Poštnina plačana v gotovini.
Leto XXII.
Ou
Upravništvo In uredništvo »DOMOVINE« Ljubljana. _ - ,	t v . . 4 Naročnina za tuzemsfvo: četrtletno 9, polletno 18, celo-
Knafljeva ul. it. 5. II nadstrop., telefoni od 3122 do 3126 IZllcllcI VS3K CfilftCK letno 36 din' za inozemstvo razen Amerike: četrtletno 12, Račun poštne hranilnice, podruž. v Ljubljani št. 10711.	*	polletno 24, celoletno 48 din. — Amerika letno 1 dolar.
Ljubljana bo slovesno odkrila spomenik kralju Zedinitelju
V petek 6. septembra, ko bomo praznovali rojstni dan našega mladega vladarja Petra II., bo Ljubljana odkrila spomenik njegovemu velikemu očetu kralju Aleksandru I. Zedinitelju. Tako se bosta Ljubljana in z njo vsa Slovenija oddolžili kralju Mu-čeniku, ki je dal svoje življenje za našo Jugoslavijo.
Minilo je že šest let, ko je v Marseilleu v Franciji streljal nanj zločinec iz družbe, ki je hotela z njegovo smrtjo povzročiti zmede v naši državi in jo uničiti. Mučeniška smrt velikega vladarja pa nas je le združila, saj so bile zadne besede umirajočega kralja: »Čuvajte Jugoslavijo!« Kralj Zedinitelj je bil tedaj na obisku v Franciji. Prijateljska država je hotela sprejeti našega vladarja z velikimi častmi. Ko se je kralj izkrcal v Marseilleu, bilo je to 9. oktobra leta 1934., ga je sprejelo posebno odposlanstvo. Zvečer tistega dne pa smo že v radiu slišali strašno vest, da je naš ljubljeni narodni vladar postal žrtev zločina. Hkratu z njim je bil umorjen tudi francoski zunanji minister Barthou.
Velikega vladarja smo izgubili, ko je bil na višku svojih moči. Štel je šele 46 let. Rodil se je 1. 1888. V Cetinju kot sin takratnega kneza in poznejšega kralja Petra Kara-djordjeviča in kneginje Ljubice Zorke, hčere črnogorskega kralja Nikole. Bil je drugi sin, prvi je bil Jurij. Po smrti zadnjega Ob-renoviča je zasedel njegov oče Peter prestol. Aleksander je štel tedaj šele 15 let. Ko se je Jurij odrekel pravici na prestol, je Aleksander 1. 1909. postal prestolonaslednik. Tri leta zatem, 1. 1912., se je začela balkanska vojna, v kateri je Aleksander sodeloval in
se posebno proslavil z zgodovinsko zmago v kumanovski bitki, ki je bila izvojevana pod njegovim poveljstvom.
Ko se je začela svetovna vojna, je bil Aleksander že regent in hkratu vrhovni poveljnik srbske vojske. Njegov ugled je rasel med narodom in vojsko. Vojaštvo ga je cenilo in ljubilo, saj ni bil le poveljnik, temveč tudi pravi tovariš svojih vojakov. Narod ga je vzljubil še bolj, ko je napravil s srbsko vojsko strašno pot bega čez Albanijo. Njegovi veliki volji je največ pripisati, da se je srbska vojska spet prerodila in izvojevala zmago. Regent Aleksander se je vrnil v domovino kot velik zmagovalec.
L. 1921. je Aleksander I. zasedel prestol. Kakor se je prej izkazal za sposobnega vojskovodjo, tako je zdaj kazal velike državniške in vladarske vrline. V vseh teh napetih povojnih časih je znal modro voditi krmilo države. Narod ga je ljubil in spoštoval, saj je bil naše krvi. Zato je tudi globoko čutil z nami vsemi, Srbi, Hrvati in Slovenci..
Veličastni spomenik, ki ga odkrijemo Slovenci v Ljubljani, bo za zmerom pričal o hvaležnosti Slovencev vladarju, ki nas je pomagal osvoboditi in ki je prav kot moder vladar in zato trdna opora naše lepe Jugoslavije moral umreti od krogle sovražnika naše domovine.
★
Navodila za potrjevanje izkaznic o udeležbi odkritja spomenika kralju Aleksandru I.
Izkaznice se bodo žigosale na nastopnih mestih:
»Službene novine« so objavile pravilnik, ki ga je izdal minister za kmetijstvo v sporazumu z ministrom za trgovino in industrijo o izvajanju uredbe o hmelju z dne 27. marca.
Ta pravilnik ureja ustanovitev in delo ba-novinskih hmeljskih komisij. V dravski ba-
V	petek, 6. septembra:
v Združenju rezervnih oficirjev, vestibul »Zvezde« (od 11. do 19. ure); v poslovalnici »Putnika« na Tyrševi cesti; na glavni postaji v Ljubljani; v Mestnem domu na Krekovem trgu (od 6.30 do 9. ure); na letnem telovadi-šču Sokola v Tivoliju (od 6.30 do 9. ure); v vestibulu Jugoslovanske tiskarne (od 6.30 do 9 ure).
V	soboto, 7. septembra:
v pisarni Združenja rezervnih oficirjev (od 8 do 12. ure in od 15. do 18. ure) v »Zvezdi«, Kongresni trg 1; v poslovalnici »Putnika« na Tyrševi cesti.
V	nedeljo, 8. septembra:
v pisarni Združenja rezervnih oficirjev v »Zvezdi«, Kongresni trg 1 (od 8. do 12.)
Cetrtinska vozna cena bo veljala samo na podlagi izkaznice (sivkaste barve) odbora za odkritje spomenika Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju v Ljubljani. Te izkaznice dobite v občinskih pisarnah na deželi in pri poslovalnicah »Putnika« za ceno 2 din.
Pri nakupu voznih listkov zahtevajte pri potniških blagajnah obrazec K 14 rdeče barve za ceno 2 din.
Udeležba se bo na železniškem obrazcu K 14 potrjevala le ob istočasni predložitvi izkaznice odbora. Brez te se nikomur ne bo žigosal železniški obrazec. Zato naj vsakdo pazi, da ne izgubi ene ali druge izkaznice, ker se sicer ne bo mogel okoristiti z brezplačno vožnjo na povratku.
Vsak udeleženec mora pred odhodom iz Ljubljane predložiti v žigosanje izkaznico in obrazec K-14 zaradi potrdila o udeležbi odboru za odkritje spomenika Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju v Ljubljani na zgoraj navedenih mestih.
Cetrtinska vozna cena velja na potu v Ljubljano od 4. do 6. septembra, na povratku pa od 6. do 8. septembra za vse razrede in vse vlake razen ekspresnih.
novini se bo v štajerskem pridelovalnem okolišu označeval pridelani hmelj kot »slovenski hmelj — štajerski«, v ostalih krajih dravske banovine pa kot »slovenski hmelj«. Ostale določbe pravilnika urejajo celotno poslovanje s hmeljem in znamkovanje hmelja.
Odločen sokolski
odgovor na napade
»Sokolski glasnik« posveča poseben članek tistim, ki so napadli vodstvo jugoslovenskega sokolstva z očitki, da je v rokah prostozidarjev (masonov). Glavno sokolsko glasilo ugotavlja, da je bil ta napad, za katerega noče biti zdaj nihče odgovoren, povod za novo ofenzivo frankovskih in drugih protisokol-skih vrst proti vsemu, kar je sokolskega in v kar sokolstvo veruje.
»Spet so se oglasili«, piše .Sokolski glasnik', »enodušno z napadi stari sovražniki
osnovne sokolsek miselnosti in jugoslovenske misli in obsuli naše sokolstvo s ploho laži, obrekovanj in izmišljenih očitkov. Glavno orožje jim je bila spet enkrat laž, s katero je prepolno vse, kar so izrekli proti sokol-stvu. Kdo brani danes narod in državo pred nevarnostmi, ki jima grozijo od sokolstva? »Obzor« in ljubljanski »Slovenec«. Kdo uči danes sokolstvo rodoljubnosti? Ali niso to ljudje, ki so kazali v svojem delu in udej-stvovanju vedno dvolični obraz?«
Nova označba
za savinjski hmelj
Ne odlašajte
s plačilom naročnine! Jesen se približuje, pridelki bodo kmalu pospravljeni, zato ne pozabite na naročnino. List, iz katerega vse leto zajemate poduk in kratek čas, klice po hrani, po plačilu, da vas bo lahko še nadalje učil in zabaval. Zato opravite svojo dolžnost in poravnajte naročnino do konca leta, če tega do danes še niste storili.
V to svrho poiščite
Dložnico, ki vam leži doma še neporabljena in plačajte i ga dolgujete. Ne moremo naročnikom vsak mesec pošiljati po"ložnic, ker stanejo tudi denar. V bodoče bomo od zamudnikov zahte-
z njo na pošti znesek, pošiljati položnic, ker st; vali, da doplačajo k naročnini še 1 dinar za te stroške. Zato plačajte raje sedaj,
da ne pridete med zamudnike!
UPRAVA „DOMOVINE"
Z objavo tega pravilnika stopi v veljavo tudi sama uredba o hmelju, hkratu pa preneha veljati pravilnik o nadzorovanju hmelja z dne 10. junija 1932.
S pravilnikom je spremenjena dozdajšnja označba savinjskega hmelja »južnoštajerski — Savinjska dolina« v »slovenski hmelj —
štajerski«. Hmeljarji, kakor tudi hmeljski trgovci so se zavzemali za to, da se obdrži dosedanja označba, ki je udomačena v hmeljski trgovini s tujino. Tudi Kmetijska zbornica je zahtevala staro označbo »južnoštajerski hmelj«. Zakaj se je izvršila ta izprememba, ni znano.
Zahvala ministra
za vojsko vojakom
Minister za vojsko in mornarico general g. Milan Nedič je poslal vojski in mornarici po pooblastilu vrhovnega poveljnika naše oborožene sile naslednjo naredbo:
Vojaki domovine!
Danes se je izpolnilo leto dni, ko vas je narodna in državna potreba poklicala pod vojaško zastavo. Temu pozivu ste se rade volje odzvali.
Leto dni pod vojaško zastavo, noč in dan v vojaški službi ni lahko, priznam. Vi ste se zavedali, da je tako moralo biti zaradi varnosti vaših domov, vaših vasi, vaših mest, vaših dragih, vse domovine.
V tern dolgem času službe ste pokazali odlične vrline izvrstnih vojakov, vojakov po krvi. Povsod ste bili vestni, poslušni in disciplinirani, v službi zvesti do požrtvovalno-
sti, pri urjenju vztrajni do občudovanja, pri utrjevalnih delih marljivi do požrtvovanja. Zaslužili ste priznanje tudi svojih najvišjih poveljnikov in vsega našega naroda. Dokazali ste, da ste dostojni nasledniki tistih junakov, ki so s sedem let trajajočo junaško borbo in neustrašnim umiranjem ustvarili današnjo kraljevino Jugoslavijo. Mi vsi smo ponosni na vas. Pooblaščen sem od vrhovnega poveljnika vse oborožene sile, da vam izrečem v imenu domovine, ki jo ljubite nad vse:
Hvala, junaki! Bodite in ostanite tako dobri in odločni branilci naše mile domovine.
V tem imenu vas pozdravljam, vojaki domovine, s klicem: Živeli naši vrli junaki! Živela Jugoslavija!
Peki pravijo, da ho
enotni kruh zelo okusen
Pisali smo že, da je uveljavljena uredba o uvedbi enotne krušne moke po vsej državi. Z njo se uveljavi tudi enoten kruh. Peki pravijo, da bo enotni kruh podoben današnjemu polbelemu kruhu, samo da bo za kakšna dva odstotka temnejši. Bo pa zelo okusen in so neresnične vse druge vesti, ki krožijo med ljudmi o vprašanju kakovosti enotnega kruha. Iz enotne krušne moke bodo skoraj gotovo pekli tudi žemlje. za fino pecivo pa se bo v
okviru od banske uprave dovoljenih količin Je naprej rabila bela moka.
Po um nju pekov ni razveseljivo dejstvo, da so si posamezniki preskrbeli večjo količino moke iz bojazni, da ne bo čez zimo primanjkovalo moke. Peki upajo, da bodo vsi takšni in podobni pojavi prenehali, če se bo nova uredba o enotnem kruhu izvajala res nepristransko
Uvedena je dveletna
vojaška služba
Te dni je bila objavljena obširna uredba o spremembah in spopolnitvah zakona o ustrojstvu vojske in mornarice. Nova uredba določa v uvodu, da spadajo v bodoče med pomožne vrste vojske: pirotehnične in smod-niške edinice, avtomobilske, gospodarske in bolničarske edinice. Kot posebne čete bodo v sestavu vojske tudi graničarske čete in pa orožnišvo.
Uredba ureja položaj generalštabnih oficirjev, ki se bodo v bodoče postavljali iz vrst oficirjev in mornarice vseh rodov orožja Imeti bodo morali zato višjo vojaško izobrazbo na podlagi določb uredbe o glavnem generalnem štabu, kakor je to tudi doslej.
Dalje ureja uredba položaj raznih vrst
podoficirjev, kakor so vojni pisarji, inženjer-ski podoficirji, sanitetski podoficirji in veterinarski pomočniki-podoficirji.
Za javnost so važne nove določbe o službi v kadru, ki se bo načelno začela v tistem koledarskem letu, v katerem je rekrut dopolnil 21. leto svoje starosti. Služba v stalnem kadru se je z novo uredbo povečala od 18 mesecev na dve leti za polni rok, kolikor je znašala že doslej pri letalstvu in vojni mornarici.
Za člane Sokola kraljevine Jugoslavije so odredbe ostale nespremenjene in jim je kadrovski rok skrajšan za tri mesece, če izpolnjujejo predpisana pogoje.
Dijaški rok se je z novo uredbo povečal od
devet na 12 mesecev, rekruti-dijaki, ki ne napravijo predpisanega oficirskega izpita, služijo namesto dozdajšnih 14 mesecev 18 mesecev. Dijaki-rekruti, ki zaradi svojega slabega vedenja v zasebnem življenju ne zaslužijo, da postanejo rezervni oficirji, morajo odslej služiti 18 mesecev namesto 14.
Rekruti-dijaki bogoslovci priznanih veroizpovedi, ki so doslej služili v stalnem kadru šest mesecev, bodo morali služiti zdaj 12 mesecev. Ako v štirih letih po končanem bogo-slovskem študiju ali v teku dveh let po odslužitvi roka v stalnem kadru ne sprejmejo duhovniškega čina, so dolžni pozneje odslužiti 18 mesecev.
Skrajšani rok v stalnem kadru je v vseh primerih povišan od devetih na 18 mesecev.
Nova uredba tudi ureja vprašanje vojaških obveznosti naših izseljencev, ki so ostali jugoslovenski državljani. V bodoče se bo smatralo za vse jugoslovenske državljane, ki so stalno ali začasno naseljeni v tujini, da se niso hoteli izogniti svojim vojaškim obveznostim v obliki službe v stalnem kadru, ako se do svojega 27. leta javijo našim vojaškim konzularnim predstavnikom v državi, kjer so nastanjeni, in podpišejo izjavo, da so kot jugoslovenski državljani in vojaški obvezniki pripravljeni v primeru mobilizacije ali vojnega stanja odzvati se pozivu jugoslo-venskih oblastev in se po njem ravnati Državljani. ki bodo podpisali tako izjavo, se bodo smatrali za vojne obveznike, ki so izpolnili svojo vojno obvezo, in bodo v stanju miru po 27 letu starosti oproščeni službe v stalnem kadru. Podrobni pravilnik k tej uredbi bo izdal minister vojske in mornarice.
Okoli Konjic iščejo nova ležišča premoga
V konjiškem okraju so trije premogovniki: na Stranicah, na Konjiški gori in v Radani vasi. Prvi, ki je last g. Hasenbichta iz Konjic, še obratuje, druga dva pa počivata, odnosno tretji je sploh izčrpan. Ves premog, ki so ga doslej našli v konjiškem okraju, je prav dober. Ker sodijo, da mora biti konjiška pokrajina na premogu zelo bogata, so se rudniški strokovnjaki začeli zanjo zanimati. Njim pa so se pridružili še domačini, ki so se z rudo-sledstvom že pečali. Posebno mnogo premoga je najbrž okoli Zreč in Oplotnice.
Zaradi izsledovanja premoga v omenjenih krajih je rudarsko glavarstvo v Ljubljani podelilo pravico svobodnega rudosledstva Troj ar ju Matiji, lesnemu trgovcu iz Zreč, na področju katastralnih občin Zreče in Oplot-nica in Korošcu Martinu iz Frankolovega pa na področju katastralnih občin Crešnjice in Konjice. Omenjena moža iščeta naše podzemsko bogastvo in upamo, da trud ne bo bre zuspeha.
