NASLOV—ADDRESS i _ Glasilo K. S. K. Jedrnate i 5 $117 St. Chmtr Avenrn i Cleveland, Ohio I »> llHiriu ms = i • 1 | ro/ JEDNOTA RJI 5 5 NA PLANI S 1 UDELEŽITE SE I | DVOJNE JEDNOTINE = 5 PROSLAVE DNE 23. = S JULIJA V JOLIETU! 1 ^IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHUllllliiK guiiiiniiiiiinmnnimifiiiiinniiiiiiiing | Kranjsko - Slovenska f | Katoliška Jednota | | je prva in najstarejša S E slovenska bratska pod- = S por na organizacija v i | Ameriki 1 1 Posluje že 46. leto 1 f GESLO KSKJ. JE: | E s s "Vse za vero, dom in 5 | narod!" | s ' 2 ___iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuii? Entered ~ Second Cla» Matter Pečeni mh, m at the Pot Off.ce at Cleveland. Ohio, Under the Act of Aqgmt 24th, mk Accepted for M,Uinf ,t Special R,te of Proved for ,n Section 1103, Act of October 3rd, 191,. Anthorl^ on Ma, ^ 1»». " LETO (VOLUME) XXV. NO. 28 — ŠTEV. 28 CLEVELAND, 0.t 12. JULIJA (JULY), 1939 yaaaaawnllIIIIMlliii i»nimi.....1nTll„„„f„ SPORED SLAVNOSTI I OB PRILIKI BLAGOSLOVLJENJA NOVEGA GLAVNEGA URADA IN PROSLAVE 45-LETNICE K. S. K. JEDNOTE Ca* in kraj: V nedeljo dne 23. julija 193», Joliet, Illinois. Od S. do 9. ure dopoldne: Zajtrk v "Sloveniaf dvorani. Ob 9. uri: Zbiranje Članov in članic pri cerkvi sv. Jožefa. Ob 9:30: Parada s šolsko godbo cerkve sv. Jožefa na čelu. Ob 10.: Slovesna peta sv. maša v cerkvi sv. Jožefa. Ob 11:30: Blagoslovi jen je glavnega urada — Rev. M. J. Butala, duhovni vodja K. S. K. Jednote. Pozdravni govor: Hon. Geo. T. Jones, župan mesta Joliet. Zahvalni govor: John Germ, glavni predsednik K. S. K. J. Po blagoslovi jen ju: Odhod v "Oak Grove" park, Rockdale, Illinois. Od 12. do 2. ure popoldne: Kosilo v "Oak Grove Park" prostorih. Popoldanski program se prične ob 2:15 Stoloravnatelj: John Černovic, predsednik društva sv. Jožefa št. 2 KSKJ. Govorniki: Hon. Joseph E. Kuhar, župUn mesta Rockdale, Illinois. Hon. George T. Jones, župan mesta Joliet, lil. Rev. M. J. Butala, duhovni vodja KSKJ. John Germ, glavni predsednik — predstavitev ustanoviteljev in gl. uradnikov Jednote. Very Rev. Mathias Šavs, soustanovitelj KSKJ. Frank Opeka, častni predsednik KSKJ. Rt. Rev. John J. Oqian, bivši duh. vodja KSKJ. George J. Brince, predsednik nadzornega od-, bora KSKJ. Joseph Zalar, glavni tajnik Jednote. Ples in prosta zabava. Ves spored se vrši po novem času (Daylight Savings Time) tnillHIlilinillllil«!»!!»!»»»!!»»!»!»»»^ TRETJINA KAMPANJSKE GRADBE DOVRŠENA 'Vsled marljivega dela naših kampanjskih zidarjev, gre gradnja novega Jednotinega gl. urada hitro naprej. V minuli dobi treh mesecev naše kampanje je celo nekaj več kot tretjina poslopja dovršenega. POSNEMANJA VREDNA DRUŠTVA Tukaj navajamo troje društev, ki so dosedaj pridobila največ nove zavarovalnine: Št. 2—$26,000.00; Št. 169—$17,750.00; Št. 65—$13,250.00 i SHOD BARAGOVE ZVEZE Ali je Baraga svetnik? To je vprašanje med nami Zemljani. V nebesih vedo vsi, da je. V nebesih Bog samo "ka-nonizira." Tam ni treba kakih procesov. Le na zemlji moramo imeti preiskave in proces, da se dožene, ali je bil kdo, ki je v življenju stremil za popolnostjo, res do svetniške meje popoln in Bogu dopadljiv. In še potem nam mora Bog sam s čudeži potrditi tako svetost. Navzlic temu moramo mi, ako hočemo imeti svoje zastopnike pred Bogom, svoje narodne priprošnike, storiti, kar je v naši moči, da je kdo proglašen za svetnika. Da se to izvrši glede Barage, našega slovensko-ameriškega zastopnika pred Bogom, moramo mi sami pripraviti pot do kanonizacije. Zato se je ustanovila Baragova Zveza, katera obstoji iz duhovnikov in la-jikov. Vsak verni Slovenec, ali Slovenka, sploh vsak kristjan, je lahko član Baragove Zveze. V ta namen se zopet sklicuje letno zborovanje Baragove Zveze in to sicer za pondeljek 24. julija v Jolietu, 111. Tam bo ravno dan }popred velika slavnost, pri kateri bo formalno odprt in blagoslovljen krasni novi dom K. S. K. Jednote. Veliko ljudi iz vseh krajev namerava iti na to Jednotino proslavo. Zato se nam je zdel dan po Jednotini proslavi najbolj priličen čas in Joliet najbolj primeren kraj. Hvaležni smo č. g. župniku, Father Butali in njegovim župljanom, za tako lepo priliko, ki nam jo dajejo. Kdo naj pride na ta shod ali zborovanje? Vsak, kdor le more. Tam boste slišali, kaj se je do danes storilo in kaj se na- merava storiti v bližnji bodočnosti. Zlasti pa prosimo vse katoliške organizacije, kot je K. S. K. Jednota, Slovenska Ženska Zveza, Družba sv. Družine in še druge, da pošljejo po enega ali več zastopnikov ali zastopnic na ta shod. še prav posebno vabimo vsa društva Najsvetejšega Imena, da so zastopana na tej seji, ker je seja morda najvažnejša vse dobe procesa. Vseh je dolžnost, da se zanimajo. Pridite, da se o tej zadevi posvetujemo in zainteresiramo kolikor mogoče širšo javnost za Baragovo ka-nonizacijo. Pred vsem pa prosimo, da pridejo na shod slovenski duhovniki, raztreseni po Kaj pa čakate? Cleveland, O. — Ne vem, kaj da čakate, da se vas je še tako malo priglasilo! Ali res mislite, da se nas bo samo nekaj peljalo v Joliet in Lemont? Le čakajte in odlašajte za zadnje dni. Kaj pa potem, če sklenemo, da se odpeljemo kar sami, kar nas je korajžnih, kar z avtom in vi, ki odlašate za zadnje dni, se boste kesali, ker boste s tem izgubili priliko poceni vlaka. Mi smo že navajeni, da pravimo: "Oh, še ne vem, če bom šel! Bom videl, kakšno vreme bo in kako se bom počutil!" Veste, za vlak napolniti nas mora biti že precej. Kar hitro se priglasite, da ne bo prepozno. Do 15. julija ni več daleč in takrat moramo že vedeti približno, koliko nas bo. To sem napisal zato, ker mi je odbor izročil lepo število voznih listkov, a priglasilo se jih je dozdaj le nekaj pri meni. Morda se jih je več priglasilo drugod. Komur še ni znano zakaj da gre, naj bere tole. V soboto večer, to bo na 22. julija, bo pripravljen vlak za 300 izletnikov, da se odpeljemo v Joliet na slovesno otvoritev uradnega doma KSKJ. Ta dom je širni Ameriki. Res so zlasti za oddaljene kraje združene pre-1 8ta7okrog" $125,000.007 PomeJC cejšne žrtve s tem; toda, dragi Ijiva slavnost bo to Qb .gtem sobratje, brez žrtve in napora času bomo pohiteli tudi y Le_ se ničesar ne doseže. Poleg te- mont> ki ni daJeč od Jolieta ga pa je vsak korak v to smer vlak odpelje 22 julija zyo. storjen v poživljenje krščan- čer ob 11:30 iz glavne cJeve. stva med nami. landske postaje, Terminal ko Zborovanje se prične s slo- lodvor> 0b sedmih zjutraj pri-vesno sv. mašo ob pol 10. v pon- pelje v JoIiet ylak odpcljp v deljek 24. julija v cerkvi sv. nedeIjo večer 'ob devetih In pri Jožefa in se nadaljuje takoj pelj-e v cleveland ob pol še po maši v cerkveni (Slovenia) 1zjutraj dvorani. Pridite v obilnem šte- ylak stane na oba kraja za vilu, da pokažete svoje zani- odrasle $7.56, za otroke pod 12 manje za Baragovo kanoniza- hetom pa Je vožnja $3.75 za ciJ°- oba kraja. Kdor bi pa želel Rt. Rev. John J. Oman, pred- ostati dlje tam, magari deset sednik; Rev. M. J. Hiti, fi- dnjt to lahko stori, če doplača nančni tajnik; Rev. Alezan- na viaku & $3.15 der Urankar, O.F.M., zapis- Kdo se ne bi potrudil za tak nikar; Rev. Julius Slapšak, izlet, ko bo vendar nekaj tako tajnik. posebnega in veselega. Le pri -0--glasite se in prinesite groše, Dobro delo boste storili ako\ da bo držalo. pridobite kakega novega člana] (co) za našo Jednoto. -o- OPOZORILO DRUŠTVOM KSKJ. V CHICAGU Chicago, lil. — Vsa chikdška društva, spadajoča pod KSKJ., so sklenila, da se korporativno udeleže slavnosti otvoritve novega Jednotinega doma, ki se bo vršila 23. julija v Jolietu. Zelo lepo bi bilo, ako bi si tudi vsak posamezni član štel v dolžnost, da prisostvuje temu važnemu zgodovinskemu dogodku. Vsi tisti člani, kateri nameravate iti s svojim avtomobilom ste prošeni, da se zberete, da bomo skupno odšli. Zbirali se bomo na Lincoln (Wolcott) St., kdaj ravno, boste izvedeli prihodnji teden. Kdor pa se želi peljati z busom, naj si zanj pravočasno preskrbi tiket, katere bo imel na razpolago so-brat John Terselich, 1847 W. Cermak Rd. Vožnja za tja in nazaj bo samo 75c. Še enkrat se vas vabi, da se odločite za udeležitev te slavnosti, da bomo prišli v Joliet v velikem številu in s tem pokazali, da se zanimamo za našo Jednoto. Pozdrav vsem članom, John Prah, tajnik dr. št. 1 KSKJ. -o- Vsak naš član (ca) mora biti ponosen na svojo podporno mater, K. S. K. Jednoto, ki je začetnica vseh drugih slovenskih Jednot. Anton Grdina, zastopnik, —o- Ali imate ie kakega novegal AGITIRAJMO ZA MLADIN-člana(co) za prihodnjo sejo? | SKI ODDELEKl PENNSYLVANCAN!, POZOR! Kdor izmed naših Jedno-tarjev ali tudi drugih rojakov iz Zapadne Pennsglva-nije se hoče udeležiti 23. julija Jednotine slavnosti v Jolietu, ima lepo priliko potovati po železnici s posebno skupino izletnikov v Joliet. Ako se jih priglasi 25 in več skupaj, velja vožnja iz Pitts-burgha do Chicaga in nazaj samo $14.10. Do Chicaga s?