Razmere v Trstu. V 9. številki svojega lista smo precej optimistično povedali, da se bo slovensketnu učiteljstvu v Trstu godilo bolje sedaj, ko je vlada vzela šolstvo mestnemu magistratu. Sedaj nam piše naš sotrudnik o tej zadevi. Ker smo pravični in ker vemo, da pozna sotrudnik tržaško vlado in tržaške razmere bolj nego mi, priobčujemo njegov dopis. Vlada v Trstu je prevzela nadzor nad ljudsko šolo, a vzdrževanja šol nikakor ne, ker ji ni mar ni za slovansko, ni za italijansko ljudsko šolstvo, mar ji je le za njene ponemčevalnice, zato vzdržuje v Trstu svoje nemške šole. Kakšen namen imajo te šole in kateri otroci so na teh šolah, ne bom dokazoval, ker to je dokazal poslanec Malfatti v državnem zboru, samo on ve, da tu ponemčujejo ogromno število italijanskih otroh, ne ve pa, da je med temi še večje število slovanskih otrok. Mestnemu magistratu ostane še vedno vzdrževanje ljudskega šolstva. Ostane mu torej še vse ono, kar ima deželni odbor v Istri. In kaj je to, čuti predobro istrsko slovansko učiteljstvo, ker je tudi deželni odbor v Poreču italijanski. V Istri imamo vsaj deželni zakon, ki ga mora upoštevati tudi dežeini odbor, a kaj bo v Trstu, ko ni deželnega zakona? Že 1. 1869. je državni zakon določil, da imajo deželni zbori skleniti zakone o vzdrževanju ljudskega šolstva, a vlada ni imela celih 37 let še nikdar toliko vpliva in eneržije, da bi bila privedla deželni zbor tržaški do tega, da bi sklenil ta zakon. Zato se je bati, da bo učiteljstvo še na slabšem. Vlada in magistrat si bosta nagajala, a račun bo plačalo učiteljstvo. Ker nima Trst deželnega šolskega zakona, zato ni v Trsiu ni krajnih ni okrajnih šolskih svetov in tudi ni deželnega šolskega sveta, v katerem bi bilo določeno število deželnih prisednikov. Od koga bo torej odvisno učiteljstvo v Trstul Odgovor je kratek: satno od urada deželnega šolskega sveta. Da bomo videli, kakšen je ta urad, poglejmo, iz koga obstoji. Ne bom našteval raznih tajnikov, ker četudi imajo ti v uradu mnogokrat mogočen vpliv, vendar se to na zunanje ne upošteva. Predsednik uradu je c. kr. namestnik, a dobro vemo, da ta pri vsi dobri volji ne more biti po- vsod, zato ga mnogokrat nameŠča podnamestnik. Poglavitno vodita urad referent v administrativnih zadevah in deželni šolski nadzornik. V administrativnih zadevah se je že pripetilo, da so gospodje pustili učltelja v Istri 10 mesecevbrez plače, in vendar obstoji v Istri dež. zakon, na podlagi katerega bi lahko prisilili deželni odbor k plačevanju, medtem ko v Trstu niti tega ni. To kaže, da se laliko prigodi, da bo v Trstu kateri učitelj še dlje časa brez plače. Vse drugo vodi in vlada deželni šolski nadzornik. V Trstu imamo dva deželna nadzornika ljudskih šol, t. j. enega za slovanske, a drugega za italijanske ljudske šole. Ne bom opisoval obeh, ker nas italijanski ne zanima, pač pa onega za slovanske šole, ker bo iz tega razvidno, česa se ima nadejati slovensko učiteljstvo pod novo upravo. Istra ima deželni zakon, ki natančno določuje, da deželni šolski svet ne sme prestavljati definitivnega učiteljstva, ako samo ne prosi za to ali ako ni važnih službenih ozirov. Deželni šolski nadzornik razume pa drugače to zakonito določilo. On je prepričanja, da le okrajni svet ne sme definitivnega učiteljstva premeščati, a deželni šolski svet ga lahko prestavi, kadar in katnor hoče, ne da bi bilo potrebno za to navesti važnih službenih ozirov; dovolj je, če je službeni ozir samo to, da hoče koga šikanirati. Kaže se, da hoče dež. šolski nadzornik dokazati, da je on gospodar, a učiteljstvo mu mora biti prepokorni sluga. Istrsko učiteljstvo se brani proti takemu nasilju z določilom zakona, a s čim naj se brani tržaško, ko ni deželnega zakona? Povem naj, kakšne dekrete izdajejo pri deželnetn Šollskem svetu v Trstu. Prigodilo se je, da so določili brez disciplinarne preiskave, da prestavijo nekega definitivnega učitelja za kazen in to le zaradi tega, ker se je tako dogovoril dež. šolski nadzornik s škofom. Kaznjencu so izdali dekret, v katerem so ga imenovali na dve službi v dveh bližnjih vaseh. Deželni šolski nadzornik se je sam v javnem lokalu pohvalil, da je on dekret pregledal in korenito popravil, da ne bi bil v njetn kak pisarski pogrešek. a bivši podnamestnik, sedanji kranjski deželni predsednik, ga je podpisal. Nadejali so se, da so s tem korenito potlačili ubogega učitelja; a glej čudol Ubogi učitelj je sprejel s hvaležnostjo dekret in s tem obe službi ter prosil, naj mu omogočijo, da lahko nastopi obe službi. Sedaj pa ni bil več dekret temeljito popravljen; pričeli so se izgovarjati s pisarskim pogreškom. Naj bo, kar hoče, ali je res pisarski pogrešek, ali mogoče tudi zvijača, jaz sem prepričanja, da to ni dostojno deželnega šolskega nadzornika, ker kaže ali njegovo površnost, nezmožnost ali pa prekanjenost. Tako vlada deželni šolski nadzornik, in nekateri so bili prepričanja, da je najbolje, ako se osebno dogovore z njim in se mu potožijo. Vendar pa so bili vsi nezadovoljni, ker so bili odpravljeni največkrat na sirov način. Sliši se, da je deželni šolski nadzornik nekemu učitelju poveda), da je on gospoda.r, a učitelj hlapec; drugemu je pridal pridevek bedak, a tretjemu je povedal, da se mumožgani suše itd., mogoče še kaj drugega. Vse učiteljske pravice primerja z ničlo, in le ti so mu pogodu, ki se zadovolje s tem in mu verujejo. Nočem dalje govoriti. Ako bi se potrudil, bi nabral toliko gradiva, da bi napolnil več »Tovariševih« številk. Dosti naj bo to, ker vsakdo lahko spozna, da se nima nadejati slovansko učiteljstvo v Primorju dobrega, dokler so v Trstu take raztnere.