X Nevesta je prodala ženina. Nastavljenec pri nekem podjetju v Bostonu v Ameriki je bil zaročen ter se je hotel poročiti. KiaiKO pred poroko pa je prejel od svoje neveste odpoved. Pisala mu je, da ga ne more vzeti za moža Vzroka ni povedala. Odpoved mu ni vzela veselja do ženitve. Našel je kmalu nadomestilo, in sicer v osebi prijateljice njegove neveste. Ta ženska je, ko je opazila, ua lahko vpliva na mladega moža, ponudila svoji prijateljici odkupnino zanj, in sicei s.a se dogovorili za vsoto tisoč dolarjev. Uredili pa sta zadevo tako, da je prijateljica za ženina plačala prijateljici sto dolarjev na račun, ostanek pa bi morala plačati v mesečnih obrokih. Po poroki je prišla mlada žena v plačilne težave. Napočil je rok za poravnavo prvega obroka in tedaj je morala žena izdati svojemu možu skrivnost, kako si ga je pri-svojna Razkrila mu je pogodbo med njo in njegovo prvotno zaročenko. Na koncu je zali cvala naj plača ostanek iz lastnega žepa. Mož je debelo pogledal in se strašno razburil, ko je videl, da ga je prvotna nevesta zapustila samo zavoljo kupčije. Svojo ženo pa je takoj zapustil in vložil proti nji tožbo za ločite". Ko bo zakon ločen, o čemer mož niti malo ne dvOmi, pravi, da bo stopil pred oltar s svojo prvotno nevesto...
»Službene novine« so objavile ukaz, da so kraljevi namestniki sprejeli
ostavko, ki jo je podal gradbeni minister dr. Miha Krek,
ga razrešili dolžnosti in postavili na razpoloženje. Postavili pa so za gradbenega ministra državnega svetnika iz Beograda Danila Vulo-viča in za ministra brez listnice dr. Miho Kreka.
Naš minister za trgovino in industrijo dr. Ivan Andres se je udeležil odprtja dunajskega velesejma, kjer je bil prav prijazno sprejet. Na velesejmu je bil odprt tudi jugoslovenski paviljon.
Dr. Andras je imel na Dunaju daljši razgovor z nemškim gospodarskim ministrom dr. VValterjem Funkom in z nemškimi gospodarskimi strokovnjaki. Nato pa je dr. Andres sprejel nemške novinarje in dal daljšo izjavo o nujnosti tesnih gospodarskih stikov med našo državo in Nemčijo. Minister dr. Andres je poudarjal, da se to sodelovanje uspešno razvija že od leta 1934 in se bo razvijalo še naprej.
Seja vlade v Zagrebu za obletnico sporazuma je bila posvečena tudi vprašanju pre-osnove našega gospodarskega življenja, vendar niso bile izdane uredbe takšnega obsega, da bi se moglo reči, da gre za temeljito pre-osnovo vsega življenja.
Napovedane uredbe prihajajo počasi druga za drugo v javncst. Vladno časopisje pravi, da se pri nas izvaja postopna preosnova gospodarskega in socialnega življenja v takem obsegu, da je izraz naših posebnih razmer in naših potreb in da je v skladu s stanjem v Evropi, ki je nastalo po zadnjih dogodkih.
Iz Londona poročajo, da je bil
uradno objavljen sporazum med angleško in ameriško vlado, ki določa, da Zedinjene države takoj odstopijo 50 starih rušilcev Angliji, v zameno pa Anglija odstopi Zedinjenim državam za 99 let vrsto mornariških in letalskih oporišč v svojih kolonijah na zapadni polobli od Nove Fundlandije na severu do Angleške Gvaja-ne. To pomeni dejansko sodelovanje obeh držav. Čedalje bolj je torej verjetno, da bodo tudi Zedinjene države kmalu uradno stopile v vojno.
Na Dunaju je bilo med zunanjimi ministri Nemčije, Italije, Madžarske in Rumunije določeno, da
mora Rumunija odstopiti Madžarski velik del Transilvanije. Madžarski vojaki bodo zasedli to deželo od 5. do 13. septembra. Spričo tega dejstva je zavladala v vsej Rumuniji velika žalost, saj živi v deželi, ki jo morajo oddati, tudi en milijon Rumunov. Rumunija izgubi z odstopom severne Bukovine in Besarabije Sovjetski zvezi, južne Dobrudže Bolgariji in zdaj severne Transilvanije Madžarom okoli šest milijonov ljudi, tako da bo štela le 14 milijonov duš.
Z Bolgari so se Rumuni mnogo laže pobotali.
Južno Dobrudžo bodo začeli zasedati Bolgari 21. septembra.
Rumunsko javno mnenje je ves čas pogajanj z Bolgari kazalo nekako razumevanje za to, da pripada ta dežela, ki ima v večini bolgarsko prebivalstvo, Bolgariji. Iz Amerike prihajajo vesti, da
bodo 15. septembra zasedle rumunskn-sovietsko mejo v Bukovini nemške in italijanske čete, da tako poudarijo jamstvo, ki sta ga dali za rumunske meje Nemčija in Italija. Baje sta že dve motorizirani edinici nemške vojske na meji Transilvanije. Po isti vesti je sovjetska vlada že vprašala nemško za pojasnila glede nemško-italijanskih jamstev za nove rumunske meje. Iz Bukarešte poročajo, da
v Transilvaniji, ki naj bo izročena Madžarom, silno narašča odpor prebivalstva proti zasedbi.
V raznih krajih so bili osnovani odbori, ki organizirajo domače ljudstvo k uporu proti prihodu madžarske vojske. Iz vse Transilvanije prihajajo prostovoljci, ki se ponujajo v službo za obrambo rumunske utrdbene črte ob madžarski meji. Nekateri so oboroženi s puškami, mnogi pa kar s krampi in kosami.
Ameriški senat je nedavno z 58 glasovi proti 31 odobril
zakon o uvedbi obvezne vojaške službe v Zedinjenih državah. Zakon določa obvezno službo za vse moške od 21 do 30 leta starosti. Predsednik ima pravico poklicati jih pod orožje za dobo enega leta, toda samo za službo na zapadni polobli. Zakonski osnutek pride še pred reprezentančno zbornico. Računajo, da bo najkasneje v dveh tednih predsednik Roosevelt lahko zakon že podpisal. Gotovo bo tudi reprezentančna zbornica zakonski osnutek odobrila in je poveljni-štvo ameriške vojske že ukrenilo vse potrebno za urjenje vojakov. Po novem zakonu bodo dobile Zedinjene države 12 milijonov vojaških obveznikov, izmed katerih pa jih bo vpoklicano samo tri in pol milijona in sicer postopno v prihodnjih petih letih. Prva skupina bo sklicana na vaje že 15. oktobra in bo štela 75.000 mož.
Ameriški senat je nadalje z 69 glasovi proti 16 odobril predlog
da sme predsednik Zedinjenih držav v primeru izrednega stanja mobilizirati tudi v mirnem času ameriško industrijo za obrambne svrhe. Štiri dodatne predloge nasprotnikov uvedbe vojaške dolžnosti je senat odklonil. Nasprotniki vojaške dolžnosti so med drugim predlagali, naj bi bili vojaki v mirnem času vpoklicani samo v primeru nevarnosti, pa še tedaj naj bi o tem najprej odločal kongres. Ta predlog je bil odklonjen. Prav tako pa drugi trije, ki so določali za uvedbo vojaške dolžnosti poznejše roke.
Predsednik Zedinjenih držav Roosevelt je podpisal zakon, ki ga pooblašča
da v mirnem času vpokliče 400.000 mož nacionalne garde in vojaške rezerve na 12mesečno službovanje na zapadni polobli. Roosevelt je prav tako podpisal zakon, ki dovoljuje ameriškim ladjam, da odplujejo v evropske luke po otroke in jih prepeljejo v Zedinjene države.
Ameriški tisk odkrito piše, da predstavlja sklenitev skupne obrambe Zedinjenih držav in Kanade
pripravljanje Amerike za vstop v vojno.
List »American News Journal«, ki izhaja v Washinglonu, in ima dobre zveze z vojaškimi dostojanstveniki piše: »Zedinjene države se hitro bližajo vstopu v vojno. Obrambna zveza s Kanado, zakup angleških posesti na zapadni polobli, preskrbovanje Anglije z vojnim materialom in pripravljanje za odstopitev ameriških rušilcev angleški vojni mornar.ci predstavljajo uvod v pomorsko in letalsko pomoč Angliji.
Zadne dni so bile
spet srdite letalske biiKe nad Anglijo,
na drugi strani pa angleška letala napadajo Nemčijo. Nemška letala so pogosto nad Londonom, angleška pa nad Berlinom. Poleg materialne škode so na obeh straneh še človeške žrtve. Razen tega pa prihajajo angleška letala tudi nad Italijo. Vsekakor od teh letalskih naprav na vseh straneh trpi veliko škodo zlasti vojna industrija. Iz Rima poročajo, da
So Italijani začeli prodirati iz Somalije v angleško kolonijo Kenijo. Zasedli so že mesto Buno. V celem so Italijani prodrli v Kenijo že 90 km globoko.
Berlinski »Volkischer Beobachter« je javil, da bodo vse pokrajine bivše Poljske, ki jih je Nemčija v tej vojni zasedla, priključene generalni guberniji, toda ta
poljska gubernija bo postala pokrajina Nemčije
in bo torej vključena v sestav nemške države. Tudi generalni guverner Poljske Frank je dejal, da je Poljska prenehala obstajati ir. da poljska država ne bo več poklicana nazaj v življenje.
Lizbonski listi poročajo, da ima posebni Rooseveltov odposlanec pri Vatikanu Myron Taylor, ki je te dni odpotoval iz Rima nazaj v Washington, s seboj nov načrt za mirovno posredovanje.
Raje je to mirovni predlog, ki ga je sestavil papež ter ga zdaj pošilja predsedniku Rooseveltu. Podrobnosti o načrtu ni mogoče izvedeti. Menda pa gre samo za predlog za ustavitev sovražnosti med vojskujočimi se državami.

Tedenski tržni pregled
GOVED: Za kg žive teže so trgovali: na mariborskem sejmu: debeli voli po 7 do 8, poldebeli po 5.50 do 6.80, plemenski po 6.25 do 8, biki za klanje po 5.25 do 6.75, klavne krave debele po 6 do 7, plemenske krave 5.50 do 7, krave klobasarice po 4 do 5, molzne krave po 5.50 do 8, breje krave po 5.25 do 7, mlada živina po 6.50 do 7.75, teleta po 7 do 8.50 din; na sejmu v Kranju voli I. po 9.50, II. po 8.50, III. po 7, telice I. po 9.50, II. po 8.25, III. po 7, krave I. po 8.25, II. po 7.50, III. po 6, teleta I. po 9, II. po 8 din.
SVINJE. Za kg žive teže so se trgovali: okoli Konjic: špeharji po 12 do 13, pršutarji po 11, okoli Slovenjega Gradca: pršutarji po 10, v Kranju: špeharji po 12.50 do 13.50, pršutarji po 11 do 12.50 din. Prasci, 7 do 8 tednov stari, so bili v Kranju po 210 do 310 din.
KRMA. V Konjicah: seno 60 do 75, slama 40, v Slovenjem Gradcu: seno 85, slama 50, v Kranju: lucerna 150 do 170, seno 125 do 150, slama 75; v Ptuju: seno 75, slama 35 do 45 din za 100 kg.
VINO. V konjiškem okolišu se je dobilo pri v.nogradnikih navadno mešano vino po 4 do 5, finejše sortirano po 6 din za liter.
KROMPIR. V Kranju 150 do 175, v Slovenjem Gradcu 150, v Ljubljani 200 in več, v Konjicah 200, v Ptuju 75 do 80 (tako je vsaj zapisano v službenem poročilu), din za 100 kilogramov.
VOLNA. V Konjicah: neoprana 30, oprana 50, v Kranju: neoprana 28 do 32, oprana 38 do 42, v Slovenjem Gradcu: neoprana 30, oprana 45.
«IROVE KOŽE. V Kranju: goveje 14 do 16. telečje 20, svinjske 8 do 10; v Konjicah: goveje 15, telečje 20, svinjske 6 do 7 din za kg.
ZABELA. V Slovenjem Gradcu: slanina 20, svinjska mast 24, v Konjicah slanina 18 do 20, v Kranju: sveža slanina 20 do 22, svinjska mast 24, v Trbovljah: sveža slanina 20 do 21, svinjska mast 22 do 25, v Ptuju: prekajena slanina 30, sveža slanina 16 do 18, svinjska mast po 24 din za kg.
JAJCA. Cene se gibljejo v Sloveniji povprečno med 80 parami in 1,20 din za kos. Kaže pa, da so cene spet čvrsteje.
Vrednost denarja
Na naših borzah smo dobili 3. t. m. v devizah (prve številke službeni tečaji, druge tečaji na svobodnem trgu):
1 angleški funt za 178.15 do 181.35, (za 220.32 do 233.52) din;
1 ameriški dolar za 44.25 do 44.84 (za 54.80 do 55.20) din;
1 švicarski frant za 10.10 do 10.20 (za 12.48 do 12.58) din.
Nemške klirinške marke so bile po 14.80 din. Vojna škoda se je trgovala v Beogradu po 446 din.
Seftni
9. septembra: Turnišče, Lukovica, Loški potok, Velike Lašče, Bušeča vas, St Vid pri Stični, Apače, Slivnica, Ptujska gora.
10.	septembra: Kamnik (le za živino), Javorje (občina Šmartno), Šmartno pri Litiji, Puconci.
11.	septembra: Dovje.
STRAN 4
mm——« i mi MI it—p—M——mi
12. septembra: Veliko Mraševo, Polšnik, Zu-
sem (Loka pri Zusmu). IS. septembra: Dobova pri Brežicah, Boštanj 14. septembra: Petrovče, Gradac, Črensovci, Vitanje, Ščavnica (Sv. Ana na Krember-£ju), Žužemberk, Golobnjek, Rogatec.
Drobne vesti
•" Naša trgovina s tujino bo čisto preurejena. Izvozni in uvozni odbor pri Narodni ibanki bosta ukinjena z uredbo, ki bo v nekaj iiineh objavljena. Nova uredba bo uvedla nov način gospodarskega življenja in se bo v glavnem držala načela dirigiranega (vodenega) gospodarstva. Celotno nadzorstvo nad zunanjo trgovino bo imelo ravnateljstvo za zunanjo trgovino. Poslej se posamezne tvrdke ce bodo mogle več pojavljati kot samostojni tfcinilci, temveč bodo smele prositi za izvozna dovoljenja le po svojih prisilnih združenjih, nad katerimi bo imelo nadzorstvo ravnateljstvo za zunanjo trgovino. Nova uredba bo imela tudi določila za nadzorstvo nad cenami in zalogami uvoženega blaga. Zaslužek pri tem blagu bo nadzorovan m omejen. Prednost nove uredbe bo v tem, da ne bo šlo več za podeljevanje izvoznih dovoljenj raznim tvrdkarn, pač pa se bo novi način oziral le na količino in potrebnost posameznih vrst blaga.
= Vzrok pomanjkanja pšenične moke. Lani v avgustu so prišle spričo ugodne letine na trg tako velikanske količine pšenice, da te pšenice Prizad ni mogel vse prevzeti. Nakupil je je preko 30.000 vagonov. Sele z nastankom vojne je ponudba popustila. Kmalu pa je začelo blaga primanjkovati in je cena naraščala. Takrat bi bil moral Prizad kupljeno pšenico ponuditi na trgu in s tem preprečiti dviganje cene. Prizad pa je pšenico izvažal v tujino. Tako smo samo lani v drugem polletju izvozili 18.091 vagonov pšenice, letos pa smo izvoz nadaljevali in smo v prvem polletju izvozili nadaljnjih 6479 vagonov, tako da smo v teku enega leta prodali ▼ tujino nekaj manj kakor 25.000 vagonov pšenice. Ko so razmere na trgu v maju in juniju prisilile vlado, da je izdala ukrepe za prisilni odkup in za maksimiranje cene pšenici in turščici je bilo verjetno, da se bo v tem trenutku tudi ustavilo vsako nadaljnje prodajanje pšenice v tujino. Toda Prizad je pšenico naprej izvažal in še v juniju smo izvozili 1003 vagone pšenice. Celo v juliju, ko pri docela nezadostni ponudbi sploh ni bilo več dobiti pšenice po maksimalnih cenah in
T Umor
»Glasba je že sama po sebi nekaj božanskega, toda vi ste jo s svojim petjem napravili še bolj božansko,« je rekla vdova in stisnila pevki obe roki. »In gospod Darcy vas je imenitno spremljal.«
V tem je stopil sluga v salon in šepnil gospej nekaj besed. Cambryjeva je z Berto odšla iz salona. Gastona je to presenetilo. Stopil je k stricu, ki mu je rekel:
»Dragi moj, ne vem, zakaj je tako hitro odšla. Toda že gospa Cambryjeva mi je prej-le povedala, da misli iti nocoj prej domov. Mislim pa, da misliš iti tudi ti še nocoj na ples v opero ..«
»Nisem se še odločil, dragi stric. No, gospa Cambryjeva se že vrača.«
Mlada vdova je povedala Gastonu:
»Moja uboga Berta je morala iti. Sestra 5e zelo slaba. Toliko, da ni izgubila zavesti, ko je to slišala. Odpeljala se je z vozom, premija pa jo sestrina sobarica. Pogumno dekle je ta Berta!«
, »Tudi vi ste, gospa. Čeprav vas muči glavobol. vendar nas ne pustite same. Midva z Gastonom ne bova več zlorabliala vašega junaštva in se bova poslovila. Z Gastonom se moram še o nečem pomeniti.«
Gospa se je prisrčno poslovila od obeh ln potem sta Sla.