-morajo skupaj peljati, za nazaj je pa vsak vlak Penna. železnice dober in velja ta tiket za 10 dni; vožnja iz Chicaga do Jolieta velja pa o-krog 70c. Kdor se hoče s to skupino peljali, naj se kmalu prijavi podpisanemu: Frank Lokar, 4517 Coleridge St., Pittsburgh, Pa. Naš novi glavni odbornik (Življenjepis novega IV. gl. podpredsednika ) V zadnjem "Glasilu" je bilo uradno naznanjeno, da je bil na mesto pokojnega 'IV. podpredsednika brata George Nemani-cha v ta urad imenovan tajnik društva sv. Antona Padov., št. 72, Ely, Minn., brat Mike Cerkovnik. Njegovo sliko bo videti na 3. strani slavnostne priloge med njegovim člankom v prihodnji številki Glasila. Sobrat Cerkovnik je bil rojen 29. sept., leta 1893 v vasi Srednja Bela, fara Preddvor pri Kranju, torej je sin krasne Gorenjske. V starosti 5 let se je preselil s svojo, še vedno živečo materjo v vas Bašelj, tudi fara Preddvor. Semkaj v Ameriko je prišel leta 1913 začetkom julija in si-:er v mesto Ely, Minn. Tri leta zatem se je preselil v Auroro, Minn. in ondi delal 3 leta v različnih rudnikih, kar je še danes njegov poklic. Nekaj časa je delal tudi na farmah v Severni Dakoti, toda leta 1921 se je zopet povrnil na Ely, kjer še danes živi. Poročil se je 15. maja 1. 1922 na Elyu; žena mu še živi. Cerkovnikova imata dva sinova, Edvarda in Mike; slednji bo sedaj enkrat prestopil iz mladinskega oddelka v odraslega; prvi, Edvard bo pa v decembru t. 1. star 13 let; en sin jima je umrl star dve leti. Za tajnika pri navedenem društvu je bil izvoljen v juniju 1932, in mesec dni zatem je prevzel tajniške posle. Brat Cerkovnik je bil delegat na dveh zadnjih naših Jed-notinih konvencijah (18. in 19.). -o- IZLET PEVSKEGA KLUBA "PREŠEREN" Pueblo, Colo. — Naš pevski klub "Prešeren" priredi svoj običajni letni piknik v nedeljo, dne l6. julija v svojem lastnem domu v Rye, Colo. Vstopnina prosta. Prijatelji domače zabave in lepega petja dobro došli! Vsi ste prijazno vabljeni. — John Germ. -o- Vsi ¿lani vaše družine hi morali biti »«varovani pri naši Jednoti. TRETJINA KVOTE DOSEŽENA Sodeluje že 108 društev VIII. kampanjsko poročilo Tudi v tednu od 28. junija do 5. julija smo imeli v naši kampanji precej lep uspeh, kajti napredovali smo za $30,800.00 nove zavarovalnine in s tem dosegli prvo tretjino, ali $325,-650.00 skupne zavarovalnine. V označenem tednu so se izkazala nastopna društva: Sv. Štefana št. 1, Chicago, 111....................$ Sv. Jožefa št. 2, Joliet, 111........................$ Jezus Dobri Pastir, Enumclaw, Wash..............$ Sv. Cirila in Metoda, E. Helena, Mont.............$ Sv. Cirila in Metoda, št. 59, Eveleth, Minn.........$ Sv. Mihaela št. 61, Youngstown, Ohio ............$ Sv. Antona Padov. št. 87, Joliet, III...............$ 3v. Roka št. 113, Denver, Colo....................$ Sv. Ane št. 127, Waukegan, 111...................$ Sv. Ane št. 134, Indianapolis, Ind................$ Sv. Janeza Krstnjka št. 143, Joliet, 111............$ Marije Pomoč Krist. št. 165, Kansas City, Kans____$ Sv. Jožefa št. 169, Cleveland, Ohio................$ Sv. Antona Padov. št. 185, Burgettstown, Pa.......$ Marije Pomagaj št. 190, Denver, Colo............$ Kraljica Majnika št. 157, Sheboygan, Wis.........$ Marija Cist. Spočetja št. 202, Virginia, Minn......$ Marija Vnebovzeta št. 203, Ely, Minn.............$ Sv. Kristine št. 219, Euclid, Ohio ................$ Sv. Brigite št. 221, Greaney, Minn................$ 2,300.00 4,500.00 250.00 1,000.00 1,500.00 1,500.00 1,000.00 1,000.00 1,000.00 250.00 2,000.00 5,000.00 2,500.00 500.00 1,000.00 1,000.00 500.00 1,000.00 1,000.00 2,500.00 Skupaj................... Odračunjena zavarovalnina pri dr. št. 46... ...$ 30,800.00 ...$ 250.00 Skupaj.................$ 30,550.00 SEZNAM DRUŠTEV IN OD 2. APRILA DO 5. JULIJA DOSEŽENE ZAVAROVALNINE St. dr. Zav. «t dr. Zav. 132 _ 1,500 184 _ 500 1 — $13,000 78 — 5,000 134 — 750 185 _ 1.250 2 — 26,000 79 — 750 136 — 500 189 _ 1,000 3 r— 500 80 — 2,000 139 — 3,000 190 _ 3,000 4 — 3,000 81 — 7,500 143 — 3,000 191 1,000 7 — 6,500 85 — 2,250 144 — 2,500 193 _ 2,750 23 — 3,000 86 — 500 146 — 1,750 194 2,000 25 — 4,500 87 — 1,000 146 — 3,000 195 _ 500 29 — 9,500 91 — 2,500 148 — 3.000 197 _ 1,000 32 — 750 94 — 3,400 150 r— 3,000 202 _ 1,000 38 — 500 95 — 500 152 — 2,000 203 _ 7.75(1 41 — 1,000 98 — 1,250 153 — 750 206 _ 10,000 45 — 2,500 101 — 250 154 — 500 211 _ 1,500 46 — 750 103 — 2,250 156 — 2,250 214 _ 500 50 — 3,000 104 — 4,500 157 — 3,250 216 _ 1,500 52 — 2,500 108 — 5,250 162 — 5.000 218 _ 5,500 53 — 7,500 109 — 2,000 163 — 12,000 219 _ 8,000 55 — 1,500 110 — 2,500 164 — 1,500 221 _ 2,750 56 — 12,250 111 — 4,000 165 — 6,000 222 _ 500 59 — 7,750 112 — 3,750 166 — 3,000 224 _ 1,000 61 — 1,000 113 — 5,000 169 — 17,750 225 500 63 — 6,000 114 — 1,000 170 — 500 236 , 2.Q00 64 — 1,000 115 — 3,000 172 — 1,000 237 _ 1,500 65 — 13,250 119 — 1,000 174 — 1,000 243 _ 1,000 69 — 500 120 — 4,500 175 — 1,500 246 _ 500 70 6,500 123 — 500 176 — 1,000 250 _ 1,500 72 — 5,500 127 — 3,000 180 — 1,500 75 — 500 131 — 750 181 — 500 Skup. $352,650 Joliet, !ll. — To naj bo naše zadnje vabilo za nedeljo, dne 23. julija, da pridemo skupaj vsi zavedni sobratje in sestre na eno izmed najbolj zgodovinskih slavnosti v zgodovini naše Jednote, namreč na njeno 45 letnico obstanka in ob enem tudi na blagoslovitev njenega krasnega novega doma. Zatorej na to dvojno slavnost pohitite navedeni dan v Joliet vsi od izhoda, zahoda, severa in juga, da vsi skupaj kot ena velikanska družina proslavimo ta zgodovinski dan naše dobre podporne matere, K. S. K. Jednote, začetnice vseh drugih slovenskih podpornih organizacij v Ameriki. Naredite že danes svoj sklep in načrt, da pojdete 23. julija v Joliet, 111., da z vašo navzočnostjo povelič&te to dvojno slavnost. Že vnaprej vam kličemo : Dobro došli boste vsi in s pravo bratsko ter sestrsko ljubeznijo sprejeti. ZADNJE VABILO Dalje hočem omeniti vsem udeležencem iz države Ohio in od drugod, da v nedeljo zjutraj vam ob prihodu v Joliet ne bo treba iskati zajtrka in kosila po restavrantih, kajti za vse bo preskrbljeno v naši cerkveni dvorani (Slovenia) in sicer po nizki ceni. To velja tudi za one, ki pridejo od drugod z busi ali avtomobili v Joliet. Kar ustavite se v Slovenia dvorani nasproti cerkve sv. Jožefa na N. Chicago cesti. Po blagoslovi jen ju novega Jednotinega gl. urada se pa vsi odpeljemo v bližnjo naselbino Rockdale v Oak Grove park; tam bo pa tudi za vse z vsem preskrbljeno. Imeli bomo na razpolago pražena jagnjeta, kar bo pripravil neki mojster v tej stroki. K sklepu vam ponovno kličemo: Na veselo svidenje v nedeljo, 23. julija v Jolietu! Za pripravljalni odbor: John Gregorich, tajnik. Društvo sv. Cirila in Metoda, U. 59, Bmiath, MUui. Clan našega društva umrl Ni še minulo mesec dni odkar smo spremili enega izmed naših članov do groba in zopet se je oglasila nemila smrt ter nam odvzela našega sobrata Fred Rudmana, ki je dne 27. jun. preminul po dolgi mučni bolezni previden s sv. zakramenti za umirajoče. Pokojnik je bil blaga duša in daleč naokoli dobro poznan. V naše društvo je spadal ne kaj nad 24 let. Bil je dobe katoličan in skrben oče svoj' družini; tukaj v Ameriki je ži vel nad 30 let. Rojen je bil ' Vivodini, Jugoslavija. Poseb no je bil priljubljen v naši naselbini, saj je bil štiri leta v mestnem odboru. Pokojnik zapušča žalujočo soprogo Mary, dve hčeri: Margaret in Rose Mary, sina Fre-da, sestro Barbaro na Evele-thu, bratranca Mirko Rudmana na Virginiji, Minn. in tri brate ter tri sestre v stari domovini. Tem potom izrekam v imenu našega društva hudo prizadeti njegovi družini globoko