoljen s 86 glasovi, 4 so bili proti, 3 glasovnice so pa bile prazne.
Pri slučajnostih je bil sprejet predlog g. Smersuja, naj bi novi odbor zaradi skupne proslave padlih borcev povabil k sodelovanju tudi petčlanski spominski odbor Organizacije Tabor.
hran h o
ri
>0 m
S
< ffi ri ri 9
©
£ t»
fc
ri predstave bodo na tiho in na cvetno nedeljo, 4. in 11. aprila, obakrat NI? ob šestih zvečer in na odru slovenske hiše, ramón falcon 4158
obsodili so Kristusa
drama ▼ štirih dejanjih
i g r' a v c i : frido beznik — maks borštnik — lojze rezelj — in nikolaj jeločnik, ki je hkrati režiser, — scenograf pa je slikar ivan bukovec
9
ri
«
vstopnice po enotni ceni 80 pesov so za obe predstavi v predprodaji v dušnopastirski pisarni, pol ure pred predstavo pa pri blagajni pred
dvorano
lo in Peharol iz Montevidea. V prvi tekmi v Buenos Airesu, ki je bila v sredo, je Independiente premagal Boco z 2:0, v povratni tekmi pa je zmagala Boca z 1:0. Po prvi tekmi so poročevalci pisali, da je Independiente dosti bolje pripravljen in da ni bila njegova zmaga nikdar ogrožena. Sicer je res, da je vratar Independienta ubranil 11-metrovko v drugem polčasu in je to tudi psihološko vplivalo na igralce nasprotnega moštva. V prvi tekmi je Boca izsilila dosti več kotov kot Independiente, toda so vsi koti ostali neizrabljeni. Komentatorji povratne tekme pravijo, da je bila tehnično slabša ikot prva. To pa predvsem, ker je Independiente igral bolj obrambno. Zadostovala bi mu neodločena igra za uvrstitev v finale. Toda po zmagi lanskega argentinskega prvaka Boca nad južnoameriškim prvakom Independiente iz Avellanede, bo potrebna še nova tekma, ki bo v sredi tega tedna na nevtralnih tleh v Montevideo.
Takoj po prvi tekmi so se začele širiti vesti, da bo Boca protestirala pri Južnoameriški nogometni zvezi, češ da sta bila v nasprotno moštvo vključena igralca Pavoni in Aballay, ki da še ne fri imela pravice nastopa na teh tekmah. Prejšnjo soboto je Boca res vložila protest. Če bo Južnoameriška nogometna zveza protest rešila v korist Boce, ne bo potrebna tretja tekma, ker je v drugi tekmi zmagala Boca in sta tudi na tej tekmi igrala imenovana igralca v moštvu Independiente.
V	četrtek je bila v Sao Paolo J;ekma med Santosom in Penarolom. Brazilci so zmagali s tesnim rezultatom 5:4, potem ko so vodili s 3:0 in 5:2. Urugvajsko moštvo je v drugem polčasu zaigralo s silnim poletom in zmanjšalo rezultat na najmanjšo razliko. Zato je bilo skoro pričakovati, da bo na domačem terenu pred domačo publiko premagalo večkratnega svetovne prvaka Santos. V Montevideo je v nedeljo domačinom res’ uspelo premagati Santos s 3:2. Zmagovalni gol so Urugvajci zabili v 43. minuti drugega polčasa. Tretja tekma med obema klubo*-ma za uvrstitev v finale bo sredi tedna v Buenos Airesu.
V	avtomobilski dirki „Dva oceana“ iz Mar del Plata (Argentina) do Viha del Mar (čile) in nazaj je zmagal Dante Emilioa». Na tej težki dirki je bilo več
odru Slovenske hiše na Ramón Falconu na tiho in cvetno nedeljo (4. in 11. aprila), obakrat ob šestih zvečer. Drama obravnava notranji konflikt štirih Jezusovih sodnikov na predvečer zgodovinskega procesa na veliki petek. IN jena problematika je tudi naša sodobna in hkrati narodna problematika: govorica in ponašanje Jezusovih sodnikov, sta živ odblisk človeka naših dni. — V vlogah Kajfe, Jeseja, Nikodema in Ane, bodo nastopili Maks Borštnik, Lojze^ Rezelj, Frido Beznik in Nikolaj Jeločnik, ki je tudi režiser predstave. Sce-no pa je izdelal slikar Ivan Bukovec. Začetek obeh predstav bo točno* ob napovedani uri.