Ko sta sedla v voz, }e dejal stric svojemu nečaku:
»Fant, saj s! se do vSes zagledal v tisto lepo dekle. Ali bi se z njo oženil?«
»Stric, sami ste mi rekli, da mora biti de-
je bila stiska tik pred novo letino že na višku, smo izvozili še 426 vagonov pšenice. Ce bi Prizad v pravem času ustavil izvoz, zlasti v trenutku, ko je bilo jasno, da bo letina slaba, ne bi bili mogli vojvodinski pridelovalci začeti z izsiljevanjem višjih cen in gotovo tudi ne bi prišlo do sedanjega nadzorovanja na trgu.
— Maksimiranje cen za moko v Vojvodini. V zvezi z uredbo o enotni moki in enotnem kruhu je ban dunavske banovine izdal odločbo o najvišjih cenah za moko v dunavski banovini. Za zdrob, belo moko, enotno krušno moko in otrobe so za področje dunavske banovine določene naslednje cene v mlinih: zdrob in bela moka »Og« 7.23, enotna krušna moka 3.58 in otrobi 1.80 din za kg (vse brez vreč in skupnega davka). Za trgovino na debelo je ban določil prav tako za področje svoje banovine naslednje cene, pri katerih pa je že vračunan skupni davek: zdrob in bela moka »Og« 7.63, krušna moka 3.83, otrobi 1.90 din. Za trgovino na drobno pa je predpisal tele cene: zdrob in bela moka 7.75, krušna moka 4, otrobi 2 din za kg. Gornje cene bodo bolj ali manj odločilne tudi za določitev cen v dravski banovini, k čemur pa je prišteti prevozne stroške, večji znesek prometnega davka in občinsko trošarino. Ban dunavske banovine je obenem določil, da sme mlinar pri mletju pšenice na merico vzeti kot merico 13 kg od 100 kg pšenice. V tem je že vračunana izguba pri mletju, tako da mora mlin izročiti onemu, ki da mleti pšenico, 87 kg mlevskih izdelkov. Ceno kruhu bodo določila sreska načelstva za svoja področja, in sicer na podlagi določenih minimalnih cen.
Novice
* Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič na velesejmu. Te dni je obiskal jesensko prireditev Ljubljanskega velesejma predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič. Zadržal se je na velesejmu poldrugo uro. V spremstvu ravnatelja dr. Milana Dularja si je ogledal vse razstavne prostore in se je zelo pohvalno izrazil o ureditvi velesejma in o pestrosti razstavljenih predmetov. Ogledal si je tudi umetniško razstavo, kjer je kupil eno izmed slik akademskega slikarja Šaše Santla.
na plesu
kle samo iz poštene družine.«
»In tega ne bom preklical. Ugotoviti je treba samo, ali je to res. Kdo so Lesterelovi?«
»Njena sestra je žena kapitana trgovske mornarice. Njen oče je bil častnik.«
»Tudi oče Orcivalke je bil častnik. Veš, jaz drugače ne cenim preveč raznih čednostnih samic.«
»Ana ni kriva, če je sirota.«
»Res je. Toda zakaj ne stanuje pri sestri?«
Gaston ni odgovoril.
»Če molčiš,« je dejal stric, »pomeni to, da ne moreš o njej nič dobrega povedati. Toda pustiva to za jutri Pridi opoldne k meni, da se bova resno pomenila o tebi, morda pa tudi o meni Ali me misliš že zapustiti?«
»Da«
»Torej misliš iti Se na ples v opero. Hvala bogu, ni Se vse izgubljeno!«
V.
Gaston Darcy je Sel v opero samo zaradi tega, da bi tam dobil prijatelja Nointela. Upal je, da ga bo odkril v loži, ki jo je za ta večer najel njegov kljub. V loži pa je sedel samo Lolif, ki mu je rekel:
»Ne verjamem, da bi Se dobili Nointela. Čudak je, ki se za nikogar ne meni. Počakajte ga tu in ne boste se dolgočasili. Skupaj bova prereSetala neko skrivnost, ki sem jo nocoj odkril v operi.«
»Skrivnost? Naj bo! Časa imam več kakor dovolj.«
»Poglejte v ložo, ki je najini nasprotij«
_DOMOVINA št. 36
iMBiilltfBifflM^^	, „3
*	Zahvalni brzojavki predsednika in podpredsednika vlade knezu Pavlu. Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič ^e je zahvalil Nj. Vis. knezu namestniku Paviu za poslano čestitko o priliki obletnice narodnega sporazuma z brzojavko, v kateri naglasa zasluge kneza namestnika za dosego sporazuma med Srbi in Hrvati. Podobno zahvalno brzojavko je poslal knezu namestniku Pavlu podpredsednik vlade dr. Maček Vladko, ki izraža globoko hvaležnost kneza namestnika za trud pri tio-dosegi sporazuma.
*	Slovenija dobi štiri skladišča za živež. Da bi se zagotovile zaloge živil v vseh ubožnej-ših krajih, je ravnateljstvo za prehrano začelo graditi potrebna skladišča za živila. Skupno bo zgrajeno v vsej državi 69 takšruft skladišč. V 37 krajih jih že grade. V banovini Hrvatski bo zgrajeno 20 skladišč, v zetski banovini 22, v vardarski 9, v drinski 8. v dravski pa 4. Skladišča gradi ravnateljstvo za prehrano ob sodelovanju z delniško družbo »Silos«. Večina skladišč bo gotova že letošnjo jesen.
*	Ban dr. Natlačen je bil na Dunaju. Te
dni je odpotoval" iz Ljubljane preko Maribora na Dunaj ban g. dr. Natlačen. Prisostvoval je slovesu otvoritvi dunajskega velesejma.
*	Beograjski pripravljalni odbor Društva prijateljev Rusije. Po časopisnih poročilih je vložila večja skupina beograjskih izobražencev v ministrstvu za notranja dela pravila snujočega se Združenja prijateljev Sovjetske zveze. Med Številnimi dopisniki je tudi profesor dr. Djordje Tasič, ki je sodeloval kot strokovnjak pri sporazumu med Srbi in Hrvati. Slična pravila za ustanovitev Društva prijateljev Sovjetske zveze so bila vložena tudi v Zagrebu in Ljubljani. Banska oblast v Zagrebu je zavrnila potrditev pravil in je bil o tem že obveščen predsednik pripravljalnega odbora kipar Avguštinčič. V Ljuljani so bila vložena pravila od dveh pripravljalnih odborov. Eden je bil že obveščen, da so njegova pravila zavrnjena, pravila drugega odbora pa so še v preučevanju.
*	Smrt oficirja, ki je 1. 1918. prvi vkorakal v Beograd. Te dni je v Beogradu umrl upokojeni konjeniški kapetan g. Ivan Zivaljevič, ki je ob priliki osvobojenja Srbije prvi s svojimi četami vkorakal v Beograd. Celih 20 let je pokojnik, odlikovan z največjimi odlikovanji, nosil v svojem telesu sovražno kroglo. Celih 20 let je ta krogla počasi zastrupljala njegovo telo. Pri operaciji, kateri se je
»Vidim .V njej sedi neka ženska sama.«
»Ženska v črno-belem dominu.«
»Da, ena stran je bela, druga pa črna. Tudi krinka je takšna, da se na vsake polovici druge barve. Tudi rokavice. Ena je bela, ena črna. Ko pride ta maska v vežo, bova že odkrila, kdo se v njej skriva.«
»Verjetno je, da je gospa iz boljše družbe.«
»Po čem sodite to?«
»Sama je. Nekoga čaka.«
»Meni pa se zdi, da bi se lepo skrila v kot, če bi bila res iz boljše družbe. In takšne kričeče obleke si tudi ne bi izbrala.«
»Pa bo res menda nekaj bolj skrivnostnega«.
»Glejte, Lolif, Simancas in doktor Galmier so v loži zraven neznankine. K njim pojdite, pa boste kaj več zvedeli!«
»Ne pojdem. Ti ljudje se mi zde sumljivi.«
»Ali ste odkrili kakšen njihov zločin?«
»Ne, toda sodim, da so vsakega zločina zmožni. Glejte, nekdo je prišel k dominu na obisk!«
»Čisto črn domino!«
»črno-beli domino je zdaj vstal in se umaknil z obiskovalcem v kot svoje lože.«
»Simancas gleda v sosedno ložo, a brez uspeha«
»Kakšnemu sloju pa pripada črni domino, ki je prišel zdaj na obisk?«
»Zdi se mi, da je navadna meščanka ali pa morda ženska z dežele. Domino ni prav ni č eleganten, čisto preprost... «
»Glejte! Črno-beli domino se vrača na svoj prostor, a sam. Najbrž je bila črnka njena sobarica, ki ji Je kaj prinesla. Gospa je verjetno kaj pozabila doma ... najbrž pahljačo... Prej je ni imela, zdaj pa jo ima na kolenih.«
moral podvreči lansko leto, so mu odrezali desno nogo in tedaj je Zivaljevič z grenkim nasmehom izjavil, da je po 20 letih še moral nekaj darovati za domovino. Ko si je opomogel od operacije, je spet naprej opravijal svoje delo kot glavni tajnik Združenja nosilcev odlikovanja Belega orla z meči. Pred dnevi pa ga je bolezen znova položila v posteljo. Zdaj je umrl. Bodi mu časten spomin!
*	Zagrebška oddajna radijska postaja bo znulno močnejša. Povečala bo namreč svojo oddajno moč na 120 kilovatov in bo tako najmočnejša radijska postaja v južnovzhodni Evropi. Potrebne naprave so že naročili. Zdaj je zagrebška radijska postaja tako slabotna, da jo v Ljubljani le redko in prav slabo ču-jemo.
Visoka bogoslovna šola v Mariboru.
»biuzbene novine« z dne 31. avgusta objavljajo uredbo ministra za prosveto o visoki bogoslovni šoli v Mariboru, s katero se pretvarja dosedanje bogoslovje v državni zavod za visoko bogoslovno izobrazbo dijakov za katoliške duhovnike.
*	Izravnan spor v srbski pravoslavni cerkvi. Nedavno sta posetila patriarha srbske pravoslavne cerkve Gavrila episkopa dr. Nikolaj Veiimirovia m dr. Irinej Ujorgjevia, da poravnata spor, ki je vladal med njima in patriarhom. Po sestanku sta episkopa izjavila, da bo odslej v pravoslavni cerkvi vladala sloga. Srbsko ljudstvo je pomiritev splošno pozdravilo.
*	85-letnico je v Braslovčah kar na tihem obnajal g. Ivan Krašovic, eden izmed najstarejših, če ne sploh najstarejši braslovški tr-žan. V mladih letih se je izučil v kovaštvu in se nato po takratni navadi še izpopolnil na večletnem potovanju po tujini. Ko je potem po povratku v Braslovče začel obrt samostojno, je kmalu zaslovel daleč na okoli kot mojster svoje stroke in obenem kot pameten in pošten mož. Po smrti svoje soproge Neže je pred kakimi petimi leti opustil svojo obrt in se s svojo hčerko Minko posvetil posestvu. G. Krašovcu, ki je kljub letom prav čvrst, želimo še vrsto zadovoljnih let!
*	Ljubljansko postajo popravljajo. Vprašanje ljubljanske postaje, ki je bila pred dvema letoma predmet najživahnejšega razprav-ljana, se je zdaj premaknilo z mrtve točke Pravkar so pričeli preurejevati železniško postajo. Odločujoči činitelji so naposled vendarle spoznali, da je potrebno nekaj ukreniti Začasna preureditev obsega v glavnem razširjenje tirnega omrežja proti severu. S tem se pridobi prostor pr«»d ^octninim nn--' "'etri
za ureditev medtirnili peronov. Preurediti bo seveda treba vse tirne naprave s številnimi kretnicami na postaji sami. Zdaj so na postaji kar tri kurilnice. Tako zvana severna bo I še nadalje služila svojemu namenu, tako zva-no južno kurilnico nameravajo podreti, a novo še ne uporabljajo. Odstranili so lesene barake postajnega skladišča na vzhodni strani novega, pokritega perona, med drugimi dve večji in dve manjši lopi. Med preureditvena dela spada tudi razširitev pokritega perona, da se potnikom olajša dohod do viakov. Za medtirne perone bodo v smeri proti Vuharje-vi cesii odstranili vsak Letji tir in s tem pridobili za tri perone piostora po podzemskem predoru pod tiri.
*	Slovenec ujel težkega suma v Donavi. Profesor Eadovan P ros ene je pri Sremskih Kaiiovcih iovil na čoinu nbe in ujei težko ribo, ki jo je mogel le s pomočjo nekih spla-varjev privleči na plitvo, kjer so jo uuiii s sekiro. Bil je som, ki je tehtal 68 kilogramov. Ko so ga odprli, so v drooovju našli zlat grški denar.
*	V Zagrebu bo ustanovljen delavski oder. V okviru Hrvatske delavske zveze je bila pred kratkim sklenjena ustanovitev delavskega gledališča. Prvi korak k temu je tečaj, v katerem se bodo poučevali naslednji predmeti: hrvatski jezik, arama, zgodovina drame, zgodovina hrvatske književnosti in ma-skiranje. V tečaj se lahko vpi&e vsak delavec in delavka, ki mislita, da sta sposobna za igralca
*	Stari kovanci po 10 dinarjev niso več plačilno sredstvo. Po odlok unnančnega ministra so prenehali biti stari kovanci po 10 din zakonito plačilno sredstvo v soboto 31. avgusta. Zdaj jih je mogoče zamenjati samo pri Narodni banki in državnih finančnih ustanovah. Obenem se približuje skrajni rok za zamenjavo starih kovancev po 20 din in po en dinar. Srebrni kovanci po 20 din izgube veljavo 31. oktobra, kovanci po en dinar pa 20. oktobra.
*	Razstavo hrvatskega tiskarstva so priredili hrvatski črkostavci za sedemdesetletnico obstoja stanovskega združenja hrvatskega tiskarskega delavstva. Razstava je bila v nedeljo odprta ob navzočnosti številnih zastopnikov oblaste v in delavskih združenj. Razstava je neke vrste pregled vsega hrvatskega tiskarstva od prvih začetkov do danes.
*	Omejitev obratovanja v tkaninski tvorni-ci. Tkaninska tvornica Brumen & Thaler v Vinicarjih je do polovice omejila svoj obrat. Vzrok je v pomanikanju sirovin. V tvornici
je bilo zaposleno preko 50 delavcev, ki so delali doslej skozi šest delovnih dni. Odslej bo-do delali le po Štiri dni v tednu. Z omejitvi-I jo obrata upajo doseči toliko, da ne bo treba obratovanje čisto ukiniti.
*	Jubilejni zbornik »Ob dvajsetletnici Jugoslavije«, ki ga je izdala revija »Misel in delo« leta 1938., obsega obširno gradivo na 370 straneh. Važni javni, kulturni delavci so prispevali tehtne zgodovinske razprave pod poglavjem »Iz bojev za našo samostojnost« in kritični pregled našega državnega življenja v razpravah pod poglavjem »Dvajset let v svobodi«. Od velike naklade je ostalo še nekaj izvodov, katere zdaj nudimo v nakup po izjemni ceni: broširan izvod po 20 din, vezan izvod po 40 din. Naročila sprejema uprava revije »Misel in delo« v Ljubljani, Gospo-svetska cesta 4-1, in vse večje knjigarne.