soža-lje; gotovo ga bodo zelo pogrešali. Naj mu bo lahka ameriška gruda. Spavaj v miru božjem in na zopetno svidenje nad zvezdami. John Habyan, tajnik. Društvo sv. Petar i Pavao, broj 64, Etna, Pa. Daje se članstvu do znanja, da čemo obdržavati skupni pik nik sva društva okolice Pitts-burgha zajedno na dan 6. au-gijsta na dobro uredenom mje-stu Dells parku v Wildwoodu. Ovoj piknik če biti sa 29 dru-štava naše K. S. K. Jednote. I ova društva žele zajedno proslaviti 45 godišnjicu obstanka naše najstarije podporne organizacije KSKJ. Zato je pože-ljeno, da svaki član i članica budu prisutni ovom lijepom dogodajem i proslavom, pošto ovo ne dolazi svake godine. S toga razloga pozivam i članstvo našeg društva, da se odazove u što večim broju, pošto če ovo biti nešto finoga za svakog, ko j i dodje. Biti če do-sta govornika od glavnog ure-da i drugi. Isto čemo imati dobru muziku, orkestar od 10 osoba, i ni treba se bojati ki še niti zločestog vremena. Naše društvo če se složiti skupa sa društvima u Etni, te čemo imati bus za vožnju gore i natrag. Biti če raznih utrka i zabave, što če razveseliti staro i mlado. Svaki član koji ide iz daljine, neka ide kroz Etnu i neka uzme Road No. 8, i če se dopeljati na lice mje-sta Dells park. Držim, da ni-kome neče biti žao ako li dodje na ovaj piknik, pošto čemo biti svi zadovoljni i veseli. Dužnost je naša, da se svi sa-stanemo na rečeni dan i da se upoznamo i razveselimo u lijepom hladu. Ovi dan če biti li-jepa prilika, da sa drugim od-sjecima proslavimo 45 letnicu KSKJ. Ja ču javiti svemu članstvu u drogom broju Glasila kako če se članstvo sastati i kde če bus čekati. Sa bratskim pozdravom, Stanko Skrbin, tajnik. Bus za vožnjo je že narečen. Vožnja stane $1.50 na obe strani; drugo se vam bo pa naznanilo pravočasno. Sobratski vam pozdravi John Cankar, predsednik. Dr. Morijo Sodom Žalooti, št. 81, PUtsburgh, Pa. Članicam našega društva naznanjam, da se bo naša prihodnja seja vršila v nedeljo, dne 16. julija ob 2:30 popoldne v navadnih prostorih. Zato prav prijazno vabim vse cenjene članice, da se te važne seje udeležite v polnem številu, da boste slišale finančno poročilo naših nadzornic. Dalje vas prosim, da bi bolj redno plačevale svoje asesmen-te in to na društveni seji, ako le mogoče; tajnica ne more vedno čakati doma na tega ali onega z asesmentom; tako tudi ni tajnice dolžnost hoditi po hišah in kolektati asesment; torej nikar ne pričakujte tega! Bodite v tem oziru vedno točne! Zaeno naznanjam žalostno vest, da je naša sestra Ana Sumič dne 7. julija umrla. Bog ji daj večni mir! Družini pokoj niče naše sožalje. Jednotina jubilejna kampanja je še vedno v teku. Agi tirajte! Storite svojo dolžnost napram društvu in Jednoti s tem, da pridobite vsaka vsaj eno novo članico. K sklepu prosim še vse naše nadzornice, da pridejo k reviziji računov v petek večer, 14. julija na dom tajnice. S sosestrskim pozdravom, Anna Solomon, preds. Dr. Marije Čistega Spočetja, št. 85, Lorain, O. Vem, da ste že veliko čitale v Glasilu in v drugih listih o velikem dnevu naše Jednote dne 23. julija povodom slavnostne otvoritve novega gl. u-rdda in oficijelne proslave Jed-notine 45 letnice. Zelo lepa prilika se nam nudi sedaj, da se lahko podamo v Joliet po znižani vožnji in si ogledamo ta krasni dom, zaeno pa tudi naš znani slovenski Rim. Vožnja za tja in nazaj bo eamo $7.65. Navedeno nedeljo se lahko peljemo tudi v bližnji Lemont na ameriške Brezje, da vidimo novi frančiškanski kolegij, ki je baš v gradnji. Glede te zadeve vas bomo obiskale uradnice društva osebno in vam vse razložile, česar o tem izletu še ne veste. Torej ne zamudite te redke prilike! Zaeno vas prijazno vabim na polletno sejo vršečo se v petek, dne 14. julija zvečer ob osmih, kjer bodo računi prečitani in bo še nekaj drugih točk na dnevnem redu. Pridite na to sejo v velikem številu! S pozdravom, Frances Jevee, tajnica. sejo za gotovo! S pozdravom, Joeeph Juhani, tajnik. Društvo sa. Cirila I* Metoda, št 135, Oilbert, Minn. Vabilo na važno sejo Naznanja se vsem članom našega društva, da se v obilnem številu udeležite prihodnje seje dne 16, julija ob navadnem času. Na tej seji boste lahko razvideli, kako naša društvena blagajna obstoji ker brat tajnik bo predložil svoj polletni račun. Upamo, da boste s poročilom zadovoljni, kajti naša blagajna je zdaj Pridite t JULY 12, U989 vsled seje (L odbora in bi mi bilo v veliko olajšavo, ako bi imela že večji del tajniškega posla urejenega. Prosim! Sestrsko pozdravljam vas vse, Marija Hoehevar, tajnica. 21241 Miller Ave. Telefon: KEnmore 0728-W. Dt. Marija Pomoč Kristjanov, št. 165, Wast Allis, Wis. Zahvala in vabilo Zadnjič sem v Glasilu vabila članice na sejo, da bo nekaj "surprize" za vas, namesto tega je bila pa na mene "Surprize party" za * JJ i čevljev in krenite na levo na prvi tlakovani cesti. Druga farma na levo je Slapnikova. Torej na veselo svidenje prihodnjo nedeljo! Pozdrav: Odbor. -o-■ DOPISI ZAHVALA Cas tako hitro beži in je že mesec dni odkar sem bil kot novomašnik nad vse prijazno r__________ moj "rojstni in sijajno počaščen v svoji roj- na trdni podlagi. Pridite vsi danV lipa hvTla cenj. sose-1 stni fari v Jolietu. Šele zdaj na to sejo Lahko si bomo poistram ker ste vse tako lepo u- imam priliko, da storim svojo seji gotovo suha grla v tej vro-1 redil« in tako lepo število čla- j prijetno dolžnost, da se javno čini malo zamočili s hladno je-j nic skupaj spravile, ter vsem • zahvalim vsem, ki so pomagali, lepo postregle z vsemi okusni- j da je bil dan moje nove maše mi jedili in pijačo. Lepa hva-, tako veličasten, da mi bo ostal la za dar in za cvetlice ter tudi , v trajnem spominu vse dni mo- čmenovo kapljico. Ponovno vas uljudno vabi: Odbor. Društvo Marije Pomagaj, št. 79, Waukegan, lil. Članstvu našega društva s tem naznanjam sklep zadnje seje, da se naše društvo korpo-rativno udeleži blagoslovitve Jednotinega doma dne 23. julija v Jolietu. Zato vas prosim, da se za gotovo udeležite te ve-lepomembne slavnosti v čim največjem številu mogoče. Nikakor bi ne bilo lepo, ako se udeleži samo par članov in članic. Bratje in sestre! Bodimo vsi agitatorji med seboj, kadar gre za društveno čast. Le malo dobre volje je treba, pa se vse naredi. Društvo sv. Treh Kraljev, št. 98, Rockdale, lil. Vabilo na piknik Zveza naših rockdalskih društev priredi 16. julija svoj piknik v Oak Grove, Rockdale. Zato - prijazno vabimo vse cenjeno občinstvo iz našega mesta, Jolieta in okolice, da se v obilnem številu udeležite tega piknika v tem krasnem parku, kjer se bomo razveselili in tudi malo zapeli v senci košatih dreves. Torej na svidenje dne 16. julija! Za udeležbo se vam že vnaprej zahvaljuje pripravljalni odbor. Važno! Naše društvo bo imelo posebno sejo v mestni dvorani dne 15. julija zvečer ob 7:30. Val jeni ste vsi člani in članice, da se iste udeležite, ker je treba še nekaj urediti za veliko jolietsko ozir. Jedno-tino slavnost dne 23. julija povodom obhajanja Jednotine 45 letnice in blagoslovitve novega Jednotinega urada. Pridite na Iz urada društva sv. Marije Magdalene št. 162 Cleveland, Ohio. — Večkrat sem slišala eno ali drugo našo članico, ko je izrazila svojo srčno željo obiskati Lemont, Če bi ji bila dana primerna prilika za to. Sestre, ravno sedaj imate najlepšo priliko obiskati ameriške Brezje pri oo. frančiškanih v prijaznem Le-montu, ob enem pa se tudi u-deležiti nadvse pomembne slavnosti, katera se bo vršila dne 23. julija v slovenski jolietski naselbini in to ob priliki kar dvojnega praznovanja naše matere K. S. K. Jednote in sicer njene 45 letnice ter blagoslovitve in otvoritve novega .Jednotinega doma. To praznovanje, že samo ob sebi bi moralo zanimati slehernega Jednotinega člana in članico. Da se da prava priložnost z jako ugodno komodnostjo našemu ohijskemu članstvu K. S. K. Jednote in njih prijateljem udeležiti se te slavnosti skupno, se je gotovi cdbor zato zavzel in preskrbel poseben vlak N. Y. železnice, ki bo po jako zmerni ceni odpeljal to skupino v Joliet in to v soboto 22. julija ob 11:30 uri zvečer. • Da se pa dobi to zmerno ceno za tja in nazaj, to je za odrasle osebe $7.65 in za otroke do 12. leta $3.75, se pa mora udeležiti tega skupnega potovanja 300 oseb. Gotovo je, da izmed številnega