Skioptični večer v Slovenskem domu v San Martinu bo v soboto, 3. aprila ob
pol 8 zvečer. Najnovejše slike iz Slovenije, ki jih bo pojasnjeval g. Marijan Trtnik. Vstop prost. Vabljeni vsi rojaki, zlasti mladina.
Vsak Slovenec, ki živi v svobodi, naj se v tem jubilejnem letu spomni junakov, ki so dali življenje za domovino, in naj prispeva za dostojen spomenik tem junakom.
SFZ Morón organizira sestanek v obliki debatnega večera v soboto, dne 3. aprila ob 18.30 na Pristavi v Moronu. Tema: Mladina ni taka, kakor želijo starši. Zakaj? Vodi g. Milan Magister. Vabljen1 člani, prijatelji in tudi starši.
Slovenski srednješolski tečaj bo \ soboto, 3. aprila ob 15.30 v Slovenski hiši, kot je bilo dogovorjeno; prihodnji tečaj pa bo zaradi velike sobote šele v soboto, 24. aprila ob 15.30.
Sestanek naraščajnic iz Morona bo v soboto, 3. aprila oh 16. na (Pristavi v , Sestanek starsev otrok šolskega tečaja iz San Martina bo v nedeljo, 4. aprila po slovenski maši v Slovenskem domu. Na programu: predavanje in raz-govor o „Verski vzgoji mladine“, ter občni zbor_ krajevnega šolskega sveta.
Sestanki naraščajnic, naraščajnikov, mladcev in mladenk iz Ramos Mejia bodo v soboto, 10. aprila ob 18 — takoj po soli.	J
Slovenski dom v Carapachayu priredi 1. prosvetni večer v soboto 10 aprila ob 20 v domu z zanimivim predavanjem. Vsi lepo vabljeni!
Slomškov dom pričenja v novi sezoni svoj kulturno prosvetni program s prosvetnimi večeri. Večeri bodo vsako drugo soboto v mesecu zvečer. Prvi prosvetni večer bo letos v soboto, 10. aprila ob 8 zvečer. Na sporedu je izredno zanimivo predavanje, združeno s skiop-ticmmi slikami. Pridite!
V	nedeljo, 11. aprila ob 15 bo škof iz Bornas de Zamora blagoslovil novi del farnega kolegija „Marije Kraljice“ v Slovenski vasi v Lanusu, Po blago<-slovitvi in nastopu otrok bo družabna prireditev.
V	San Pernandu bo v nedeljo, 11. aprila ob 15 materinska proslava. Kraj: Zavod „San Cayetano“.
Sestanek naraščajnic iz San Justa
SLOVENSKI DOM V SAN MARTINU
vabi na
ČETRTO OBLETNICO RLAGOSLOVITVE DOMA
ki bo v nedeljo, dne 2. maja 1965.
61 - 7206
je nova telefonska številka tvrdke
STANISLAV ZUPANČIČ
martillero publico nacional
Nakup in prodaja hiš, stanovanj, zemljišč in trgovin
Gospodinjstvo v Belgranu, evropejska družina s tremi osebami, iš>če
SLOVENKO ZA HIŠNA ©PRAVILA
in pomoč v' kuhinji. Udobno stanovanje in lepo postopanje. Plača do 8.000 pesov.
s
Calle Sucre 2755 — Telefon 76-4520
hudih nesreč. Hude opekline sta dobila bo v ponedeljek, 12. aprila ob 17 v Na-
s
Senora «slovena
para corta familia europea en Belgrano necesita se. — Buen trato, sueldo hasta 8.000,— pesos.
Calle Sucre 2755 — Telefon 76-4520
, Vsem znancem in prijateljem sporočamo žalostno vest, da nas je po težki bolezni dne 27. marca 1965 v 78. letu starosti zapustil naš ljubi mož in o,če
Jakob Renko
K zadnjemu počitku smo ga ob mnogoštevilni udeležbi spremili daleč od njegovega rojstnega kraja Vrbljenje pri Ljubljani dne 29. marca 1965 na pokopališče Villegas v San Justu.
Vsem, ki so nam v težki bolezni pomagali, rajnega kropili in molili za pokoj njegove duše ter ga spremili na njegovi zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo.
Priporočamo ga v molitev in blag spomin.
žalujoči:
žena Marija roj. Jakič; sin Francelj in hči Francka.