*	Nemški zbiralni dan v Jugoslaviji. Vodstvo nemške narodne manjšine v Jugoslaviji je odredilo za 1. t. m. v vseh krajih dunav-ske banovine, kjer prebivajo Nemci, zbiranje prispevkov za nemški šolski sklad. Zbiranje so vodila društva nemške narodne manjšine Obenem poročajo listi naše nemške manjšine, da je bilo doslej zbrano za nemški šolski sklad 1 181.500 din.
*	Smrtna nesreča dečka. Ko se je peljal hlapec veleposestnice ge. Terezije Sribarje-ve v Drešinji vasi pri Celju nedavno s težkim vozom od doma na državno cesto, so se obesili zadaj na voz trije dečki, med njimi tudi 121etni Pavel Gluhak iz Vrhov pri Desi-niču, ki je bil zaposljen pri ge. Srlbarjevi kot obiralec hmelja. Kmalu je privozil iz Celja tovorni avto trgovke ge Kedlove iz Ga-berja pri Celju. Ko je deček opazil sij žarometov na bližajočem se avtomobilu, se je zbal, da bi ga kdo ne opazil, ker so ga bili že prej opozorili, da se ne sme obešati na vozove. Zato je skočil z voza na levo stran ceste. V tem trenutku je privozil mimo tovorni avto, zadel z vso silo dečka v desno sence in ga na mestu usmrtil.
*	Vlak je povozil družinskega očeta. Službujoči železniški obhodnik je našel na progi med Savo in Mošenikom mrtvega neznanca, ki je ležal na tračnicah 451etnega Avguština Gašparja, ki je bil že dolgo vrsto let Žagar na Rotarjevi žagi v Mošeniku. Uvedena je uradna preiskava je do,gnala, da je prišel Gašpar po nesreči pod vlak. Zapustil je ženo in pet majhnih otrok Blag mu spomin!
*	Smrtna nesreča. V nedeljo zvečer sta se peljala 211etni posestnikov sin Franc Gajšek iz Št Pavla ori Preboldu in niegova zaročen-
»Dobro znate opazovati. Se spoznali jo
boste!«
»Glej spet nov domino na obisku!«
»Isti je kakor prej. Spet sta izginili v ozadju.«
»Meni se zdi, da ni ista ženska, kakor je bila prej.«
»Če bi bil jaz namesto vas ,bi se postavil pred vrata lože!«
»Tako bom tudi storil, toda pozneje. Zdaj hočem opazovati Simancasa in doktorja Gal-mierja.«
»Dobro zabato vam želim. Jaz pojdem pogledat, kje bi mogel biti Nointel. Odkrijte skrivnost, preden se vrnem!«
Darcy je dolgo iskal po dvoranah in po veži. Potem je pa le odkril Nointela.
»Naposled!« je vzkliknil in ga prijel pod roko. »Kam si se pa skril, da te nisem mogel najti?«
»Najprej mi povej, kaj je novega. Četrti dan je že, kar te nisem videl. Upam, da med tem nisi napravil nobene neumnosti.«
»Le pomiri se! Na Julijo mislim toliko kakor na lanski sneg.«
»Ona je tu! Prišla je po polnoči. Opazil sem njeni obraz, ko je snela krinko, da se pogleda v zrcalo.«
»Ni dolgo žalovala za Goliminom!«
»Sla je v ložo, ki je naši nasproti. Črn in bel domino ima!«
»Naš Lolif pa si razbija glavo, kdo naj bo ta ženska. Jaz pojdem domov, da me spet ne ujame. Jutri pridem k tebi po nasvet.«
»Zaradi bodoče ženitve?«
»Uganil si!«
»Rad ti bom ustregel, kolikor ti bom le mogel.«
Gaston je takoj odšel. Tudi Nointel ne bi bil ostal, če ne bi bil v neki maski spoznal markize Barancos po njenem srebrnem glasu in njenih črnih laseh. Neverjetno se mu je zdelo, da je ta lepotica na plesu v operi brez kakšnega oboževalca. Hotel jo je nekoliko nadzorovati in odkriti, kaj dela tu. Sicer ni hodil k njej na obiske in zabave, toda zanimal se je zanjo od daleč, kakor za kakšno zamotano vprašanje.
Markizo je poznal ves Pariz, in kjerkoli se je pokazala, povsod je blestela s svojo lepoto. bogastvom in visokim rodom. Bila je hči španskega grofa in vdova upravitelja španskega otoka Kube Ze tretje leto je živela v Parizu in v njeni palači je vladal kraljevski sijaj. Bazen tega si je kupila še veliko posestvo in graščino v Normandiji.
Nič čudnega ni, da ie bil Nointel zelo presenečen, ko je videl, da je ta povsod oboževana in zasledovana plemkinja sama v operi. Hodil je po hodnikih in po veži, toda sledu za njo ni odkril. Naposled je srečal Loli-fa, ki mu je na kratko opisal črno-belega domina v loži številka 27 kjer se gostje kar vrste Potem mu je LoMf hidi povedal, da sta vzela sosedno ložo Simancas in doktor Galnrer, ki pa sta naibrž že odšla, ker ju je videl, kako sta oblačila malo prej vsak svoj plašč.
Zdaj pa pojdem jaz v njuno ložo,« je povedal Lolif, »in od ondod bom opazoval skrivnostno sosedo.?
»Rojeni ste za detektiva,« se je posmeial Nointel. »Dosti sreče vam želim pri iskanju skrivnosti!«
Ko je prišel do lože številka 29, ki je bila
poleg lože črno-belega domina, je dejal Lolif vratarici:
»Prosim, odprite mi to ložo. Vzeli smo jo v troje, moja dva prijatelja pa sta že šla. Slišal sem ju na stopnicah. Bila sta general Simancas in doktor Galmier.«
»Dobro poznam oba. Če ste vi tretji, le vstopite!« je rekla vratarica.
Lolif je šel v ložo in je takoj čutil, da v sosedni loži ni žive duše. Ker je vedel, da belo-črna ptica še ni odletela, je skrivaj pogledal čez rob v sosedno ložo in opazil v mraku obrise neznanke.
To mu je bilo zaenkrat dovolj in ostal je kakor prikovan na svojem prostoru, kakor bi bil opazoval ples in druge lože. ki so se počasi iapraznjevale, ker je tretja ura že odbila.
Ker je minilo medtem že precej časa in se beli obrisi niso zganili, ie pomislil:
»To je pa res skrivnostno! Skoraj bi stavil. da je skrivnostni domino zaspal... Toda to ni mogoče... Ali ne bi kako namignil, da sem še jaz tu? Poskusimo!«
Nagnil se je proti sosedni loži in zakaš-Ijal.
»Ne zgane se,« je šepnil Lolif. To je pa res čudno! Morda na ;e šla in je pustila tu samo svoio obleko? Ali naj se oglasim v sosedni loži? Zakaj na ne? Še bom že opravičil, če bo treba! Poskusimo! Gosoa! Nič ne odgovoril! Morda je p agluha? Gospa!«
Tedaj je bilo v dvorani konec četvorke.
»Spet nič! Zdaj me pa njen molk že nekoliko vznemirja,« je rekel Lolif. »Morda jo je pa zadela kap? Če bi skočil v njeno ložo? V skrajnem primeru bom moral plačati ka~ ■ zen.«
STRAN 6 Mfflirmrrrefaffisgaa^^
ka Angela Brunškova iz Št. Pavla s svojima kolesoma po državni cesti proti Št. Rupertu pri Gomilskem. Vozila sta se brez luči, kar je postalo usodno. Na državni cesti je privozil nasproti neki ljubljanski stavbenik s svojim osebnim avtomobilom. Pri srečanju je Gajšek trčil s kolesom v avto, pri čemer ga je Blatnik odbil. Avto je oplazil tudi Brunškovo, ki pa je dobila k sreči samo lažje poškodbe. Gajšek je dobil hude notranje poškodbe in je obležal nezavesten na cesti. Lastnik avtomobila ga je takoj naložil na svoj avto in ga odpeljal v celjsko bolnišnico. Gajšek pa je že med prevozom izdihnil.
*	Tretja smrtna žrtev v eni družini. V slovenjgiaški bolnišnici je umrl Jernej Stropnik, SŠletni rudar iz Prelog pri Velenju, ki se je ponesrečil v velenjskem rudniku. Udri se je bil nanj premog. Pogreb ponesrečenega Jerneja Stropnika je bil v petek popoldne v Skalah ob veliki udeležbi rudarjev in ostalega občinstva. Jernej je že tretji smrtni ponesrečenec v Stropnikovi družini. Pred leti je električni tok ubil brata Franca, lani pa se je smrtno ponesrečil v rudniku mlajši brat Jakob. Bodi rajnkemu blag spomin!
*	Žrtev nesreče. Na rajhenburškem pokopališču so pokopali mlado žrtev rudniške nesreče. Pri rovu v Zaklju, kjer se bolj in bolj razvija obrat senovskega rudnika, so imeli pri dvigalni napravi službo trije mladi rudarji. Naenkrat pa je pri dvigalu nastala napaka in je nesreča zadela vse tri rudarje. Dva sta bila ranjena, tretji, ki mu je bilo šele 19 let, pa je izdihnil. Uvedena je bila preiskava, da se dožene pravi vzrok nesreče.
*	Nevaren požar sredi Krope. V nedeljo rano zjutraj je začelo goreti skladišče oglja, drv in sena. Gasilci so imeli mnogo dela, da visoko se dvigajoči plamen ni objel tudi sosednjih starih hiš. K sreči ni bilo vetra. V nevarnosti je bil znaten del Krope. Ko je bil ogenj omejen, so imeli gasilci še več ur dela, preden jim je uspelo pogasiti tleče oglje. Kako je ogenj nastal, ne vedo.
*	Žrtev neprevidne vožnje. Pred dnevi zgo-dai zjutraj se je napotil 321etni posestnik Me-hle Franc iz Ponove vasi s kolesom po gospodarskih opravkih na Velike Bloke. Ker ni imel luči, ga je doletela nesreča. Na ostrem malovaškem klancu se je ob gosti mesli zaletel v nekega neznanega kolesarja, ki tudi ni imel luči, s tako silo, da si je pri padcu prebil lobanjo in za nekaj časa omedlel. Ko se je 'Tehle zavedel, je še stal neznani kole-
• - - -ioffn in rro vnrp?3l kod se gre v
In Lolif je res napravil, kar je sklenil. Iz parterja se ie slišal grohot ljudi, ki so opazovali Lolifovo telovadbo, toda on se za to ni zmenil.
Ko je odgrnil zastor, ki je ločil ložo od majhnega salona za njo, je opazil neznanko, kako je ležala na divanu. Roke so ji visele proti tlom. a glava se ji je bila naslonila na ramo.
»Res je! Zavest je izgubila! Slabo ji je postalo!« si je rekel in jo prijel za roke.
Toda roke so bile ledene in na njih je občutil kapljice še mlačne tekočine.
Hkrati ie zagledal tudi veliko črno liso na beli strani domina.
»Moj bog! To je kri!« je vzkliknil.
Skočil je k vratom in začel kričati na pomoč Strašen n^vor se io »•"kril nred njim. Žena v črno-belem dominu, ki je ležala pred njim je mrtva r^klana! Bodalo je še imela v rami na vratu!
»Na pomoč!« ie zakričala vratarica lože, ko ie odklenila vrata Po+em je vdrla v ložo kopica ljudi Prijeli so ga, ker so bili prepričani, da je on merilec Ni se branil. Pustil je. da so ga nadlecovaM. ker ie bil nre-pričan. da se bo pred policijo z lahkoto opral
»Naposled1« ie pomislil Lolif Zdaj se mi je ponudila priložnost, da me bodo pred poroto zaslišali kot oričo v zelo zapleteni zadevi Moje orepričanip bo zelo ganljivo!«
VI
Gaston ie že trdno spal. ko so odnesli policisti trudo Julije Orcivalove Dnjgo jutro je vstal bolj zgodaj kakor navadno Čakal ga ie stric, pa ni maral zamuditi sestanka Pogledal je »Figaro«, toda ta list še ni mo-
Ponovo vas, nato pa je izginil v megleno jutro. Ranjeni kolesar ni nadaljeval svoje poti, temveč se je vrnil domov. Ker je bil žilav mož, se ni zmenil zato, ker ga je na glavi malo peklo. Čez več dni pa je potožil, da mu je slabo in da ga močno boli glava. Poklicali so reševalno postajo iz Ljubljane, ki ga je prepeljala v ljubljansko bolnišnico, kjer pa je kmalu umrl. Zapušča ženo in šest nepreskrbljenih otrok! Blag mu bodi spomin!
*	Ce gre lepo dekle po svetu. Nekje v konjiškem srezu živi oče petih otrok z bolehno ženo. Ker kmetija ne zadošča za preživljanje šestčlanske rodbine, je oče primoran hoditi v bližnjo tovarno na delo. Pa še ni zadosti. Zaradi tega je najstarejša hči začela premišljati o službi in o pomoči, ki jo bosta počasi potrebna oče in mati. Tudi oče je imel iste misli in kmalu ji je poiskal službo, v daljnjem mestu. Dekle je nekaj časa že služilo. Bilo je zadovoljno. Ubožni oče je bil vesel svoje hčerke. Nedavno pa je prispelo od gospodarja domov pismo, da je hči v bolnišnici. Takoj drugo jutro je šel, da vidi, kaj ji je, pa ga zdravniki niso več pustili k njej. Ves potrt se je vrnil domov. Drugi dan pa je prispelo pismo, da je hči umrla. Kakor je bil potem oče obveščen, ni umrla za posledicami naravne smrti, temveč zaradi zastruplje-nja. Zadevo preiskuje državno tožiteljstvo v Mariboru, ki bo ugotovilo, kdo je kriv njene smrti.
*	Hitro pojasnjen roparski napad. V gostil ni »Pri starem mlinu« v Koleziji v Ljubljani je pred dnevi sedel starejši gospod z neko damo. Od nasprotne mize pa sta prežala na nju dva mladeniča. Ko se ga je gospod že precej nabral, ga je dama zapustila. Tedaj se je eden izmed mladeničev umaknil iz gostilne, pa se je kmalu vrnil, pomežik-nil svojemu tovarišu in dejal gospodu, da ga dama čaka v osedni ulici. Vinjeni gospod je temu verjel in bil takoj pripravljen oditi z mladeničema, samo da se ponovno sestane z damo. Mlada pokvarjenca sta ga vodila s seboj preko mostiča na Mirje. Ko pa so prišli do precej samotnega kraja v Marmon-tovi ulici, ga je eden podrl, drugi pa mu je bliskovito segel v žep in mu ukradel listnico s 1800 dinarji. Napadenec se je seveda skušal braniti, a je bil preveč vinjen, tako da sta zlikovca hitro opravila svoj posel in izginila v temo. Roparska napadalca sta bila komaj 191etni krznarski vajenec Ivan in 21-letni zidarski pomočnik Jože. Policija je oba dolgo iskala, naposled pa je izsledila Ivana
gel prinesti poročila o umoru v operi, ker je bil dotiskan že ob treh zjutraj, torej prav ob času, ko je bila nesrečna Julija umorjena.
Ko je stopil v stričevo stanovanje, ga je presenetilo slugovo obvestilo, da je stric Ro-ger v svoji pisarni in da ga tam pričakuje.
Gaston je najel prvi voz, ki je prneljal mimo hiše, in se odpeljal v sodno palačo
»Dober dan, stric!« je dejal Gaston. »Prišel sem k vam na dom ob uri, ko sva se dogovorila. Mislil sem, da ob nedeljah ne delate. Ali so vam nepričakovano naprtili kakšno zapleteno preiskavo?«
»Meni zmerom obesijo kakšno prav nerodno zadevo.«
»Opolnoči, ko sva se razšla, niste o tem še ničesar vedeli?«
Gospod Darcy je vstal in pogledal svojega nečaka.
Gaston se je posmejal in dejal stricu:
»Tako me gledate, stric, kakor kakšnega obtoženca!«
Toda stričev obraz se ob tej šali ni razvedril.
»Ali nisi slišal, kai se je nocoj zgodilo?«
»Nič, dragi stric. Šel sem s plesa malo pred drugo uro, danes pa nisem še z nikomer govoril.«
»Še bolje. Rad bi te nekaj vprašal.«
»Marda o gosoodični Lesterelovi ali o go-spej Cambryjevi?«
»Za gospodično Orvicalovo gre?«
»Za Julijo? Ali mi torej ne verjamete, da sem prekinil vse stike z njo?«
»Verjamem. Samo povej mi, kdaj si jo zadnjič videl.«
»To je bilo, čakajte... v ponedeljek!«
in ga aretirala. Z njim je bil aretiran tudi 221etni brezposelni slaščičarski pomočnik Svojmir, medtem ko drugega napadalca še ni mogla prijeti, ker služi vojake. Aretirani Svojmir je priznal, da sta z Ivanom nedavno vlomila v podstrešje Lozičeve gostilne v Koleziji, kjer sta ukradla več reči in prodala. Med zasliševanjem je Ivan brez oklevanja priznal tudi roparski napad na gori omenjenega starejšega gospoda. Policija je nevarna mlada zlikovca, ki imata na vesti najbrž še več drugih grehov, izročila sodišču. Ivanovega pajdaša Jožeta pa tudi čaka zaslužena kazen.