članstva tukaj v naši Ohio, se bo j a dobilo 300 ljudi, ki se bodo skupaj udeležili praznovanja dveh zgodovinskih dogodkov naše Jednote, obenem pa tudi obiskali slovenski Lemont (ameriške Brezje). Apeliram na vas vse, sestre, da če vam je le mogoče, odločite se za to potovanje. Jamčim vam, da ne bo prav nobeni žal, ki se bo udeležila. Že na potu boste imele veselo zabavo, potem v Jolietu, ko se boste sestale in spoznale s prijaznimi, postrežljivimi joliet-skimi rojaki; zagotovim vam, da boste zadovoljne in vesele, da ste se odločile. Krona vsega pa seveda bo obisk Marije Pomagaj v Lemontu. Ker bi se rado znalo za gotovo število do 15. julija, zato se takoj odločite potem pa ha j d v urad našega neumornega narodnega in kulturnega delavca Mr. Anton Grdina, 1053 E. 62nd St., in on vam bo vse pojasnil in prodal vozni listek, ker ima sedaj on vozne listke v rokah. Če bi še kaj rade znale, se kar obrnite ali name ali pa na Mr. Grdino in vse dobite v popolno zadovoljstvo. Upam, da se zbere lepo število članic društva sv. Marije Magdalene, da skupaj po-hite v Joliet in Lemont. V pondeljek 17. julija bom pobirala asesment med *6. in 7:15 uro zvečer v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida. Prosim vas najuljudneje vse katere ste zaostale in one, k še niste ta mesec poravnale, da če le mogoče, to storite v pondeljek 17. julija. Za nekaj dni bom potem odsotna vsem za po pošti doposlane mi čestitke. Kaj takega nisem pričakovala. Ponovna hvala vsem skupaj! Zdaj pa prosim, da na prihodnjo sejo ki bo dne 6. avgusta, pridete tudi v tako velikem številu, ker so obljubile nekatere članice prinesti okusna jedila za naše Ančke ker njih god bo dne 26. julija; torej vse Ančke ne pozabite, da ne bo nobene manjkalo! Dalje tudi ne pozabite se u-deležiti v velikem številu slavnosti 45 letnice naše Jednote in blagoslovljenja novega urada v Jolietu dne 23. julija. Oni, ki se boste peljali z avtomobilom tudi meni naznanite, kajti v Jolietu bi tozadevni pripravljalni odbor rad znal glede priprave zajtrka in kosila. K sklepu pa zopet omenjam, da naše društvo nima letos nobenega piknika, kakor je bilo še na glavni seji sprejeto, torej bomo vse plačale 50c v našo društv. blagajno, ker moramo vse enako isto vzdrževati. S sestrskim pozdravom, Mary Petrich, tajnica. --- • Društvo sv. Križa, št. 214, ' Cleveland, O. Vabilo na piknik Vsemu članstvu našega društva naznanjam, da bomo imeli naš redni letni piknik v nedeljo, 16. julija v naših novih društvenih prostorih na 681' Denison Ave. Dolžnost nas je vseh, da se te prireditve gotovo udeležimo vsi brez izjeme. Bratje in sestre! Zdaj je čas da pokažemo, kaj lahko zmoremo v skupnem nastopu, ali z veliko udeležbo. Zatorej t dan, vsi na plan in vsak na i pripelje kakega svojega prija- jega življenja. Posebno zahvalo sem dolžan č. g. župniku Rev. M. Butala, ki so mi šli tako blagodušno na roko in skrbeli, da je bilo vse v najlepšem redu; dalje se lepo zahvalim čč. gg. duhovnikom, ki so bili navzoči pri moji prvi slovesni sv. maši. Iskreno zahvalo izrekam čč. sestram šole sv. Jožefa, ki so lepo naučile in pripravile mojo družico in veliko število malih dečkov in deklic za moje spremstvo v cerkev, katero so tudi krasno okinčale. Prav lepa zahvala Mr. Anton Rozmanu, organistu, in pevskemu zboru cerkve sv. Jožefa za krasno petje v cerkvi in dvorani. Prav lepo se zahvalim vsem številnim društvom, ki so me spremljala v lepi procesiji od šole v cerkev, in vsem, ki so bili navzoči pri moji prvi sv. maši in slavnosti v cerkvi in dvorani. Z globoko ginjenim srcem se najsrčnejše zahvaljujem vsem za podarjena mi krasna darila. Ne vem, kako bi se najlepše zahvalil vsem blagim možem, ženam, fantom, dekletom in vsem, ki so sodelovali in pomagali, da je bila sprejemna slavnost popoldne v dvorani tako izborno urejena in v tako obilni meri preskrbljeno z dobrimi okrepčili, poleg lepega programa. Ne morem si kaj, da bi se posebno ne zahvalil malim dečkom in deklicam za prisrčno izražena voščila; ravno tako vsem ostalim za lepe čestitke. Dragi moji farani in vsi, ki ste bili navzoči, nimam besed, da bi se mogel izraziti, kako srečnega in veselega sem se počutil, ko sem videl toliko ljubezni in spoštovanja do mene kot novomašnika. Zagotovim telja seboj, da se bomo bolj fi- vaSj Faradayu je bilo tako toplo ¡m iskreno do Faradava kakor tudi do Maxwella, da sem se začel spraševati, ali so moji pro-tinemški predsodki upraviči -ni. nomlja in Metlike do Bubnja-|mu je žarela z ljubkega cbli-ve. Še bolj daleč je bila sto ko(jrj jz čistega zlata so obdajali njegovo plemenito čelo. Ce ga je človek videl, s« mu je zdelo da ima pred se- let prej, ko so šele Francozi napravili preko Gorjancev cesto, in še bolj daleč prej, ko je metliška Slovenska marka živela in segala včasih prav do Višnje gore. Daleč je skoro Bela Krajina od Ljubljane še danes, ko ni brzega vlaka in ti jo potniški počasi maha proti njej, kot bi vedel, da se mu nikamor ne mudi, saj so v Beli Krajini še tev, ženitovanje in napitnice, rajstvo in smrt, ali pa v zvezi z naravo, na primer zeleni Jurij, kres. . . . Vse to živi v Beli Krajini po njenih vaseh od Šokcev do Po-ljancev in od Žumberčanov do Poljan. Vse to' živi sredi le pravljice in vraže in poezija, i prepogoste belokranjske rev-ki se je ne sme preveč buditi'ščine in pomanjkanja, s sedanjim suhoparnim časom. | Še živi in zopet začenja svo-Tako daleč je bila Bela Kra- j je novo življenje, ko belokranj-jina od Ljubljane, da se je vjsko izobraženstvo oživlja vse njej ohranilo kolo in najrazli čnejše obredne pesmi, o katerih vedo drugod le še iz šole in knjige. to naše pisano življenje pred nikov ter se zbira okrog prireditev, ki nam kažejo našo davnino, organizira take pri- Zdi se mi, da je Bela Kra- reditve s širšem obsegu in vajina tako daleč od Ljubljane kot Tolminska dolina s svojimi punti in Zilja s svojim rajem pod lipo ter Prlekija s svojo pametivo. Pa Bela Krajina je morda 3e milo bolj daleč. Ni se v nji ohranilo le kolo, v nji živi še danes naša narodna noša s svojo ornamentiko, v nji žive še stare skrinje in stari o-bičaji, pa naj so v zvezi z živ- bi nanje ves naš narod, ker vsi smo eno od nekdaj, in vsi smo ena družina in živimo skupaj danes in jutri in včeraj. In če naši narodni običaji prav te dni žanjejo tak uspeh v prestolnem Beogradu, zakaj se ne bi odzvali Slovenci Belim Kranjcem, in pohiteli na njih domače slavje svojih davnih. a še vedno živih prednikov v njih središče — Črno- I jen jem človeka, na primer že- melj. Oba zvezka Helmholizovih razprav in javnih predavanj, ki sem jih s tolikim veseljem čital tisto poletje v vinogradi svoje matere, sta imela nam»; takšen vpliv, da sem se skora j kesal. Moja mati je vedela, da ne maram Nemcev, a tega mojega mišljenja ni nikoli odobravala. Nekega dne sva se peljala obiskat mojo mlajšo sestro, ki je živela kakšnih petnajst milj od Idvora. Po: naju je vedla skozi veliko va~> Ečko, v kateri živijo pomešano nemški, rumunski in srbsk; kmetje. Tu je bila velikanska razlika med hišami, ljudmi njih poravljanjem vsakdan j j-ga dela. Nemški kmetje so da-leko nadkriljevali rumunske kakor tudi srbske. Moja mati me je opozorila na to, toda jaz nisem ničesar odgovoril. Tu sva se peljala mimo velike rimsko-katoliške vaške cerkve, ki je bila kakor kakšna katedrala. Kot sem zvedel, so jo bili zgradili nemški kmetje iz Ečke; moja mati mi je pravila, da je bila ob nedeljah in praznikih prenapolnjena in da je duhovnik zelo učen in zelo dober možak. Ko sva se peljala mimo pravoslavne cerkve, ki je bila zelo majhna in neznatna, je moja mati dejala: "Ali te ne bi bilo sram, ako bi zopet prišel sv. Sava na zemljo in najprej videl krasno nemško cerkev, potem pa to kočo, ki jo imenujejo pravoslavno cerkev? Toda, čeprav je tako majhna, ni nikoli polna, razen kadar so poroke ali kadar se daje parastos kakemu umrlemu bogatašu, ko ljudje pričakujejo, da bodo dobro pogoščeni." GLASILO g. ' INU IL S. IL JEMOTE" smoRvo nv ovbahbIvi CUT sr. CLAIR AVSNUS ro OtMTWLkKD, OBLO UnlvU^ni^iriain^ Staadt p0« Muu m Mn ........................10.84 .. _$i.6o «am OFFICIAL ORGAN OP AMD FDBUBD BT THX GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UlOON 01 the UJELA, m tb« tntarat at the Orte broad mry fNtlrawlsy OFFICE: CU7 ST. GLAIR AVKNUft Phone: Htniwon Mia CLEVELAND, OHIO ....$0.84 Pnr nonmmihm ........... ............... ___$1.60 Wn»H«n Omni!»!— ts.oo <^^>88 SVOJI K SVOJIM! AGITIRAJTE ZA MLADINSKI ODDELEK! Ta občeznani slovenski rek, oziroma geslo se lahko vporab-Ija in priporoča v mnogih slučajih našega privatnega in javnega življenja, pred vsem in najprvo pa v trgovskem oziru. Označeno geslo je sicer kratko, toda jedrnato in pomenljivo. Kam isto meri in kam se nanaša, je povedano samo v treh razumljivih besedah. Za danes hočemo gorinavedeno geslo vporabiti v delokrogu naše podporne organizacije, K. S. K. Jednote in sicer pri mla dinskem oddelku. Predstavljajmo si kako ameriško slovensko družino, obstoječo iz očeta, matere in nekaj otrok. V svrho svoje protekcije je pristopil oče k slovenskemu podpornemu društvu, tako je članica tega društva tudi njegova žena, oziroma družinska mati. Nekega dne se oglasi agent kake Insurance kompanije v tej hiši in pregovori mater, da je dala vse otroke zavarovati pri tej morda judovski zavarovalni družbi. Plačuje teden za tednom, mesec za mesecem in leto za letom, toda do danes še sama ne ve, do kake podpore je upravičena v slučaju, da bi eden ali drugi izmed njenih dragih otrok umrl. Tako bo plačevala celih 20 let, in ona Insurance kompanija bo imela pri tem največ dobička, ker bo koncem konca za oni certifikat izplačala primeroma nizko svoto, veliko manjšo kakoršno pa plačuje naša Jednta za člane mladinskega oddelka v isti starosti. Tajniki in tajnice naših krajevnih društev večkrat in pogosto priporočajo članom, oziroma starišem, da naj svoje otroke zavarujejo v mladinskem oddelku K. S. K. Jednote, kjer imajo najbolj lepe ugodnosti za plačevanje asesmenta in tudi najvišjo zavarovalnino. Pravijo: Zavarujte svoje otroke pri svoji lastni organizaciji, ne pa pri tujih. Le žal, da se tega vsi ne zavedajo. Namesto, da bi se držali gesla: Svoji k svojim, pa se ravnajo po geslu: Svoji k drugim! Ali ni bolj pametno ter umestno, da je vsa družina zavarovana pri kaki domači (slovenski) osobito še pri katoliški podporni organizaciji, kakor pa pri tujcih? S tem, da ste zavarovali svoje otroke pri dobri slovenski katoliški podporni organizaciji, imate od tega v prvi vrsti koristi sami, tako pa tudi naša K. S. K. Jednota. Število članstva našega mladinskega oddelka bi moralo znašati še enkrat toliko, kolikor ga v resnici imamo. Glavna zapreka in glavni vzrok pri tem je ta, ker se naši člani in članice ne držijo gorinavedenega gesla: Svoji k svojim! Za zavarovanje otrok imamo sedaj tri različne razrede. Vprašajte društvenega tajnika(co) naj vam vsakega razloži, pa si boste gotovo enega izbrali. o Slovenski narodni muzej ViT26^ * Sprejeto na delniški seji dne Ameriki Na redni delniški seji Slovenskega narolnega doma na St. Clair Ave., v Clevelandu, Ohio, ki se je vršila 12. januarja letos, seje med drugimi zaključki sprejela tudi sledeča važna resolucija in sicer soglasno: ( RESOLUCIJA Mi, zbrani zastopniki društev, delničarjev in posamezni delničarji S. N. Doma na St. Clair Ave., v Clevelandu, O., pričujoči na letni delniški seji dne 12. januarja, 1939, uvidevamo koristnim in potrebnim pričeti z zbiranjem in razkazovanjem raznih predmetov, spisov itd. itd. iz našega slovensko-ameriškega društvenega in privatnega življenja za Slovenski Narodni Muzej v Ameriki, kot rekord našega dela in prizadevanja, skupin in posa meznikov, v svrho študije in razkazovanja ter ohranitve raznih dragocenosti našim potomcem. Vsled tega pooblaščamo direktor i j S. N. Doma, da po svoji najboljši uvidevnosti pod vzame potrebne korake, da se z zbiranjem v muzej spadaj pčih predmetov takoj prične in da stopi v zvezo z organizacijami in posamezniki, da prepuste zanimive predmete, ki jih je vredno ohraniti za bodočnost, S. N. Domu, ki s tem prične razvijati Slovenski Narodni Muzej v Ameriki. Slovenski Narodni Dom na St. Clair Ave. se zavezuje sprejete predmete za v muzej skrbno hraniti ter v dogledni dobi razkazovati, ko se zbere dovolj zanimivega gradiva, po načinu standard 12. januarja, 1939. Erazmus Gorshe, predlagatelj. S sprejetjem te resolucije si je Slovenski Narodni Dom v Clevelandu nadel plemenito in veliko nalogo, da prične zbirati raz ne zanimivosti za Narodni Muzej. Ker so primerni prostori sedaj na razpolago v ta namen, se apelira na vse slovenske organizacije : podporne, kulturne in gospodarske, ki imajo kaj primernega za v Muzej, da javijo ali kar pošljejo na naslov: Slovenski narodni dom, 6409 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Organizacije so prošene za sli ke konvencij od začetka do sedaj; za pravila od začetka do sedaj, po en iztis; zapisnike konvencij (tiskane ali tipkane na stroj); regalije delegatov od vseh konvencij po eno od vsake; razne druge posebnosti, ki jih je katera organizacije imela za časa obstoja; za letnike glasila od začetka do sedaj. Društva so prošena za razne slike (fotografije), ki so bile vzete ob raznih prilikah, če je mogoče s popisom imen oseb na sliki, ali vsaj opis ob kakšni priliki je bila vzeta slika, kateri dan in leto; stare društvene zastave, katere morda društvo več ne rabi; društvene zapisnike sej, da se ohranijo za zgodovino; društvene regalije ali druge posebne znake, ki so jih kdaj rabili in vsakovrstne druge posebnosti, ki jih ima katero društvo ali posamezni član, se prosi, da odstopi mu- listov In revij v Ameriki s« prosi, če je mogoče, da odstopijo letnike v muzej; prosi se tudi posamezne rojake, ki morda hranijo razne stare liste ali revije; morda celo liste, ki več ne izhajajo, da jih prepuste Muzeju. Dalje se posamezne rojake iz vseh krajev Amerike, če imate kakšne posebnosti ali zbirke zanimivih stvari, da javite ali pošljite na naslov Doma. Želi so zbrati čimveč mogoče aktualnih programov od raznih priredb kulturnih organizacij, kot tudi drugih slučajev, ki zgovorno dokazujejo delovanje te ali one organizacije, društva ali kluba. Dalje se prosi vse one, ki imajo v oskrbi kakšne zanimive stvari organizacij in društev, ki so se razpustile, propadle ali združile z drugimi, kot zastave, pravila, zapisnike in druge stvari, da bi jih odstopili Muzeju. Prosimo tudi vse rojake, kate ri ima kakršnokoli posebnost, knjigo ali kakšen drugi predmet, ki je bilo narejeno v Ameriki in ki ima kakšno zvezo s kakšnimi našim človekom, da to odstopi Muzeju. Tudi raznih predmeti izdelani po naših rojakih v Ameriki, ki so posebnost, so dobrodošli. To je v glavnem naš program, ki ga imamo sedaj v mislih. Sča soma se bo seveda vse to še izpopolnilo. Prosimo slovensko javnost v Ameriki, da nam greste pri tem zbiranju kolikor mogoče na roko ker, čim popolnejši bo Muzej, tem lepši bo spomin na vse Slovence v Ameriki našim poznim rodovom. Za Slovenski Narodni Muzej, Erasmus Gorshe, -o- s. ¿.jednote. july 12.1939 Nenavadne iznajdbe Živimo v časih, ko se prav za prav nobeni iznajdbi ne moremo več čuditi. Vendar je pa nekaj iznajdb, ki se nam vsaj na prvi pogled dozdevajo kar nemogoče. Največ takih iznajdb ima seveda Amerika. Toda tudi v Nemčiji jo iznašli stvari, ki se nam spočetka zde kar smešne, dokler jih ne spoznamo. Sneg sežigajo.