*	Neznanki je naročil, naj pove njegovi ženi, da ga bo našla mrtvega. V Hočkem Pohorju je živel 441etni mali posestnik Visočnik. Mož je bil poročen in je imel pet otrok. Bil pa je bolj slabih živcev, močno vdan pijači in silno ljubosumen. Po majhnem prepiru z ženo je šel te dni od doma, ne da bi povedal, kam. Mož se je bil napotil do bližnjega ribnika, kjer je na polju delala posestnica Antonija Cvirnova. Mož jo je poprosil, naj njegovi ženi sporoči, da ga ne bo več videla in da ga naj mrtvega poišče v ribniku. Ker ga Cvirnova ni poznala, ga je povprašala po njegovem imenu. Ko ji je mož povedal, kdo je, je vsa prestrašena zbežala domov in domačim povedala o svojem nenavadnem doživljaju. V spremstvu z neko ženo se je takoj spet vrnila k ribniku, vendar Visočnika ni bilo več videti. Pač pa sta našli na nekem drevesu njegovo jopico. Proti večeru so iz ribnika izpustili vodo in na dnu ribnika so našli Visočni-kovo truplo.
*	Velik vlom na Bledu. V noči na 30. avgusta je bil izvršen na Bledu vlom v Boži-čevo trgovino z zlatnino, srebrnino in urami. Vlomilec je odnesel razno zlatnino, prstane, zapestnice in ure. Blejsko orožništvo in policija sta uvedla strogo preiskavo. Tvrdka Božič, katere osredna trgovina je v Ljubljani, razpisuje nagrado 10.000 din tistemu, ki prvi izsledi in prijavi vlomilce.
*	Po treh mesecih izsleden tat. Orožniki v Loki pri Zusmu so prijeli nekega Franca Candra, katerega so slovenjebistriški orožniki osumili, da je 21. maja iz stanovanja posestnika Florjana Ačka v Frajhajmu v občini Šmartno na Pohorju ukradel hranilno knjižico, v kateri je imel posestnik shranjenih tudi 8000 din v gotovini. Tatvine so takoj osumili njega, vendar ga niso mogli najti, ker se je spretno skrival. Šele zdaj po treh mesecih se je orožnikom v Loki posrečilo, da so ga pri-
»Koiiko je bila ura?«
Gaston je zardel.
»Pazi, odgovor mora biti točen!«
»Dobro, k Juliji sem prišel ob devetih, odšel pa sem od nje ob pol dvanajstih.«
»Torej si bil pri njej, ko je prišel nesrečni Golimin?«
»Da. Sprejela ga je v sosedni sobi. Zelo sta se prepirala. Naposled ga je pognala in se vrnila v oblačilnico. kjer sem jo jaz čakal.«
»Kakšno vlogo si imel pri tem?«
»Vlogo, ki mi jo je vsilil slučaj.«
»Ali nisi videl Golimina. ko si odhajal od Juliie?«
»Ne, ker se je obesil v dvorani, skozi katero mi ni bilo treba iti, ko sem odhajal «
»Zakaj te ona pri zasliševanju ni omenila?«
»Ker je naibrž upala, da se bom zaradi tega vrnil k niej.«
»Tako misliš pač, toda .. «
»Imam njeno pismo, ki vam bo vse do podrobnosti razložilo«
»Ali si ga spravil?«
»Da, doma ga imam.«
»To je sreča. Dal mi ga boš.«
»Toda, stric, ali ie v zadevi kaj novega?«
»Čakaj še malo! Ali si gospodični Juliji kai odgovoril'«
»Ne. kdor hoče napraviti konec, ne odgovarja «
»In je nisi več videl?«
»Ne.«
»Snoči na plesu v operi je nisi opazil?«
(Dalje.)
DOMOVINA št
■mawiv*iTiTHiiTi«iriinTrr-irrir '»r
jeli in izročili slovenj ebistriškim orožnikom. Čander je pri zasliševanju spočetka tatvino tajil, pozneje pa se je ie vdal in jo priznal.
*	Dijaki vlomilci. Petrovgradska policija je aretirala skupino srednošolcev, ki je vršila vlome in kradla po Petrovgradu. Neki dijak sredne tehnične šole je v družbi z učencem trgovske akademije vlomil v neko trafiko in odnesel raznega blaga v vrednosti 2 tisoč dinarjev in 150 din v gotovini. Trije drugi srednošolci pa so vlomili v neko drugo trafiko in ukradli blaga za 3000 dinarjev.
*	Umor starega preužitkarja. V Črešnjici pri Št. Petru na Dolenjskem je bil te dni ustreljen na domači njivi okrog 60 let stari Teropšič Anton. Orožniki so prijeli tri osumljence.
*	Iz neprevidnosti ustrelil dekle. 19-letni
Ludvik Gajšt, posestnikov sin iz Podlož, je iz neprevidnosti z lovsko puško ustrelil posest-nikovo hčer Pavlino Krapšetovo, ki je nato umrla. Pred sodniki obtoženec dejanja ni zanikal, rekel pa je, da je nesreča nastala zato, ker je bil prepričan, da je bila puška prazna in pa zato, ker se mu je po nesreči sprožila. Gajšta je sodnik obsodil na en mesec zapora pogojno za dve leti.
*	Na sleparski način so prodali za 900.000 lir lesa. Mali kazenski senat v Ljubljani je obravnaval kazensko zadevo, katere glavno torišče je bila Postojna in v katero so bili zapleteni trije možaki, ki so skušali na prav premeten način prisleparili 900.000 lir. To sleparstvo je zasnoval Iv. Stegl iz Prestranka pri Postojni. Ta je najprej pridobil za svoj načrt oženjenega mesarja Andreja Andoljška iz Planine pri Rakeku. Sestavil je kupno pogodbo v italijanskem jeziku, s katero se zavezuje posestnik Fran Rovan iz Planine prodati neki lesni tvrdki v Padovi za 900.000 lir raznega lesa iz svojega gozda. Posestnik Ro-van je namreč lastnik gozda, ki pa je že na italijanskem ozemlju. Za sleparsko kupčijo sta oba pridobila še oženjenega delavca Andreja Belčiča iz Planine. Ta je po zunanjosti podoben pravemu lastniku gozda Franu Ro-vanu. V Postojni so podpisali pogodbo. Za Rovana je podpisal Belčič, ki se je tudi za takega izdajal. Po podpisu pogodbe je prejel na račun kavcije 30.000 lir. Lastnik o tej kupčiji sprva ni ničesar vedel. Pozneje so sleparstvo odkrili in kupčijp preprečili. Rovana je lesna tvrdka celo tožila pri sodišču v Trstu in ta obravnava je dognala, da je bila pogodba ponarejena. Andoljšek in Belčič sta bila nato ovadena državnemu tožil-
stvu v Ljubljani. Pred sodniki se je Andoljšek na vse načine skušal izmotati. Belčič, ki k razpravi sploh ni prišel, se je v preiskavi zagovarjal, da sploh ni vedel, kaj je podpisal, ker sam ne razume italijansko. Obsojena sta bila Andrej Andoljšek na osem mesecev strogega zapora, na 600 din denarne kazni, odnosno na nadaljnih deset dni zapora in izgubo častnih državljanskih, pravic za eno leto, Andrej Belčič pa na osem mesecev in dvajset dni strogega zapora, v plačilo denarne kazni 600 din in v izgubo častnih državljanskih pravic za eno leto.
*	Vlom v blejsko trgovino. Te dni je neznanec kar pri belem dnevu vlomil v trgovi-vino in gostilniške tujske sobe trgovca na Bledu g. Rusa. Vlomilec je odnesel iz garaže razno orodje, ki ga lahko uporablja pri nadaljnjih vlomih, iz tujskih sob pa razno opremo.
*	Stroga kazen za nepoboljšljivega vlomilca. Mariborski mali kazenski senat je obsodil 291etnega delavca Franca Strmška iz Podlehnika zaradi dveh vlomov na dve in pol leta ječe in na izgubo častnih pravic
I za štiri leta. Strmšek je bil zaradi vlomov in [ tatvin že večkrat kaznovan.
* Sprejem miadeničev v strojno mornariško šolo v starosti od 15 in pol do 18 in pol leta in v strokovno mornariško šolo v starosti od 16 do 18 let. Rok za prijavo je do 31. avgusta. V pehotno podoficirsko šolo v Beogradu, Bileči in Zagrebu v starosti od 18 do 21 let. Rok za prijavo je do 10. oktobra. Vsa zadevna pojasnila dobite pismeno ali ustno: Koncesionirana pisarna Per Franc, kapetan v pok., Ljubljana, Maistrova ulica 14. Za pismeni odgovor priložite kolek za 10 din
41 Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15. Starši, ki nameravate šolati svojega sina ali hčerko na kateremkoli trgovskem učnem zavodu, pišite po prospekt na naš zavod, ki je največji te vrste v državi. V enem šolskem letu zadobe učenci-učenke praktično izobrazbo za razne pisarniške poklice, še p>osebej pa za trgovske obrti. Vsa pojasnila in prospekte daje ravnateljstvo osebno ali pismeno brezplačno (—).
Tudi podeždan mora biti poučen
o ravnanfu ob letalskih napadih
Razstava zaščite pred letalskimi napadi na ljubljanskem velesejmu v paviljonu »J« je brez dvoma ena izmed najpoučnejših razstav sejma, ki bo trajal do 9. septembra. Paviljon »J« je za to razstavo razdeljen v tri oddelke.
V	prvem so razstavljeni različni tipi javnih in hišnih zaklonišč, tako da je obiskovalcem, ki si nameravajo v hiši zgraditi zaklonišča, ob pogledu nanje odločitev za pravi in najprimernejši tip dosti lažja. Prav tam imajo tudi priliko na razstavljenih modelih podstrešij nazorno videti, kako naj urede doma svoje podstrešne prostore, da bo v primeru letalskega napada nevarnost požara čim manjša.
V	istem oddelku razstavlja Kranjska industrijska družba z Jesenic železna zaščitna vrata, ki nepropustno zapirajo vhod v zaklonišče, tvrdka »Antignit« iz Guštanja pa svoje izdelke za predelanje lesa, da postane ta negorljiv.
V drugem oddelku je prikazana zametnitev javne in zasebne električne in plinske razsvetljave, pa tudi hišnih petrolejk, kar je posebne važnosti za prebivalce krajev, ki so še brez električnega toka. V tem oddelku obiskovalci na razstavljenih svetilih lahko vidi-
jo, kako je treba ob letalskem napadu pripraviti zatemnitev vseh vrst luči.
V tretjem oddelku paviljona »J« vidiš, poleg mask, zaščitnih oblek, slik, ki prikazujejo pogubne posledice bojnih strupov, način obvarovanja pred njimi in pomoč osebam, ki so se z njimi zastrupile, tudi nešteto slik, namenjenih našim kmetom.
Tu je videti, v kakšni nevarnosti je živina po nezaščitenih hlevih, kako se hlevi zaščitijo, kako se očistijo po letalskem napadu njive in pridelki, kakšni vodnjaki so varni in kako morajo biti grajeni, da bojni strupi ne pridejo do vode na dnu. Razstavljene so tudi sirene za javljanje nevarnosti, kakor tudi vse orodje za javno, industrijsko in hišno gasilsko zaščito, na kar opozarjamo zlasti gasilna društva na deželi.
>	NEZASLUŽENA KAZEN
Mati: »Sinko, teta je prišla, brž jo poljubi.« Sinček (ves v solzah): »Mamica, saj nisem ničesar storil.«
EMSLIO SALGARi
V tistem trenutku so konji, ki so doslej mimo žrli oves, spet postali nemirni. Začeli so ostriti ušesa, rezgetati in poskakovati, glave pa so obračali proti hodniku.
»Medvede vohajo!« je rekel voznik.
»Vzemi kup dračja in pojdi za menoj!«
Fedor je storil, kakor mu je bilo zapovedano. Oba sta se bližala previdno hodniku. Dimitrij s puško, a voznik s smrekovimi vejami in gorečo baklo, ki jo naj vrže proti napadalcem.
Pri začetku oboka sta obstala in plašno gledala v temino. Opazila nista ničesar. Ker se je hodnik vil sem in tja, so lahko bili medvedje v bližini, a jih nista mogla opaziti.
Poljak je zadrževal sapo in napeto prisluškoval Votlo godrnjanje se je zaslišalo in odmevalo.
»Torkvati prihajajo!« je rekel
Voznik je položil smrekovo vejevje na tla in prižgal, da bi ogenj branil prihod zveri. Ni še ogenj vzgorel s plameni, ko se je pojavil medved, očitno vodja. Postavil se je na zadne noge, kakor bi se bil hotel pognati proti obema moškima, toda nenadno močno vzplamteli ogenj ga je zadržal.
»Beživa!« je vzkliknil Fedor prepaden.
Dimitrij pa je pomeril. Strel je neštetokrat odmeval v tesnem hodniku.
Medved se je zvrnil na tla. a se je med groznim ropotom spet vzdignil. V slepem
besu je planil naprej, ne da bi se bil zmenil za ogenj.
Dimitrij je ustrelil drugič na daljavo kakšnih šestih korakov. Toda njegova roka se je morala tresti: krogla ni zadela v sredo lobanje, temveč je malo više prevrtala zveri le uho.
Preden se je Poljak prav zavedel, sta ga že objeli dve kosmati šapi s tako silo, da mu je pošla sapa.
»Na pomoč!« je kričal.
Tedaj je poleg njega zazvenel glas Marije Fedorovne: »Tukaj sem!«
V trenutku največje nevarnosti se je pojavila in ustrelila besnečo zver.
S prebito lobanjo se je zvrnil medved na tla in potegnil Poljaka s seboj. Še v smrtnem boju je žival držala Poljaka krepko objetega. Kmalu je. zver poginila.
Marija in voznik sta priskočila k Dimitriju.
»Ali si ranjen?« sta ga istočasno vpraša
la.
»Še živim! Samo nekaj prask sem bil del« žen. Pazita, zdaj pridejo ostali štirje medve di.«
Tn res so zdajci pricapljali štirje medved
Pri pogledu na ogenj so oklevali, nato pa so se pripravili na napad.
Fedor je poslal šest krogel svojega revol-veria v njih kožuhe
»Odlično!« je vzkliknil Dimitrij.
Prestrašeni od ropota in streljanja so se razsrjene zveri med divjim godrnjanjem naglo umaknile v svoje skrivališče.
Voznik je vrgel za njimi goreče veje, da bi še pospešil njih beg.
»Mislim, da imajo dovolj,« je menil stari sluga. »Nekaj časa nas bodo zdaj pustili pri miru... Zdaj pa, gospodarica, se vrnimo nazaj. Pripraviti vam hočem imenitno pečenko.«
»To prepusti meni!« je poprosil Fedor.
»Poglej rajši po naših konjih, ali morda niso v nevarnosti!«
»Ko so prispeli nazaj do vhoda v jamo, so videli, da je bila voznikova bojazen le preveč upravičena. Štirinožni stepni roparji so se bili vrnili in se zblali pred ognjem. Iskali so primeren prostor, kjer bi bili vdrli v notranjost.
Ko so opazili svoje sovražnike s puškami, so se tuleč spet umaknili kakšnih sto metrov
»Kaj naj storimo?« je vprašala mlada deklica »Smo med volkovi in medvedi kakor v kleščah!«
Dimitrij je priznal, da je bil položaj skrajno nevaren.
>Ali se lahko spet spustimo v boj z volko-
Ne,« je odvrnil Poljak, »naši konji so še ^otrebni počitka Ne moremo še naprej ... Medvedov se manj bojim. Ogenj v hodniku iih bo zadrževal!«
»Na^a zaloga kuriva ne bo večno trajala!«
»Kdo ve," če bo zadoščala do polnoči!« je jiihi oHpomnil Fedor
ne bo dovolj dračja, bomo žrtve enih Jj drugih!« je vdana v usodo rekla Marija.
Ljubljanski velesejem je kljub hudim časom
prav pester in živahen
Po enem letu imamo v Ljubljani spet velesejem, ki bo trajal do vštetega ponedeljka 9 t. m. Se nobena dozdajšnja velesejmska prireditev se ni vršila pri tako neugodnih okolnostih. Toda kljub temu je na velesej-mu vse živo, veselo vrvenje polni razstavne prostore. Ta velesejem je znamenje slovenskega veselja do ustvarjajočega dela in zaupanja v lastno tvorno moč. Prav je tako, zakaj močna volja, zaupanje v samega sebe in delo nas bodo preko vseh zaprek povedli iz hude zdajšnjosti v boljšo bodočnost.
lazstava industrije in obrti kaže po večini nase lastne izdelke, ki po kakovosti in izdelavi prav nič ne zaostajajo za tujimi, so pa cenejši. Posebne razstave so za meščana in podeželskega človeka zelo važne. Kaj vse se da doseči s smotrnim delom na vrtu in v reji
I malih živali! Gospodinjska razstava nam podaja smernice, ki se naj jih gospodinje drže v vsakdanji prehrani družine v današnjih hudih časih. Razstavi »Zobna tehnika« in »Protiletalska obramba« sta za vsakega zanimivi in potrebno je, da si jih ogledate. Na drugem prostoru si morete prav od blizu ogledati motorna in jadralna letala. Ptičja razstava kaže korist in škodljivost poedinih vrst naših ptic. Tudi likovna umetnost je prav I lepo zastopana.
; Ze po kratkem opisu se vidi, kako pester in zanimiv je naš velesejem, ki je letos res prav pristno slovenski. Le oglejte si ga! Na železnici velja polovična voznina v obliki brezplačnega povratka, treba pa je razen i vozne karte kupiti tudi obrazec K 13 za 2 din.
Žensui vestnih
Navodila za pripravo gobjih jedi
^a kuhanje gobjih jedi ne smeš rabiti slabo lošfene pločevinaste ali železne lonce V njih gobe ne izgube samo lepe barve, temveč tudi prijeten okus. Ce je le mogoče, se posluži pri kuhanju lončene ali porcelanaste posode in pazi pri rabi železnega kuhinjskega orodja, da je dobro pocinjeno odnosno da ni lošč na njem okrašen. Železo v neposrednem stiku z gobami kakor sploh z mnogimi drugimi jedrni zelo kvari okus. Za mešanje gob, se ne smejo rabiti kovinske žlice, temveč lesene. Posebno važno je, da pri kuhanju gob močno kuriš. Gobe se namreč morajo hitro kuhati. Z dolgotrajnim kuhanjem ali pečenjem postanejo gobe trde in neprebavljive.
Pred kuhanjem dobro očiščene in zrezane gobe ooeri le v mlačni vodi. Ker imajo gobe same dosti vode, je svetovati, da jih kuhai v čim manjši količini pridane vode. Zelo napačno je, da vodo, v kateri si kuhala gobe. zliješ proč V tej vodi so namreč zelo dragocene redilne soli Iz^ma so le smrčki (mav- '
»Drevi, ko bodo konji spet čili, bomo dalje potovali. Do tedaj pa prosim za potrpežljivost gospodarica!«
»Ti zmerom pozabljaš tretjo nevarnost, kozake!«
»Kozaki me najbolj skrbijo!«
»Če nas tu zalotijo, Dimitrij, bo vsega konec! . Kdo bo potem rešil mojega ubogega brata?«
Nenadno je stari sluga prisluhnil. Zunaj so se zaslišali glasovi.
»Ali ničesar ne čujete?« je vprašal Marijo In jo povedel k izhodu iz jame.
22 poglavje NA SLEDI BEGUNCEM
Skozi tuljenje burje in volkov so se precej razločno slišali glasovi. Čudno pa je bilo, da glasovi niso prihaiali od spredaj iz doline, temveč od nasprotne strani, iz medvedje luknje
Marija in Poljak sta se začudeno spogledala.
»Ali je mogoče, da so ljudje vdrli v medvedjo jamo? Kako so le neki mogli priti vanjo?« Saj je bil Dimitrij opazil le tesno odprtino na stropu, ki je bila precej visoko.
'Kozaki?« je nemirno vprašala mlada deklica.
»Bodite brez skrbi, morda so le lovci. Samo ne razumem, da Drihajajo glasovi iz one smeri«
»Morda ima jama še kako zvezo s svetom?«
»Skozi ta izhod so potem torkvati morda zbežali! Poglejmo malo. kaj delajo volkovi!«
Dimitrij je od zadai ostro ODazoval stepne roparje. Zde!o se je. da so tudi slišali človeške glasove, kar jim je zbujalo upanje na nov plen. Nekateri med njimi so že strigli z
rahi) in hrčki. Te gobe imajo večjo količino strupeno učinkujoče helvelske kisline. Z vrelo vodo pa to kislino lahko odstraniš iz gob. Priporoča se torej pred kuhanjem smrčke in hrčke popariti ali pa nekaj časa kuhati in to vodo odliti Pri posušenih smrčkih in hrčkih to ni več potrebno, ker pri sušenju teh gob izpuhti iz njih vsa helvelska kislina. Sirovih smrčkov (mavrahov) in hrčkov ne dajaj v usta
Za boljšo prebavo gob se priporoča, da vržeš v kuhajoče se gobe za noževo ostrino jedilne sode (dvojnooglikovokislega natrona).
Različnih gob ne kuhaj skupaj, ker jih ne moreš enakomerno skuhati. Del gob se ti čisto skuha, del pa ostane trd. Taka gobja jed gotovo ni okusna.
S soljo, kisom in raznimi začimbami ravnaj pri gobah zelo previdno. Z začimbami lahko pokvariš prijetni gobov okus. Le pri manj vrednih gobah, kakor so žemljevec, si-vorumena štorovka (mraznica), prašnice in medvedje tačke, je močnejše začinjenje umestno Po okusu dodaš med drugim nastopne začimbe: peteršilj, drobnjak, meto ali kaj drugega. Kakor ti je pač všeč okus.
Gobje jedi naj se takoj pojedo. Pogrete gobe n'so okusne, so pa lahko še škodljive. Zlasti v vročih dneh je nujno odsvetovati, da bi pogrela gobje ostanke od prejšnjega dne Uživanie tako pogretih eob učinkuie
ušesi in obračali glave.
»Iz doline nam torej ne preti nikaka nevarnost,« je rekel Poljak... »Sicer bi bili volkovi že stekli za novim plenom.«
V tem trenutku je prihitel Fedorov iz notranjosti hodnika, kjer je pripravljal medvedjo pečenko.«
»Kozaki prihajajo.« je vzkliknil razburjen. »Slišal sem njihove krike.«
»A kje so medvedje?«
»Izginili so!«
Dimitrij je zdaj sklenil medvedje skrivališče še enkrat preiskati. Marija Fedorovna ga je spremljala. Oba sta vzela puško s seboj.
Pri ognju, ki sta mu še doložila dračja, sta obstala, ker sta razločno zaslišala neki glas, ki je rekel:
»Pravim ti, da gori tu dolgi ogenj!«
G1 as je prihajal od zgoraj. Besede so bile prav nad niima izgovorjene.
Zdaj je bila uganka rešena.
Dimitrij je vzel goreč kol in posvetil z njim proti stropu.
»Ali vidite široko špranjo? Ta sega gotovo do vrha gore Na gori govorijo. Posluša jmo!«
»Verjemite mi, da spodaj kuhajo,« je rekel neznan glas. »Ali ne vidiš dima, ki počasi vstaja iz luknje?«
»Ti si neumen, Ašov!« se je zaslišal drugi glas. »Da gori spodaj ogenj, je že mogoče, toda kdo naj si tu spodaj nripravlja jed? Tale luknja je tako ozka, da ne more človek skozi njo «
»Tako neumen nisem, da bi mogel kaj takega misliti. Toda neznanec je prišel v to jamo kje drugje.«
_DOMOVINA It. 36
—am^mm—mmrnmmHn.....m m p i
včasih že kar strupeno ali pa vsaj povzroča hude prebavne motnje.
Za kuhinjo
Krompirjeva omaka. Skuhaj v goveji juhi olupljeni in na drobne kocke zrezan krompir. Napravi iz masti in moke bolj bledo prežganje, stresi vanj krompir in po potrebi osoli. Če je prego^to, zalij. Naposled dodaj žlico kisle smetane in daj še enkrat pre-vreti.
Krompirjeva juha s jurčki. Olupljeni krompir in očiščene jurčke razrezi na ploščice. Nato napravi svetlorjavo prežganje iz svinjske masti, čebule, razrezanega peteršilja in moke. V tem prežganju se med stalnim mešanjem in z dodatkom primerne količine vode mehko skuhajo jurčki in krompir. Začimbe te juhe so sol, poper in malo limonovega soka.
Gob ji izvleček (ekstrakt). Očiščene gobe razreži na tanke liste, deni v vodo, osoli in kuhaj tako dolgo, da čisto razpadejo, odnosno da se čisto razkuhajo. Nato vse skupaj pretlači skozi sito in zdaj to kašo skuhaš, da bo gosto tekoča. Za kuhanje gobjega izvlečka so najboljši glinasti ali vsaj dobro loščeni kovinski lonci. Gobji izvleček shrani v kozarcih, zaprtih z zamaški in perga-mentnim papirjem. Za vsako kuhinjo je gobji izvleček odličen pridatek za nešteto jedi. Tako za razne vrste juhe, razne omake, vseh vrst meso, posebno tudi ribe. Napravi pa gobji izvleček iz raznih vrst užitnih gob.
Kako mehko skuuaš jajca. Omij jajca V topli vodi in jih dem v vrelo vodo, kjer jih pusti tri minute, nato pa jih vzemi iz vode. Lahko pa jih skuhaš tudi na drugi način. Deni jih kar v mrzlo vodo. Vodo z jajci postavi na ognjišče. Ko zavre voda, so jajca kuhana. Vzemi jih takoj iz vode.
Praktični nasveti
Otrok se mora družiti z otroki. Potepanje otrok je poglavje, ki zadaja materam velike skrbi. Poskusile so že vse mogoče, da bi priklenile otroka na dom, a vse zaman. Kaj ga žene z doma? Potreba po družbi z dragimi otroki. Otrok se doma, kjer so sami odrasli, počuti osamljen. Nemogoče mu je, da bi bil ves dan v družbi ljudi, ki žive v njemu tujem svetu. Potrebna mu je družba njemu enakih in ta potreba je tako močna, da vse kazni nič ne pomagajo. Zaradi tega pustimo otroke, naj se družijo med seboj.
Voda, pivo ali mleko na sadje lahko povzroči smrt. Vsako jesen, ko ljudje uživajo mnopo sadia. se čuje. da je ta ali oni zbolel,
»To je res.«
»Morda nam je usoda naklonila srečo, da smo našli skrivališče vražje ženske. Obvestiti morava o tem tovariše in poiskati vhod v jamo. Ozri se malo okoli sebe! Ali ne vidiš ničesar?«
»Volkove vidim doli v dolini.«
»Sem poglej tole sled. Narednik-vodnik jni je rekel, da so trojko zasledovali volkovi.«
»Zdaj se več ne kadi. Najbrž so si že pripravili jed! Pojdi hitro, ne smemo izgubiti časa!«
Marija in njen sluga sta z naraščajočim nemirom poslušala pogovor neznancev. Ni bilo dvoma, da so bili vsi trije v veliki nevarnosti. Kozaki so bili kljub snežnemu me-težu našli sledove trojke. Zdaj pa je postal izdajalec njih skrivališča še ogenj.
»Dimitrij, moramo nekaj skleniti, preden prispejo vojaki.« je rekla Marija.
»A volkovi? Zdaj ne moremo bežati!«
»Moramo skozi volčje vrste!«
»Brez orožja je to nemogoče, a streljanje naših pušk in tuljenje roparskih zveri bi še le privabili kozake!«
»Torej se moramo ali vdati ali začeti zad-ni obupni boj!« je vzdihnila mladenka
»Da, če bi ne bilo medvedov,« je premislil Dimitrij, »bi se lahko zabarikadirali ▼ zadni jami.«
»Da bi nas potem oblegali?«
»Saj bi nas le malo časa. Pobegnemo lahko iz jame skozi kakšno luknjo.«
»Brez sani in konj? Ne, to bi bila naša smrt. Kako naj brez vozila prispem v rudnik? Boljše je boriti se na stepi, kakor se tu v pasti dati ujeti!«
ker se je preveč najedel sadja. V bistvu je preveliko uživanje sadja kakor vsakega živila škodljivo. Zlasti velja to za nedozorelo sadje. Želodec se napolni z raznimi kislinami ki mu ne prijajo, pa nastanejo zapletki, ki se izražajo v ščipanju. Težave se pojavijo ne samo po nezrelih jabolkih, hruškah in češpljah, temveč tudi po nedozorelih kumarah in melonah. Zato zanima zdravnike že dolgo časa vprašanje, ah je voda s sadjem prenapolnjenemu želodcu škodljiva. Nekateri ljudje prenesejo vse. Lahko se najedo do sitega vsega,
kar jim dovoli žep. Drugi pa, ki so občutljivi, tožijo ob vsaki priliki, da jih v želodcu nekaj tišči. Ti so izpostavljeni strašnim mukam, če na sadje pijejo vodo. Ugotovljeno je, da voda ali pivo po sadju silno škoduje. To velja tudi za pivo, zakaj mleko na češplje povzroči strašne bolečine, ki se lahko končajo s smrtjo. Sadje samo na sebi je zdravo, toda jejmo sadje s kruhom in ne pozabljaj-mo, da nam sadje samo že gasi žejo. Vode ne pokušajmo, dokler nismo prebavili sadja.
Rudarski staroupokojend
v bednem položaju
Jesenice, septembra.
Zaradi naraščanja draginje so posebno prizadeti rudarski staroupokojenci, saj prejemajo pokojnino, ki znaša največ 150 din na mesec. Pred kratkim je bila ta pokojnina menda zvišana za 20 odstotkov, kar znaša pri staro-upokojencih 30, pri vdovah pa 25 din pribolj-ška na mesec. Kaj pomaga zvišanje pokojnine za nekaj odstotkov, ko pa je osnovna pokojnina tako majhna, da bi niti enkratno povišanje ne moglo ublažiti gorja, ki ga preživljajo izgarani delavci.
Hudo so prizadeti tudi oni upokojenci, ki zaradi bolezni niso mogli doseči polno število zavarovanih let Tudi ti prejemajo pokojnino, ki v mnogih primerih ne presega 300 din mesečno. Saj celo polna pokojnina, ki v največ primerih znaša 637 dinarjev na mesec, ne za-
došča za še tako skromno življenje. Se bolj pa so prizadete vdove in sirote rudarjev, ki prejemajo polovico, odnosno le četrtino moževe ali očetove pokojnine.
Medtem, ko se po cestah pomikajo onemogli siromaki kakor črne sence, pa neki ljudje navijajo cene najvažnejšim življenjskim potrebščinam in si kupičijo premoženje.
Industrijska podjetja morajo plačevati poseben prispevek v banovinski bednostni sklad. V ta sklad plačujejo prispevke tudi delavci, torej bedni ljudje, ne plačujejo pa te davščine veleposestniki, veletrgovci in bankirji.
Dolžnost odločujočih činiteljev bi bila, da bi v izdatnejši meri skrbeli za izgarane ljudi, ki so delali, dokler so mogli, zdaj pa trpe lakoto.
Naši na tujem
Novice iz koloni) naših ameriških rojakov
V	Ameriki živeči jugoslovenski izseljenci so ustanovili Jugoslovenski nacionalni pripravljalni odbor s sedežem v New Yorku. Namen odbora je, pripraviti za vsak primer vse potrebno, če bi se vojna vihra razširila tudi na njihovo staro domovino. Odbor bi v tem primeru budil v ameriški javnosti zanimanje za Jugoslavijo in skrbel za pomožne akcije. Odbor je strogo izvenstrankarski.
V	Saginawu je umrl Anton Štrukelj, ki je večkrat zmagal na tekmah v hoji na veliko daljavo Štel je 89 let in doma je bil iz Ze-žemberka. Največji uspeh je dosegel pred 60 leti, ko je prehodil v šestih dneh 632 milj ali 105 milj na dan. Ze leta 1890. je časopisje poročalo o njem, da je prekosil hitri parnik na njegovi 16 milj dolgi vožnji. Proslavil se je tudi, ko je prehodil 65 milj dolgo poti iz Saginawa v Flint in nazaj za kozarec limonade. Ko je opustil tekmovanje, je ustanovil trgovino in jo vodil do svoje smrti.
Na reki Monongaheli se je z motornim čolnom vozilo pet fantov. Čoln pa se je prevrnil in padli so v vodo. Trije so se rešili, dva sta pa utonila, in sicer brata Franc in Janez Knavs.