—Po mestih je pozimi velika nadloga, da je treba sneg kidati in odvažati, kar mnogo stane. Zato »so v Hannoveru na Nemškem iznašli napravo, s katero bodo poslej sneg sežigali. Ves sneg ski-dajo na kupe, ga zmečejo nato v poseben lijak, pod katerim kurijo, da se sneg staja. Tudi na Francoskem so pred nekaj leti poskusili sneg kar na ulici staliti, in sicer tako, da je po njem šel valjar, v katerem je bilo zakurjeno. Sneg se je res takoj stalil in snež-nica je odtekala v kanale. Toda, kadar je bilo mraz, je snež-nica kar na cesti zmrznila in nastala je velika poledica. Zato se to na Francoskem takrat ni obneslo. Hannoverska iz najdba je v tem oziru mnogo boljša. Zato je mogoče, da bodo kmalu po vseh mestih sneg sežigali. Žeblji iz papirja. Ni še dolgo tega, kar se je nekemu iz najditelju posrečilo, da je začel delati žeblje iz papirja. Papirno maso dene pod posebni hidravlični pritisk in jo obdeluje tako da potem lahko 6b-likuje žeblje. Poskusi so dognali, da taki papirnati žeblji po trpežnosti niso nič slabši kakor železni. Pa tudi rja se jih ne prime. Pomije gonijo avtomobile Nemčija si mnogo prizadeva, da bi ji ne bilo treba uvažati za motorje pogonskih snovi. Sedaj na Nemškem poskušajo, ali bi ne bilo mogoče iz pomij, katere pritekajo iz mestnih čistilnih naprav, delati tako snov, ki bi lahko, gonila avtomobile. V čistilnih napravah velikih mest se nabira mnogo gorljivih plinov, zlasti t>a metan. Tehnično je vsekakor mogoče te pline z močnim pritiskom spraviti v jeklene posode ter potem te pline uporabiti za pogon motorjev. daj mnogo avtomobilov, kate- £aj je pridobila Nemfija I jega doma. zeju. Izdajatelje vseh slovenskih Saj imajo na Nemškem že se re goni plin iz lesnega oglja. Avtomobile pa gonijo tudi že s svetilnim plinom, katerega vozilo vozi s seboj stisnjenega v jekleni posodi. Ako se bo nova zamisel s pomijami gospodarsko obnesla, jo bodo gotovo kmalu uvedli. Vodna elektrarna v puščavi. Velikanski načrt pripravlja se-dajangleški inženjer Bali za Egipt. Sredi puščave namerava namreč zgraditi elektrarno. Kakih 60 km južno od morskega kopališča Mersu Matruh je usedlina Quatara, ki leži 150 metrov pod morsko gladino. V tej usedlini sta dve zelenici. Vsa usednila pa je velika 19,-500 kvadratnih metrov. Tam hoče Bali zgraditi elektrarno, katera naj bi ves južni Egipt preskrbovala z elektriko. Izkopali bodo od Sredozemskega morja do te usedline dolg kanal, po katerem bodo morsko vodo spustili v usedlino. Treba bo pa s tremi predori premagati tri vrste hribov, ki so kakih 150 m visoki. Voda bo usedlino napolnila kakih 70 metrov visoko. Več pa, tako računa inženjer, vode ne bo, ker bo sproti izhlapevala. Aparat varuje otroke. Kljub smrtni kazni, ki grozi roparjem otrok, otroci ameriških bogatinov vendar le še niso varni. Ker pa ni mogoče k vsakemu otroku postaviti živega čuvaja, so iznašli in začeli u-porabljati za varstvo otrok tole iznajdbo: ■ Posebno bogati starši so dali vdelati v otroško sobo malo footgrafsko kamero, ki čuva otroke. Kakor hitro kdo pride v otrokovo bližino, h tem pretrga žarke, kateri žare iz tega aparata po sobi. V tistem hipu se aparat sproži in po \sej hiši začne na vse pretege zvoniti. Barve zoper hrup in mraz. V velikem mestu je zaradi tega najhujše, ker človeka noč in dan moti strašni ropot. Sedaj so iznajditelji tudi proti mestnemu hrupu iznašli pomoč. Začeli so delati take barve, ki pdmagajo zadrževati ropot, da ne udarja tako silno v naše sobe. Kajpada te iznajdbe še mi nismo deležni, upaj mo pa, da jo bomo. Še bolje bi pa bilo za vse, ko bi take pomoči ne bilo treba. Je pa vse eno praktična zadeva tudi za tiste naše majhne hišice, katere imajo tanke stene in so zaradi tega pozimi preveč mrzle Začeli so namreč delati take barve, v katerih je namešana zdrobljena plutovina. Kakor je znano, je plutovina zelo pripravna za izolacijo zoper hrup in zoper vročino ali mraz. Barve iz plutovine bodo porabljali, da bodo z njimi pleskali tudi kabine letal, da ne bi vanje preveč udarjal mraz ali ropot motorja. Kdor bo s tako barvo prepleskal tudi svoje stanovanje, bo imel v njem več miru ter pozimi manj mraza, poleti pa manj vročine. -o- ŠENTJERNEJSKA HIMNA Sobr. Fr. Frančiču poklonjeno Lepa fara šentjernejska tri ure od Nov'ga mejsta; še koroški furman vej— za ta precartan krej! Daleč ni tako ravnine in take fruhtne doline; to Ljubljančani povedo, ki po vince dol gredo. Videl gozde sem zelene in na polju žita rumene; to je lepota, da je res, hladna Krka teče vmes! Raški kmetic iz hriba gleda šentjernejskega soseda, s polja veter ga hladi v srcu se mu dobro zdi. Želel bi v tej fari biti A ne s petjem kruha si služiti, to zakaj? Jaz-ne povem škoda zame, da sam to vem! Ni lepšega ptiča kakor je pet-jaln, ni lepšega kraja kakor je Šent Jarn. z zasedbo Češke in Moravske Po zasedbi Češke in Moravske se je nemško ozemlje razširilo za 50,000 kv. km in sicer od 594,000 kv. km na 634,000. Prebivalstvo se je povečalo za 7,000,000 duš: od 77,000,000 na 84,000,000. Ce štejemo, kar lahko storimo, k veliki Nemčiji še slovaško ozemlje, je Nemčija pridobila še nadalj-nih 52,000 kv. km zemlje ter dva in pol milijona ljudi. Še pomembnejše kakor to so številke, ki kažejo ogromni gospodarski dobiček, katerega so Nemčiji prinesle na novo zasedene pokrajine. Pridelek žita v Nemčiji je z zasedbo tel. pokrajin zrasel za 32% dosedanjega celotnega nemškega pridelka. Pridelek vina za 10 odstotkov, izdelovanje piva za 25%, pridobivanja premoga za 18%, proizvodnja kovinske industrije za 28%, proizvodnja kemične industrije za 26%. Na novo pridobljeno bogastvo najbolj jasno ponazarjajo naslednji podatki: Velike tovarne Škodovi zavodi v Plznu, za Krupovimi tovarnami največja orožarna v Srednji Evropi, z 42,000 delavci in letno proizvodnjo 340,000 ton brona, 360,000 ton jekla, 385,000 ton raznih izdelkov. Batove tovarne v Zlinu, največja čevljama v Evropi z 32,000 delavci ter z letno proizvodnjo 20 do 30 milijonov parov čevljev. Mestna pivovarna v Plznu, največja pivovarna na svetu z letno proizvodnjo od 2 do 5 milijonov hektolitrov piva. .. Waldes & Co. v Pragi, največja tovarna gumbov na svetu. Češke delniške tovarne za zrcala s 15,000 delavci in z letno proizvodnjo od 60 do 100 tisoč ton zrcalnega stekla. Tkalnice Kosmanosg z 200,-000 vreteni. Avtomobilske tovarne Lau-rin in Element v Mladi Bole-slavi z letno proizvodnjo od 10,000 do 30,000 avtomobilov vseh vrst. Tovarne letalskih motorjev pri Waltergi z 11,000 delavci in z letno proizvodnjo od 200 do 300,000 ton. Plavži Vitkovice s 35,000 delavci z letno proizvodnjo 750,-000 ton jekla, 600,000 ton vlitih izdelkov in z dnevno proizvodnjo do 2000 ton železa. Miles, Bendy & Co., tovarne letal "Avia," z letno proizvodnjo 200 do 500 aparatov. , uAero," letalske tovarne v Pragi z letno proizvodnjo 600 do 1000 aparatov, letalske tovarne "Letov." Tovarne letalskih motorjev pri Walter ju in Škodi. V nemške roke je prišel ves češkoslovaški vojni in civilni letalski park, ki je pred zasedbo štel 750 najmodernejših vojaških letal ter 34 civilnih potniških aparatov. --o- 10 ZAPOVEDI ZA ZAKONSKE ŽENE Društvo avstralskih deklet je izdalo nedavno deset zapovedi za zakonske žene. Vsak zakotn bo baje srečen, če se bodo žene vestno ravnale po teh zapovedih. 1. Vzdržuj svoj in svojega moža dom v redu — poceni. 2. Zanimaj se za njegovo delo. 3. Vzgaja sama otroke. 4. Skrbi v prvi vrsti za svoje zdravje na ljubo možu in otrobom — toda ne bodi sitna in ne tarnaj, kadar ti nič ni. 5. Ravnaj s služkinjo kakor s človeškim bitjem in ne pritožuj se možu čez njo. Nobenega moža ne zanimajo običajne skrbi v zvezi z gospodinjstvom. 6. Bodi po možnosti vedno dobre volje. 7. čitaj knjige in novice in zanimaj se za dogodke izven svo- 8. Bodi mikavna. Ne nosi doma starih obide in copat 9. Ne bodi snop. 10. Ne godrnjaj. RAZNE lAMNOSn Najstarejše "tennis" igrišče se nahaja pri Hampton Court palači v Londonu. Zgraditi ga je dal še kralj Henry VIII. leta 1530. Najmanjši dnevnik na svetu je "Daily Bulletin" v mestu Tryon, N. C. Velikost istega znaša 5V2x8i/2palcev; tiskan je v dveh kolonah visokih po 7 palcev. Indijanski časnik. — Cherokee Indijanci v državi Oklahoma imajo svoj časnik, tiskan v njih rodnem jeziku s posebno abecedo. To je edine vrste sli-čen list na svetu. Rajčice (Birds of Paradise) so doma iz Nove Gvineje in Avstralije. Neka vrsta teh ptic je brez nog; vseh vrst je o-krog 50, toda nobena rajčica ne more peti; neke vrste rajčica pač lahko mijavka. Šolanje v kolonijalni dobi.