V	Clevelandu so umrli Franc Butala, star 68 let, rojen v Gradacu v Beli krajini, Franc Pene, star 47 let, doma iz Male Vodenice pri Kostanjevici, Jože Lavrič, star 70 let, doma lz Ajdovca pri Žužemberku, Neža Natlače-nova, rojena Čičeva, stara 61 let, doma iz Dilce pri Postojni, Jože Šlogar, star 59 let, doma iz Žužemberka, Matevž Zdravje, star 68 let, doma iz Malega vrha pri Mirni, in Ivanka Vrankarjeva, rojena Suhadolnikova, stara 64 let, doma iz Kamnika.
V	Milwaukeeu so umrli: Frančiška Kep-slova, rojena Fašuncva, stara 46 let, doma lz Ljubna v Savinjski dolini, Terezija Lon-čarevičeva, stara 66 let, doma iz Mostečna pri Makolah in Roza Fonova, doma iz Dref-nice pri Kobaridu.
V	Chicagu so umrli: Janez Bergant, star 56 let, doma iz Cerkelj pri Kranju, Anton Brezovec, star 63 let. in Peter Poželj, star 45 let, doma iz okolice Šenčurja pri Kranju.
V Steeltonu je umrla Marija Koširjeva, stara 69 let, doma iz Gradaca v Beli krajini. V Coal Cityju je umrla Ana Ovnova, stara
78 let, doma iz Križa pri Čatežu na Dolenjskem. V Broughtonu je umrl Matija Petrovič, star 63 let, doma z Vrhnike. V Detroitu je umrl Anton Pavelič, star 61 let, doma iz Trnovca na Dolenjskem. V Willardu je umrl Franc Černič, star 86 let, doma iz Broda ob Kolpi. V Pueblu je umrla Bavdkova, rojena Strletova, doma z Iga pri Ljubljani. V Eve-lethu je izdihnil Franc Kastelic, star 56 let, doma iz Velikega vrha pri Šmarju pri Ljubljani .V sanatoriju Peoriju je preminil Anton Pšeničnik, star 68 let, doma iz Kapele pri Brežicah. V Port Washingtonu je umrl Jože Lavrič, star 79 let, doma iz Okonine v Savinjski dolini. V Los Angelesu je izdihnila Frančiška Boljeva, rojena Tisljeva, doma od Dobrepolj. V Buhlu je preminil Franc Kova-čič, star 76 let, doma iz Zimarice pri Sodra-žici, v Bridgeportu Uršula Kovačičeva, stara 70 let, doma iz Slavče vasi pri Žužemberku, v Mac Intyreu Jože Kastelic, star 43 let, doma iz Metnaja na Dolenjskem V Filadelfiji je umrl Janez Petan, star 54 let, doma iz Sela pri Brežicah. V Black Diamondu je izdihnil Rudolf Jazbec, star 56 let, doma iz Planinske vasi pri Brežicah. V Ranningu je umrla Marija Maršičeva, stara 67 let, doma od Sv. Duha pri Konjicah.
V	Jolietu je umrla Marija Zeleznikova, rojena Kastelčeva, doma iz Vintarjevca pri Šmartnem.
V	Rockspringsu se je smrtno ponesrečil Janez Omejc, star 16 let. Padel je s kolesa in kmalu po prevozu v bolnišnico izdihnil.
Hudo nesrečo je doživel rojak Franc Novak iz Puebla Cola. Hotel je skočiti na vlak, pa je padel in kolesa so mu zdrobila roko. Tako je ležal na kraju nesreče vse do jutra in izgubil mnogo krvi. Mislili so že, da bo poškodbi podlegel. Pa so izvršili na njem prenos krvi in mu roko odrezali v rami.
Velika moč ruskega jezika
Sovjetska revolucija je v Rusiji tako zelo premešala razne jezike in stanove, da je danes pri mladini razlika po narodnosti čisto zabrisana, izvaja neka knjižica, ki opisuje življenje v Rusiji. V vsakodnevnem boju za obstanek se nikoli ne pojavlja nasprotje med Rusi in drugimi. To dejstvo ustvarja izredno važen pojav pospešenega poruso/anja tujerodne mladeži.
Kakemu Armencu ali drugemu tujerodcu je ruski jezik njegova na novo pridobljena lastnina, tako rekoč njegova osvojitev in te pridobitve ne bi nikoli več zamenjal za kakršen koli separatizem. Ruščina je njegova izkaznica za vstop v svetovno kulturo.
Ukrajinski kmet nikakor ni bil navdušen nad tem, da so uvedli ukrajinski jezik. Prvič, ker ni dobro razumel uradno Uvedenega gali-Vepa ukrajinskega narečja, drugič na ker ie bil prenričan, da se hoče zabraniti njemu in njegovim otrokom pristop k velikoruskemu jeziku z namenom, da bi ostali neizobraženi
kmetje in da bi se jim s tem zaprla vsaka pot do napredka. Pot do napredka pa je v resnici odprta samo s pomočjo znanja ruščine, to se pravi velikoruščine. V vseh velikih ukrajinskih mestih se govori le velikoruski.
V Dagestanu so uvedli osem uradnih državnih jezikov. Pa so jih morali kmalu odpraviti, ker je zaradi njih nastala le zmeda.
Ker ni nikakega narodnostnega zatiranja in zato tudi nikakršnega užaljenega narodnega ponosa, mora zmagovati golo spoznanje, da se brez ruščine ne da napraviti red. Ukrajinski delavec, ki je delal včeraj jez na Dnje-pru in je danes poslan na Volgo, obenem pa vedno sanja, kako bo prišel na višjo šolo v Moskvo, gotovo nima nikakršnega smisla za privlačnost ukrajinstva. Tako se bodo počasi porušili v Sovjetski zvezi zlasti majhni narodi. Razlika med velikoruščino, ukrajinščino (maloruščino) in beloruščino pa je tako majhna.
Žival, ki je ne dobijo
žive v Evropo
živalca, ki je Evropa še ni videla žive, je I majhen sesavec tako čudne oblike, da naravoslovci dolgo niso vedeli, kam bi ga uvrstili. Zdaj so ga uvrstili med polopice. To je živalca z dolgim repom, dolgima zadnjima nogama, okroglo glavo in velikimi očmi, tako da je njena zunanjost kar strahotna. Nar-toun, kakor se ta žival imenuje, skače kakor žaba skoro meter visoko. Njegova domovina so gosti mračni gozdovi na Malajskih otokih, zlasti pa na Filipinih. Je pa zelo redka žival. Iz svojega skrivališča prileze samo ponoči. Hrani se s kuščarji in žuželkami
Domačini se nartouna boje kot straSila, naravoslovci pa se močno zanimajo zanj. Spada namreč med najstarejše na zemlji V
Evropo se ni še nikomur posrečilo pripeljati to živalco živa
Nedavno je napravil ameriški zdravnik Fulton drag poskus, da bi si preskrbel živega nartouna za preučevanje. Napotil se je na Filipine kar z letalom. Pri tem je poskrbel, da je bila na otokih pripravljena za redko živalco primerna hrana.
Navzlic vsem prizadevanjem se Fultonu ni posrečilo dobiti nobenega živega nartouna. Šele ko se je že pripravljal na povratek v Manilo, so poslali za njim par živih nar-tounov, ujetih na otoku Boholu. Fultonovo veselje je bilo tem večje, ker je bila samici breja. Se preden pa je odletel Fulton na Havajske otoke, ie samec poginil, samica pa je menda od žalosti skotila nedonoSenega mladiča, nato pa ie sama poginila.
Speč ognjenik se ]e
Na otoku Buli v Kaspiškem jezeru je nenadno začel bljuvati ognjenik, o katerem so bili že prepričani, da je ugasnil, saj je od 1. 1857. čisto miroval. Poročilo o ponovnem dedovanju omenjenega ognjenika pravi:
Prebivalci Bakuja in okoliških naselij so imeli te dni priliko opazovati nenavaden naravni pojav. Na otoku Buli na Kaspiškem
Japonska je tista dežela, ki morda izmed vseh na svetu največ trpi zavoljo naravnih nesreč. Če ne bljuvajo ognjeniki, pa so povodnji, viharji in potresi. Poleg tega pa imajo zdaj še vojno, ki gotovo tudi ne prinaša zadovoljstva med ljudmi.
Te dni je nad Japonsko divjal silen vihar, ki je terjal mnogo človeških življenj. Pa to ni niti bil posebno hud vihar, kakršni pogosto obiskujejo Japonce. Ti viharji, ki jih imenujejo tajfune, prihajajo nad Japonsko od juga, s področja južnega dela Tihega morja. Manjši tajfuni se pojavljajo vsako leto kot znanilci hujših, ki prinašajo na Japonsko še večje pu-stošenje. Zdajšnji tajfun je zajel vso zapadno
V finskem mestecu Tammarsforsu je umrla nedavno premožna vdova. Njeni sorodniki so ji pripravljali lep pogreb. Truplo so položili na mrtvaški oder sredi vencev in šopkov v njeni vili. Ob krsti so stali visoki svečniki, v katerih so gore.e debele voščene sveče. Služinčad je stala vso noč ob krsti umrle gospodarice.
Okrog polnoči je stal na straži eden izmed najmlajših služabnikov. Vdova je imela na vratu dragocen okrasek in ta je slu-
X Francoska vlada se preseli začasno v I.yon. Iz Pariza poročajo: Francoska vlada bo, kei se še ne more preseliti v Pariz, premestila svoj sedež iz Vichyja začasno v Lyon, ki ima ugodnejše zveze z zaledjem.
X Rumunija bo štela le 14 milijonov prebivalcev. Prebivalstvo Rumunije, ki je štelo prej 20 milijonov ljudi, bo po izgubi Besarabije, Dobrudže (na Bolgarijo) in severne Transilvanije (na Madžarsko) štela le 14 milijonov duš.
■•' 15 ton streliva. Reuter javlja, da so angleški letalci pred nekaj dnevi vrgli na Jun-kersove tvornice letal v Dessauu v Nemčiji 15 ton streliva.
X Izumili so nov top in novo strelivo. Iz New Yorka poročajo, da so tam izumih top, ki zažiga s stisnjenim zrakom. Top lahko izstreli 10.000 nabojev v eni minuti. Upravljanje s tem topom je zelo preprosto. S tem topom bo mogoče sestreliti vsako letalo. Drugi izum pa je novo strelivo, ki ima strahoten učinek.
X Do kakšne višine se lahko dvigne balon.
Dosedanji višek v dviganju z balonom je 19.100 metrov. Neki sovjetski balon je, kakor pravijo, brez vodnika dosegel višino 22 tisoč 600 m, toda strokovnjaki tega niso potrdili. Po mišljenju strokovnjakov človek ne bo mogel doseči dosti večje višine v stratosferi, ker se z večjo višino znatno povečajo težave. Čim više se balon dvigne, tem večja postane razlika v toploti, kar ni škodljivo samo za ljudi v balonu, temveč tudi za balon sam. Po vsem tem je največja višina že dosežena. Dokler tehnična sredstva ne bodo popolnejša, ne more biti govora o doseganju večjih višin.
jezeru je oživel ognjenik in izbljunil nekakšno vrelo blato. Izbljuv je bil tako močan, da so ribiči celo na razdaljo poldruge milje čutili vročino ognjenika.
Otočič Bula je ugasel ognjenik, ki je zadnjikrat bljuval leta 1857., torej pred 83 leti. Pozneje je tudi še bljuval, toda Te — sirovi petrolej.
j sil vee fisoc ms
japonsko obalo. Posebno veliko škodo je napravil v pristaniščih in po ribiških naseljih. Obenem z njim se je na mnogih krajih utrgal oblak, zaradi česar so nastale velike povodnji. Podrtih je več t soč hiš, razen tega pa še številni mostovi in železniške proge. Da je bila nesreča še večja, so se na več krajih utrgale zaradi preobilne vode zemske plasti, drugod pa je voda zalila širne površine rodovitne zemlje.
V prizadetih krajih so prepričani, da to še ni letošnja najhujša nesreča. Pravijo namreč, kakor smo že rekli, da je bil ta tajfun le nekak znanilec še hujših tovarišev, ki se bodo nad Japonsko razdivjali v jeseni.
žabnika premotil, da ga je hotel ukrasti in nadomestiti s ponarejenim. Ko se je sklonil nad mrliča, je pa zadel s komolcem ob svečo, da je padla. V tistem trenutku se je dozdevno mrtva vdova vzdignila in sedla. Služabnik se je tako prestrašil, da je omedlel. Še dolgo potem, ko se je iz dozdevnega večnega sna prebujena vdova veselila življenja in zdravja, je ležal njen služabnik v bolnišnici. Tako mu je bil dogodek pretresel živce.
X Pet francoskih letal je priletelo v Gibraltar. Pred dnevi je priletelo iz Afrike v Gibraltar pet francoskih letal, ki so se pridru-; žila generalu de Gaulleu v Londonu, ki vodi vojno proti Nemčiji naprej.
X balonske zapore nad Anglijo so uspešna obramba. Strokovnjaki v Angliji zatrjujejo, da so se balonske zapore v zdajšnji letalski vojni nad Anglijo dobro izkazale, čeprav je res, da je to najdražji način obrambe.
X Nagrada za žive padalce. Londonski »Star« poroča, da je angleški major Lucas prosil letalsko ministrstvo, naj razpiše nagra-do v znesku petih funtov za vsakega živega padalca, ki bi ga ujeli na angleškem ozemlju. S tem ukrepom, meni Lucas, bi bih zaščiteni tudi angleški letalci, ki morajo časih zaradi izgubljenega letala odskočiti s padalom, da si rešijo življenje.
X Umetna svila iz kave. Poglavitna skrb Braziljancev je, kaj naj store z množinami kave, ki so jo pridelali. Na vse strani jo sicer izvažajo, kave pa je še vedno mnogo. Pa se je našel odličen izhod iz zagate. Zdaj izdelujejo iz kave umetno svilo. Nogavice, perilo, robce, bluze, kravate, vse iz kave. Umetno svilo, ki jo v Evropi delajo iz lesa, je mnogo laže dobiti iz drugih snovi, ki imajo v sebi celulozo, to drago sirovino. Med te snovi spadajo v prvi vrsti dateljnove koščice in kavina zrna. Kavino zrno vsebuje celulozo v zelo čisti obliki. Pridobivanje umetne svile iz kavinih zrn je torej preprostejše in cenejše, pa tudi hitrejše kakor dolgo in drago pridobivanje iz lesa. Za Brazilijo so se s tem odprle neskončne možnosti. Kmalu bo ta dežela največja iz-delovateljica zelo cenene umetne svile.
X Kajenje škoduje bolj ženskam kakor moškim. V Ameriki imajo društvo proti kadilkam. Tam je namreč med ženskim svetom kajenje silno razširjeno. Izračunali so, da 60 odstotkov Američank kadi, in sicer 35 odstotkov še strastneje od moških. Zato je društvo začelo borbo proti kaji med ženskim svetom. Oglasili so se pa nekateri, ki pravijo, da se kaja ni tako razširila v zadnjih letih, temveč da so ženske kadile že davno prej skrivaj, medtem ko kade zdaj javno. Društvo deli po ulicah letake, v katerih opozarja ženske na škodljive posledice nikotina. V prvi vrsti jih opozarja, da kaja škoduje koži. »Ne kadite, gospodična!« je rečeno na letaku. »Če nočete izgubiti svežosti svoje polti, zlasti pa rdečkastega nadiha, ki je tako všeč moškim in ki vam ga tako zavidajo vaše najboljše prijateljice!« Omožene ženske pa opozarja društvo, da kaja škoduje potomstvu. Razen tega je pa letaku zapisano, da je rak v ustni duplini pogosto posledica pretirane kaje cigaret. Kaja baje uniči žensko mikavnost. Ženske, ki mnogo kade, postanejo po svojem vedenju in po zunanjosti podobne moškim.
X Kruto maščevanje varanega moža. Na nekem hribu v grški Tesaliji stoji veterni mlin. Njegov lastnik je že prileten mož. Nedavno se je pa oženil z mladim lepim dekletom iz okolice. Oni dan se je napotil po opravkih v mesto. Med potjo ga je pa presenetila nevihta in hitro ji je ušel nazaj domov. Doma ga je pa čakalo neprijetno presenečenje. Svojo mlado ženo je našel v naročju svojega nečaka. Priletni mlinar je planil na zapeljivca, ga premagal, zvezal in privezal na lopatico veternega mlina. Potem je zvezal še svojo ženo in jo tudi privezal na velikansko kolo. Tako sta se zaljubljenca vrtela na kolesu do prihodnega jutra, ko so ju našli sosedje. Mladenič je bil že mrtev, a žena je, ko so jo odvezali, vsa zmedena skočila v vodnjak in utonila.	'
X Ameriški spiritisti so dobili odličnega medija. Pred meseci je bila Bellova rodbina v Ameriki deležnik čudnih pojavov. Pohištvo se je začelo premikati, vrata so se sama odpirala in zapirala, slišalo se je trkanje, ki mu je sledilo razbijanje. Kmalu se je izkazalo, da se je vse to dogajalo samo, če je bila doma 131etna Bellova hči Alisa. Spiritistični krožki so se zelo razveselili, ko so izvedeli za te pojave, češ da mora biti deklica odličen medij. Število dobrih medijev namreč zadnje čase občutno pada in vendar se da dobiti zveza s močjo. Toda glede Alise Bellove je vendar skrivnostnim onim svetom samo z njihovo po-nastal dvom, ali morda le ni vse skupaj sle-parstvo. Privrženci spiritizma so zato razpisali nagrado 10.000 dolarjev tistemu, ki bi dokazal sleparstvo. Zanimivo je, da od tega časa naprej pri Bellovih več ne straši.