— Za časa prvih priseljencev v našo deželo, oziroma v koloni-jalni dobi so morali biti učenci v šoli od 7. ure zjutraj do 5. popoldne, to v poletnem času ; pozimi pa od 8. do 4. Najmanjšo knjigo na svetu ima neki egiptovski poglavar. V usnje vezano knjižico so delali 7 let. Ista tehta tretino karata, meri pa 3 šestnajstinke x 6 šestnajstink palca, vsebuje pa 28 strani. Dragocena flavta. — Neka tvrdka za izdelovanje godal je naredila za nekega mojstra flavto iz platine kovine; ta flavta je veljala $3000. Vrednost cinka. — Predno so iznašli platino, je bil cink najdražja kovina. Francoski cesar Napoleon III. je imel vse svoje dragulje vdelane v cinku, katere je s ponosom kazal svojim prijateljem. Rast ljudi. — Znanstveniki zatrjujejo, da dandanes mladina bolj močno dorašča kakor pred 60 leti; razlika znaša povprečno za 2 palca višine. Površina tlakov v mestu New York. — V vseh petih delih mesta New York znaša površina tlakov 59,620,582 kv. jardov. Stroški za čiščenje znašajo okrog 1.3c na kvadratni jard. Sv. pismo na železniških postajah. — Na postajah stare Great Eastern železnice je bilo potnikom vedno več izvodov sv. pisma na razpolago, katere so lahko čitali med čakanjem vlaka. Najbolj znana knjiga na svetu je sv. pismo, kajti istega se je tekom zadnjih 130 let tiskalo in razprodalo v 453,-000,000 izvodih. Sloni imajo tako moč v svojem rilcu, da lahko ž njim iz-rujejo celo drevo; so pa tudi njih rilci tako občutni, da lahko ž njimi poberejo malo iglo. Neki naravoslovec je izračunal, da ima odraščen slon do 40,-000 mišic v svojem rilcu. Srce slona bije polovico tako počasi kakor pri človeku. Odrasel slon, če ga ubiješ, da okrog 70 galon maščobnega olja. Najmlajši kadilec na svetu Najmlajši kadilec tobaka na V NAZAREAKI TESARSKI DELAVNICI (Prevod iz angleščine) Jaz rad bi bil Njegov učenec, že zgodaj da bi videl Ga, s tuniko ko se je ogrinjal — naš Mojster zemlje in neba. Orodje ko tesarsko jemal iz shrambe in pripravljal je gladila, diete, žage svoje, preskušal in pregledal vse. Ko gledal je na zlato solnce, ki rosne cvetke vse budi,_ na Svojega Očeta mislil, v ljubezni ki ves svet drži. Predpasnik ko si je predpasal na glavo čepico si del, ko kladivo, in žago svojo, v presvete si roke je vzel —. Da kos lesa izdela v jarem, da meni bi tako velel: "Hej fant, potrudi se, da kmetič bo žetve svoje bolj vesel!" Jaz rad bi bil Njegov učenec, če v Nazaretu tam bi bil; pomagal Mojstru, ga ubogal, tesarstva pridno se učiL. Iv. Zupan. TRI SLOVENSKE M LADEN- KE (SESTRE) UTONILE West Newton, Pa. — V nedeljo dne 2. julija so se v družbi svoje prijateljice, 18-letne Margarete Škrjanc podale na sprehod ob reki Younghioghe-ny tri sestre, oziroma hčere ro-jaka Morela: Louise, stara 23 let, Ana 21 in Eleanor 17 let Ko so zagledale nek star čoln, so stopile vanj, da se malo povozijo po reki. Ko so prives-iale nekoliko od brega, so « strahom zapazile, da uhaja voda v čoln. Preplašene, da bi se ne potopile, so hotele odves-lati nazaj do brega, toda zajel jih je vrtinec, ki je prevrnil čoln in pokopal v hladnih valovih vse štiri mladenke. Rešila se je le Škrjančeva hčerka, ki je znala nekoliko plavati. Odhitela je na pomoč, ali žal, bilo je prepozno, kajti deroča voda je odnesla More-love hčerke. Razne prireditve Jed-notinih društev 16. julija: Piknik društva sv. Štefana št. 187 v Johns- town, Pa. 16. julija: Piknik dr. Kristu- sa Kralja št. 226, Cleveland, Ohio na Slapnikovi farmi, 4 milje iztočno oddaljeno od Chardona, Ohio. 23. julija: Slovesiui otvoritev in blagoslovi jen je novega Jednotinega glavnega urada v Joiiet u, lil. 30. julija: Piknik društva sv. Petra št. 30, Calumet, Mich, v Tamarack parku. 6. avgusta: Piknik društva sv. Štefana št. 1 Chicago, 111. na Keglovem vrtu v Willow Springs. 6. avgusta: Velika slavnost obhajanja Jednotine 45 letnice združenih društev KSKJ. ii Pittsburgha, Pa. in okolice. 6. avgusta: Piknik društva sv. Jožefa št. 103, West Allis, Wis. v Sagadinovem parku. 6. avgusta: Skupen piknik naših društev iz Pittsburgha in svetu živi v Jugoslaviji in si-'okolice (29 po številu) v Dells cer v selu Vinička, v beran- parku, Wildwood, in zajedno « skem srezu. To je komaj dve j proslava Jednotine 45 letnice, leti star sinko Djokica, sin 13. avgusta: Piknik društva glavarja Dušana Kastratoviča,! sv. Srca Marije št. 111, Barki je strasten kadilec cigaret. 4 berton, Ohio na Hopocan vrtu. « -o--| 13. avgusta: Piknik društv» KDO IMA NAJVEČ SPO- j sv. Cirila in Metoda št. 59, Ev-MENIKOV? ! eleth, Minn. v, parku ob Ely 'jezeru. Neki francoski učenjak je j 13. avgusta: Piknik društva nedavno dokončal zanimivo iPV. Jožefa št. 53, Waukegan. statistiko, ki pojasni, komu so'm. v Možinatovem parku, ljudje postavili največ sporne-1 13. avgusta: 50 letnica dru-nikov. Iz nje zvemo, da ima štva sv. Cirila in Metoda št. 4, * na Francoskem največ sporne- Soudan, Minn. nikov Devica Orleanska, saj jej Ostala društva, ki imajo to skoraj ni francoske vasi, ki bi j sezono tudi kakšno priredite* ne imela kakega kipa te svet- j na programu, naj nam izvolijo * niče in narodne bojevnice. ! Lo naznaniti.—Uredništvo. S Ustanovljena t Janata, UL, dna a. drterl dot 11 _____ O LAVNI URAD: S51 M. OHZOAOO 8TT, JOUTT. ILL Telefon v Klavnem uradu: JoUet 5448; stanovanje gL tajnika: MAS Bolventnost: 119 jo« t Od ustanovitve do 31. maja, 1939, znate skupno podpora $7,147,727 ČASTNI PREDSEDNIK: FRANK OPEKA, X90RTH OHZOAOO, ILL. . OLAVNI ODBORNIKI Glavni predsednik: JOHN OZRM, 817 Kut -O" OL. Pueblo, Ooio. Prvi podpredsednik: JOHN ZEFRAN, 2733 W. 15th 8L, f~Tik)Mn m Drugi podpredsednik: MATH PAVLAKOVIOH. 4715 m putA'ah. Pa. Tretji podpredsednik: JOSEPH LEKSAN, 196~22nd Bt, N W Barboton. O Četrti podpredsednik: MIKE CERKOVNIK P. O. Box 367,'Ely* im*»n Peta podpredsednica: JOHANA lfOHAR, 1138 ""^g^nm Ave StMbman. Wisconsin. PAVLAKOVIOH, 4673 Pearl Bt, Dwver. Oola Glavni tajnik: JOSIP ZALAR, 361 N. Chicago St., Joliet, UL Pomotai tajnik: LOUIS ŽELEZ NIKAR, 351 N. Chicago, St Joliet. UL Glavni blagajnik: MATT P. SLANA, 361 N. Chicago St, Joliet Hi Duhovni vodja: REV. MATH BUTALA, 416 N. Chicago 8t„ Joliet, m Vrhovni zdravnik: DR M P. OMAN, 6411 St. Clair Avs, Cleveland, a NADZORNI ODBOR Predaednik: GEORGE J. BRINCE. 716 Jonaa St, Eveloth. Mjan I. nadzornica: MARY E. POLUTNIK, 1711 B. 30th St, Lorain. O H. nadzornik: PRANK LOKAR 1353 Hawthorne St, Pittsburgh.' Pa. III. nadzornik: JOHN PEZDIRTZ, 778 K 156th St, Cleveland. O IV. nadzornica: MARY HOCHEVAR, 31341 Miller An, Cleveland! O FINANČNI ODBOR PRA-'iK J. GOSPODARIC. 300 Ruby St, Joliet 111. MARTIN SHUKLE, 811 Aveni* A, Eveleth, Man RUDOLPH G RUDMAN, 400 Burlington Rd, Wllklnsburg, Pa. POROTNI ODBOR JOHN DECMAN, 1102 Jancey St., Pittsburgh, Pa. AGNES GORIŠEK. 5336 Butler St., Pittsburgh, Pa. JOSEPH RUSS. 1101 E 8th St, Pueblo, Colo. JOHN OBLAK. 215 W. Walker St, Milwaukee, Wis. WILLIAM F. KOMPARE, 9306 Commercial Ave, 8a Chicago, HL UREDNIK IN UPRAVNIK GLASILA IVAN ZUPAN, 6117 St Clair Ave, Cleveland, O. VODJA ATLETIKE JOSEPH ZORC, 1045 Wadswortli Ave, North Chicago, HI. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote, naj se pošiljajo n» glavnega tajnika JOSIPA ZALARJA, 351 N. Chicago St, Joliet UL; dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na GLASILO K S K. JEDNOTE. 6117 St Clair Ave, Cleveland. Ohio. NAGRADE V JUBILEJNI KAMPANJI K. S. K. J. NAGRADE ZA ODRASLE: Nagrade sa nove člane odraslega oddelka: Za $ 250.dO zavarovalnine_________________J$ 1.00 Za $ 500.0« Za $1000.00 Za 31500.0« Za $2000.00 Za $3000.00 Za $4000.00 Za $50004)« 30)0 4.00 6.6« 8.00 12.00 16.6« - 20.00 NAGRADE ZA MLADINSKI ODDELEK: Za vsakega novega člana(ico) "A" in "B" razreda ali certifikata $L00. Za 20 letno zavarovanje "FP razreda so določene sledeče denarne nagrade: Za $ 250.00 zavarovalnine___________________$ 2.0« Za $ 500.00 » _________________ 3.®o Za $1000.00 - _______________ 4.00 NAGRADE ZA POSAMEZNIKE: 25 članov (ic), ki bodo ▼ tej kampanji dosegli najvišjo zavarovalnino, se bo povabilo kot častne goste glavnega Jednotinega odbora na prvi letni seji v novem Jednotinem glavnem Brada meseca januarja 1940. V slučaju da bi tozadevni skupni stroiki manj kakor $100.00, bo dobil dotični zmagovalec ali zmagovalka razliko do $100.«« v gotovini Izplačano. NAG KADE POSAMEZNIM DRUŠTVOM: Denarne nagrade za krajevna Odrasli oddelek: Za 5 članov _____________________ Za 10 članov___ Za 15 članov__ Za 20 članov ______________________ in za vsakih 5 članov več_____ Mladinski oddelek: Za 5 članov ______________________ . Za 10 članov ________________________ Za 15 članov _________________________ Za 20 članov _____ in za vsakih 5 članov več J 5.0« 12.50 m ----35,00 I 2.00 . 4.50 . 7-50 1LM ____J 4.00 Nagrade v gotovini sa posameznike in draitva se bodo šele potem izplačale, k« je novi član(ea) vplačal že 6 svojih mesečnih asesmentov. DRUŠTVA, KI BODO ZMAGALA: Društva, ki bode popolnoma ali v celoti dovršila svojo zgradbo pred zaključkom kampanje, se bo vpisalo na KSKJ. častno pioičo, ki bo za stalno izobešena pri glavnem vhodu novega Jednotinega urada na 351-355 N. Chicago S t, Joliet Illinois. 