X Židi na Češkem izključeni iz vseh šol. Prosvetni minister vlade češkomoravskega protektorata je izdal odredbo, po kateri v novem šolskem letu židovski dijaki nimajo več pristopa v nobeno šolo v češkomorav-skem protektoratu ne glede na to, ali je šolski zavod javen ali zaseben s pravico javnosti.
X Človeški pogled od zadaj nima nikake moči. Pravijo, da človeški pogled ukroti divjo zver. Pristaši telepatije pa trdijo, da vpliva človeški pogled na daljavo in prisili recimo daleč od nas sedečega človeka, da se obrne proti nam. Prof. Titschener je skušal najti do- > kaz za to trditev in dognal, da to ne drži. Po večini smo vsi bolj ali manj nemirni in neprestani nemir nas sili, zanimati se za vse, kar se godi okrog nas in za nami. V javnih prostorih ali v gledališču pred predstavo in v odmorih so ženske neprestano dotikajo svojih frizur, popravljajo si svoje obleke in se obračajo čez rame. Moški pa si navadno popravljajo samoveznice. Te običajne kretnje smatrajo zagovorniki telepatije za pojave, povzročene od pogledov zadaj sedečih ljudi, kar pa ne drži. Pogosto obračanje glave človeka v množici ali na zborovanju bi se dalo pojasniti s prirojeno lastnostjo (atavizmom). Pračlovek je moral neprestano paziti, da ga kdo ne napade od zadaj, pa je zato neprestano obračal glavo na vse strani, kakor še danes dela to na primer žival v divjini. Obračanje glave torej sploh ni odvisno od privlačnosti pogleda drugega človeka.
Vihat na Japonskem ie
Od mrtvili |e vstala, k® p jc
hotel tat vzeti okrasek
je največn slovenski pupilarnovarni denarni zavod Dovohuje posojila na menice in vkniižbe.
Za vse vloge in obveze hranilnice iamči
Mestna občina liubiiantka
A P I O
Liubliana
od 8. do 15. septembra.
Nedelja, 8. septembra: 8.00: Jutrni pozdrav. 8.15: Radijski orkester. 9.00: Napovedi poročila. 9.15: Nadaljevanje koncerta radijskega orkestra. 9.45: Verski govor (dr. Vilko Fajdiga). 11.00: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice 11.00: Pisana šara (plošče). 1145- Pevski zbor »Tabor« 12.30: Objave. 13 00: Napovedi. 13.02: Radijski orkester. 16.30: Dijaška oddaja. 17.00: Kmetijska ura: Gospodarska navodila in tržna poročila. 17.30: Prenos tekme harmonikarjev in šram-lov z velesejma. 19.00: Napovedi, poročila. 19.20: Nacionalna ura. 19.40: Objave. 20.00: Naši pevci od vseh strani. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Za ples (plošče).
Ponedeljek. 9. septembra: 7.00: Jutrni pozdrav 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). 12.00: Pesmi o cveticah (plošče). 12.30- Poročila, objave. 13.00: Napovedi 13.02: Radijski orkester. 19.20: Nacionalna ura. 1940: Objave. 20.10: Mesečni slovstveni pregled (prof. Franc Vodnik). 20.30: Veseli operetni zvoki (sodelovali bodo Jelka Igličeva. Ado Darian in radijski orkester; dirigent Šijanec) 22 00: Napovedi, poročila 22.15: Prenos lahke glasbe z vele-se ima
Torek, 10. septembra: 7.00: Jutrni pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). 12.00: Za vsakega nekaj (plošče). 12,30: Poročila, objave 13.00: Napovedi. 13.02: Citre in harmonika (Dragica in Janez Košmerlj). 14 00: Poročila. 19.00: Napovedi, poročila. 19.20: Nacionalna ura. 19.40: Objave. 20.00: Deset minut zabave (Fran Lipah). 20.10: Slomšek o materinem jeziku in narodni zavednosti (prof. Etbin Eojc). 20.30: Radijski orkester. 22.00: Napovedi, poročila, 22.15: Veseli zvoki (plošče).
Sreda, 11. septembra: 7.00: Jutrni pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). 12.00: Uverture (plošče). 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Melodije raznih dežel (pela bo Karmena Antičeva, pri klavirju bo prof. Lipovšek). 14.00: Poročila. 18 30: Mladinska ura: Malo telesne vzgoje (Zor). 18 45: Fjo-dor Saljapin poje (plošče). 19.00: Napovedi, poročila. 19 20: Nacionalna ura. 19.40: Objave. 20.10: Razvoj fotografije (Oskar Koc-(pri klavirju prof. Lipovšek). 2115: Koncert tamburaškega orkestra 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Za kratek čas (plošče).
Četrtek. 12. septembra: 7.00: Jutrni pozdrav 7.05: Napovedi, poročila. 7 15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) 12.00: Nape-vi iz operet (plošče). 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Radijski orkester. 14.00: Poročila. 19 00: Nanovedi. poročila. 19 20: Nacionalna ura. 19.40: Objave 20.00: Deset minut zabave. 20.30: Kvintet kmečkih fantov. 21.15: Reproduciran koncert simfo-n;*ne glasbe. 22.00: Napovedi, poročila.
Tetek, 13. septembra: 7.00: Jutrni pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Pisan venček veselih zvokov. 12.00: Pesmi naše domovine (plošče). 12.30: Poročila, objave. 13 00: Napovedi. 13.02: Radijski orkester. 14.00: Poročila. 14.10: Tedenski pregled Tuj-skoprometne zveze. 19 00: Napovedi, poročila. 19.20: Nacionalna ura. 19.40: Objave. 20.00: Za planince 20.10: Ženska ura: Dobičkonosnost v gospodinjstvu in gospodarstvu (Ferjan Marija). 20.30: Pevski in orkestralni koncert (sodelovali bodo Poldka Zupanova, Lida Kalinova, prof. Lipovšek in radijski orkester). 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Filadelfijski simfonični orkester (plo-Sče).
Sobota. 14 septembra: 7.00: Jutrni pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov (nlošče). 12.00: Vožnja neznanokam (plošče). 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi. 13.02: Vožnja neznanokam (plošče). 14.00: Poročila. 17.00" Otroška ura (članice narodnega f^edališča) 17.50: Pregled programa. 18.40: Pogovori s
poslušalci. 19.00: Napovedi, poročila. 19.20:
Zunanjepolitični pregled (dr. Alojzij Kuhar). 20.30 Jože Vombergar: Nesrečni Job. Vesele in žalostne iz življenja Jake Smodlake in njegovih. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Za vesel konec tedna (plošče).
Višje cene terjajo za izvozne svinje
Zaradi podražitve turščice se je dvignila tudi cena pitanim svinjam. Danes se plača v Vojvodini in v Slavoniji 11 do 13 din za kilogram žive teže. Ta cena pa je previsoka ta izvoz, ker so za Nemčijo in Italijo določene nižje cene. Zato se je ustavil izvoz svinj, ki je bil sicer že prej znatno manjši nasproti izvozu v enakem času lanskega leta. Tako smo že v juliju izvozili komaj okoli 16.000 svinj nasproti 37.400 v istem mesecu lanskega leta.
Spričo drage turščice rejci ne pitajo več svinj, temveč jih ponujajo kot mesne aH na pol pitane po 9 din za kilogram žive teže.
Kmetovalci, ki imajo pitane svinje, jih ne ponujajo preveč v pričakovanju višjih cen. Zato se je zgodilo, da je celo na domačem trgu začelo primanjkovati pitanih svinj, Čeprav jih je v državi več kakor preveč prav zaradi tega, ker jih je preveč in ker naposled žival izgubi na teži. če "jo spitano držiš v hlevu ob slabši krmi
Kontingenti za izvoz svinj, ki so bili dodeljeni za prvi teden septembra, bodo po zatrdilu izvoznikov do 70 odstotkov ostali neizkoriščeni. ker so izvozniki vrnili izvozna dovoljenja in terjajo, naj bi ravnateljstvo za zunanjo trgovino izposlovalo povišanje cen svinjam pri izvozu v Nemčijo in Italijo na 16 din za kilogram žive teže
X Nov angleški bombnik bi se lahko imenoval zračna križarka. V največjo oporo Angliji pri njenem vojskovanju z Nemčijo je Kanada. Ze v prejšni vojni ji je zelo mnogo pomagala. Iz Kanade prihajata različen vojni material in vojaštvo. Poleg vsega'tega pa je te dni presenetila svet novica, da tam izdelujejo tudi čisto nov tip letala, tako imenovano zračno križarko. Poročilo pravi, da bo omenjena zračna križarka posebne vrste bombnik, ki bo sicer zelo velik, kljub temu pa izredno hiter in gibčen. Kako bo to novo letalo zgrajeno, seveda ne povedo.
X Abesinci v italijanski vojski. Italijansko časopisje pravi, da so bili med italijanskimi kolonialnimi vojaki, ki so vkorakali v Angleško Somalijo tudi abesinski vojaki, ki so se pred petimi leti vojskovali še pod črnim cesarjem Hailejem Selasijem.
Listnica uredništva
Ormož. Sliko prinesemo, samo ne vemo imena, ki ste ga tako nerazločno napisali.
Preklic
Podpisani Jakopič Blaž, posestnik v Čirči-čah, preklicu jem in obžalujem, kar sem ža-lega govoril o Antoniji Kendovi, tovarniški delavki v Cirčičah, in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe.	Jakopič Blaž
MALI OGLASI
Naslovi inserentov oglasov t šitrami ostanejo strogo tajni.
ŠIVALNI STROJ, KOLO ALI OTROŠKI VOZIČEK
najboljše kupite, prodaste ali zamenjate v trgovini J. Uršiča, Celje, Narodni dom.
ŠIVALNI STROJ
levoročni »Singer«, cena 2300 din in krojaški naprodaj, Ljubljana, ul. 5 (čevljar).
POSOJILO
dajemo našim članom in varčevalcem. Ugodni pogoji. Vloge obrestujemo po 5 odstotkov, vsi varčevalci brezplačno zavarovani. Ne odlašajte več, javite se čimprej. Zadruga »Moj dom«, zastopstvo Maribor, Aleksandrova c. 64. Priložite znamke 3 din.	___
PRODAM
dve lepi kmečki kolesi, različne opreme, polovična cena. Dam tudi za vino ali pijačo. Janko Koc, Pobrežje, Aleksandrova cesta 84, Maribor.
JABOLCNIK IZ TROPIN
Ako boste imeli tropine od jabolk, hrušk, grozdja, lahko izvrstno uporabite za izdelavo »Jablus« sadjevca. Pišite po navodila na »Jablus«, Podčetrtek.
Dne 8. septembra bo
V Kranju v p R,
Razstava dobitkov od 1. do 8. septembra v gimnazijski telovadnici!
II. OBRTNIŠKA TOMBOLA
OBRTNEGA DOMA Nad 35 tombol in 500 drugih dobitkov! Preskrbite si tablice!
V	NAJNOVEJŠIH VZORCIH
V	NAJVEČJI IZBIRI
V	NAJBOLJŠI KAKOVOSTI IN PO NAJNIŽJIH CENAH
CENIK ZASTONJ
NAJVEČJA DOMAČA TRGOVSKA HIŠA V JUGOSLAVIJI
CELJE 20
KLOBUKI, ČEVLJI, NOGAVICE, ROKAVICE, KRAVATE. ROBCI. DEŽNIKI
NOVOST!
SAMO DIN 49*50
St. 63.300 Anker-ui» pravi Švicarski stroj, bobra kvaliteta, lep kromlran oikrov • pismeno garancijo
Din 49.50
Sto v. 62.301 Ista * osvetljenimi kaaalcl In Številčnico
(Radium)
Din 59.50
Zahtevajte cenik, kj am ga pošlje zv tanj In poštnin« prosto
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
v.
Ljubljana 6
C/astn« protokollran« tovarna ur v Svlct
Znameniti gralolog P. T. Kar-mah se Je odločil izdelati Vam horoskop. Njegova priznana sposobnost videti prlhodnjost v življenju drugih, ne glede na razdaljo, meji na čudovitost. Grafo-log P. T. Karmah Vam pove po resnici vso Vašo usodo, kdaj lahko dosežete uspeh ali najdete Srečo tako v pogledu ljubezni, trgovine, loterije itd.
Njegov popis minulih, sedanjih in bodočih dogodkov vzbudi Vaše začudenje in presenečenje. Ne bodite otožni, ne jadikujte, kajti vse se o pravem času obrne na bolje.
Sporočite mi Vaš naslov in povem Vam o Vaši bodočnosti, sedanjosti ln preteklosti več r-ego bi smatrali za zmožno. Kupci knjige »Naš život in okultne tajne« dobijo vse gori omenjeno brezplačno. Pošljite še danes natančen nasov in rojstne podatke ter v naprej 30.— din za knjigo »Naš život in okultne tajne« na čekovni račun 17455, na točno in stalno adreso:
tisoda.
cLL!
PIJANEC
Gospa: »Kaj morete drugi dan delati, kadar se prejšnji dan napijete?«
Melhior: »Milostljiva, tega pa ne vem, ker nisem še nikoli poskusil...«
SOŽALJE
Gospod: »Gospa, verjemite mi, da iskreno sočustvujem z vami. Strašno mora biti, če postane žena vdova v tridesetem letu.«
Vdova: »V petindvajsetem letu, prosim...*
NA DRUŽABNEM VEČERU
Gospodinja: »Zdaj poj deva k gostom, da jim zapojem.«
Gospodar: »Kaj, če bi še malo počakala, morda odidejo zlepa ...«
MOSTOVA ESENCA „MOSTIN"
Z našo umetno esenco Mostin si lahko vsakdo z majhnimi stroSki pripravi izborno, obstojno in zdravo domačo pijačo. Cena
1	stekl. za 150 litrov din 20.—, po pošti din 40.—,
2	steklenici po pošti din 65.—, 3 steklenice po pošti din 85.—.
Pazite, pravi »Redin« in »Mostin« se dobi samo z gornjo sliko in ga prodaja za kranjski del Slovenije drogerija KANC, Ljubljana, židovska ul. 1 a. Za štajerski del Slovenije in Prekmurje pa samo drogerija KANC, Maribor, Gosposka ulica 34.
NOV REDILNI PRAŠEK
»REDIN« za prašiče. — Vsak kmetovalec si lahko hitro in z majhnimi stroški zredi svoje prašiče. Zadostuje že 1 zavitek za 1 prašiča ter stane 1 zav. 6 din, po pošti 17 din, 3 zav. po pošti 29 din, 4 zav. po pošti 35 din. Mnogo zahvalnih pisem.

VCIfifl fll^tfl^a^ŽS ® Zakaj kupujete drage kuharske knjige, ko pa _.	a«-«« asa UvlUCia • dobite za din 10._ zbirko preizkušenih receptov,
dolgoletnih izkušnjah? Razne juhe, navadne in pikantne omake, od navadne pečenke do najfinejša mesne specialitete od navadne močnate jedi do najfinejše torte, razno pecivo za vse prilike, razna likerje ln barske pijače ter razne druge domače in tuje specialitete lahko skuha po tej knjigi okusno vsaka žena in dekle! To vam jamči pisateljica knjige, ki je kuhala v prvovrstnih restavracijah in hotelih in ki je prebrodila že pol sveta. Kuhajte po teh receptih in vaša družina bo z vašo kuho zadovoljna. — Nakažite din 10.— na račun Pošt. hranilnice št. 14.259, ali pa pošljite v znamkah na spodnji naslov, ln pošljem vam knjižico poštnine prosto.
J. E. knjižna centrala, Ljubljana, Dvorakova 8
1
Broširana knjiga: din 10.— Vezana knjiga: din 15.—
NAJLEPŠE CTIV0!
Ravljen: ZgOClbG bfCZ 9TOZG Klabund: p|off _ flaSPlitffl Ravljen: £ma VQjna
Thompson:
Majerjeva: Rudarska balada
Postani in ostani član Vodnikove družbe?
ZALOŽBA ..CESTA"
LJUBLJANA
KNAFLJEVA ULICA 5