1 Ob 130-letnici smrti skladatelja Haydn-a Nedavno so proslavili v Ei-senstadtu 130 letnico Haydno-ve smrti. Veliki komponist in začetnik moderne orkestralne godbe, je umrl 31. maja 1809 na Dunaju in sicer v času francoske okupacije star 77 let. Ko je Napoleon zvedel za njegovo smrt je ukazal postaviti vojaško stražo ob njegovi krsti. O priliki sedanje stotri-desetletnice so priredili v muzeju Jožefa Hay dna v Eisen-stadtu posebno razstavo, kjer je bil videti tudi originalni tekst njegove avstrijske himne "Gott erhalte" itd., "Bog o-hrani, Bog obvari." Najbolj zanimiv del svečanosti pa je tvorila zopetna združitev Hayd-nove lobanje z njegovim trur lom v veličastnem mavzoleju, ki ga je dal zanj zgraditi princ Esterhazy. Čudna je zgodba Haydnovc lobanje. V noči po njegovem pogrebu so se prikradli štirje maskirani možje na dunajsko pokoipališče in potegnili krsto iz grobnice. Eden izmed njih, Jožef Pater, slušatelj me dicine, je odrezal Haydnovo glavo in da bi se tatvina n odkrila, na njeno mesto položil glavo nekega zločinca, ki j' bil pred kratkim justificiran Pater je bil navdušen za phrr nologijo in je hotel na Hayd novih možganih proveriti no ve teorije. Kmalu nato je se stavil poročilo, v katerem je trdil, da je odkril sedež muzi-kalnega genija skladateljevega; tega poročila pa si ni u-pal objaviti. Deset let pozneje je princ Esterhazy dobil od dunajskega mesta dovoljenje, da smf prenesti Haydnovo truplo v župno cerkev v Eisenstadt. Ob tej priliki je prišla na dan pro-fanacija, ki jo je zagrešil Pater. Kakšen škandal bi bil nastal, če bi to prišlo v javnost! Toda tisti, ki so vedeli za to skrivnost, so ¿molčali in prenos se je izvršil v najlepšem redu. Po Patrovi smrti ip Hayd-nova lobanja ils skozi mnogo rok dokler je ni zadnji lastnik izročil društvu "Gesell-schaft der Musikfreunde" n« Dunaju pod pogojem, da bo tam shranjen« za večno. Tedaj so se začela pogajanja za njeno izročitev med tem društvom in rodbino Esterhazy-jevo. Pred nekaj leti je prinč Pavel Esterhazy dal postaviti v Eisenstadtu lep mavzolej, ni pa dovolil vanj položiti Haydna, dokler bi ostala lobanja na Dunaju. Končno je po dolgih pogajanjih princ le prodrl s svojo zahtevo in tako je po 130 letih Haydnova glava le našla večni pokoj ob svojem truplu. Slavni komponist bivše Avstrije Joseph Haydn je bil rojen 31. marca 1782 v trgu Rohrau. Nižja Avstrija. Že kot šestletni šolar se je pričel u-čiti petja imel je namreč ja-ko krasen sopran; tako je nastopal še kot šolar v cerkvenem zboru katedrale sv. Štefana na Dunaju. Kasneje se je posvetil učenju glasbe in spisal, ali skomponiral vsega skupaj okrog 600 glasbenih del: 125 simfonij, 77 kvartetov, 35 klavirskih pesmi, 20 za koncert in nad 100 drugih. Jako znane so tudi njegove maše, Te Deumi in druge cerkvene pesmi, najbolj pa Haydn slovi po svojem oratoriju "Die Schaffung" in "Die Jahreszei-ten." Naš izlet na Dolenjsko Pomlad je prišla v deželo in prinesla naravi novo obleko. Vsled toplega sonca je vsa narava oživela in ozelenela. Vse je veselo in nanovo poživlje-no: narava, žival, človek. Tudi nam študentom je prinesla pomlad novega razvedrila in zabave. V tem letnem času prirejamo namreč šolske izlete, ki nam nudijo oboje; utile et dulce, koristno in prijetno, po-največ seveda prijetno. Saj mlad človek 'je z majhnim zadovoljen. Samo da ni šole, samo da gremo ven v naravo, samo da smo prosti, pa je naše veselje popolno. Šolski predpisi predpisujejo štiri izlete na leto, enega celodnevnega, tri pa poldnev-ne Celodnevni je navadno maja meseca, drugi pa v jeseni in spomladi. Ker smo enega poldnevnega napravili že preteklo jesen, sta nam za pom-ad preostala še dva. Na ta dva smo neprestano mislili, odkar so dnevi postajali daljši. Mi študentje bi bili najrajši "izleteli" precej, ko je pra-tika pokazala prvi pomladanski dan, toda gg. profesorji ki take izlete vodijo, niso bili tako nestrpni kot mi. Našo vročo kri so ohlajali z izgovori: Je še prehladno! Ko bo gorkejše, pa bomo šli. In končno j£ res nastopilo "tisto gorkejše." To je bila sreda popoldne dne 26. aprila, sopraznik varstva sv. Jožefa. Za cilj našega izleta smo izbrali Dolenjsko, pa ne vse, ampak samo znamenito graščino Turjak in slovečo podzem-jsko krasoto. Zupanovo jamo pri Grosuplju. Zanimanje za to ekskurzijo je bilo vsestransko. Že teden prej smo na vrtu, na sprehodih in po hodnikih samo o tem govorili. Nekateri razredi so nam menda bili celo malo nevoščljivi, ker tudi oni niso smeli z nami. Pa mi se za to nismo prav nič bri-1 gali, ampak se krepko priprav-jali za izlet. Za vodjo smo si izbrali našega zgodovinarja in zemljepisca dr. Franceta Trda-na. Končno je le nastopila tako zaželena sreda. Kako dolge so bile tisto dopoldne šolske ure! Gospodje profesorji so se sicer trudili, da bi nam vzbudili zanimanje za grščino, matematiko, latinščino, francoščino in prirodopis, toda naša srca in ufesa so bila tisto dopoldne za šolske predmete zaprta. Na! pogled je vhajal ven v cvetočo naravo, duh pa se je 2e sprehajal po starodavnem grajskem zidov ju, v zaduhli ječi in med čudovito lepimi kapniki v podzemskih predorih. Tisti, Id imajo žepne ure, so venomer pogledovali nanje, eden je celo svojo staro "šklempo" sa eno uro naprej pomaknil. Toda vse to ni nič pomagalo. Sedeli smo vseh pet ur, pa tako, kakor poje tista pesem: Ne vidi nič, ne sliii nič, kot bil bi mrtva stvar. Zato so nas gg. profesorji obkladali z vsemi mogočimi priimki: lenobe, gr-duni, teleta. Pa tudi to ni veliko izdalo. Šele opoldanski zvonec nas je zvona vzdramil. Pouk je bil končan. Kot za stavo smo zdrveli v svoje učil-ne sobe, od tam pa v spalnice, da se preoblečemo, in potem brzo v obednico. Tudi v obed-nici je sledila jed za jedjo, kakor da bi gorelo, ali Bog ve, kako mudilo. Pa ni gorelo in tudi mudilo se ni, le naša nestrpnost nam ni dala miru. Ko smo pokosili, smo napolnili nahrbtnike. Za potno bra-šno smo namreč dobili osem hlebcev kruha — da ne bo kakšnega nepotrebnega zgledovanja, moram mimogrede pripomniti, da nas je v razredu 50. — Pričakovali smo tudi primerno število klobas, pa smo se ušteli. Klobase da hiša samo za celodnevni izlet. Vendar nas je tolažila zavest da ni bilo v naših žepih popoldne egiptovske teme. V Turjaku, tako so nam pripovedovali starejši dijaki, je pa velika hiša, kjer Bog "roko ven moli." "Zato pa korajžo in šnajd, pa bežat, kadar je cajt!" kakor nas je tu pa tam navduševal g. profesor dr. Tr-dan. Po kosilu smo zasedli nov. velik in rdeče pobarvan avtobus. Motor je zabrnel, mi pa smo zavriskali in jeli prepevati, kakor naši slovenski fantje, kadar gredo na nabor. Pot nas je peljala preko Ljubljane in Kurje vasi in potem dalje ob robu barja tja do Pijave gorice, kjer se začenja 9 km dolgi Turjaški klanec. Za židano voljo je skrbel naš očetovsko dobri voditelj zdaj s primernim dovtipom, zdaj z lepim napevom, zdaj zopet z bonboni. 2e teden naprej nam je bil namreč obljubil, da nam bo kupil kilogram cukra, če se bomo lepo obnašali. Mi smo seveda vse obljubili. Kako smo pa obljubo držali, bi vedel on najbolje povedati. Jaz Vam zaupam samo to, da smo mu parkrat s svojo neubogljivos-tjo povzročili "sveto jezo," kakor se on navadno v šoli izraža. Na cilju smo! V Turjaku! Avtobus pustimo na glavni cesti, tik pred staro kovačijo, sami pa jo nemudoma ubere-mo peš do gradu, ki je dobrih pet minut oddaljen od glavne ceste in za nizkim hribčkom skrit. Zato se z glavne ceste ne vidi. Ko zagledamo starodavni grad, obstoj imo, strmimo in občudujemo. Tedaj pa je prekinil naš molk in naše občudovanje naš g. voditelj dr. Fr. Trdan in začel citirati začetek drugega speva sloveče Vergilove Eneide: "Conticuere omnes intenti-que ora tenebant . . ." — "Vse je molčalo in napeto poslušalo . . ." ko je na dvoru karta-ginske kraljice začel pripovedovati trojanski princ svojc čudovite zgodbe, nam pa je g. profesor kratko in jasno pre-dočil vso zanimivo zgodovine Turjaka: srednji vek, silovite turške napade, uboge slovenske tla-čane! Kako so tujci iz-žemali našo lepo zemljo, naše pridne prednike in zatirali našo milo govorico in naše ime Toda naš krepki in žilavi n^ rod ni klonil, vztrajal je in tr pel in skozi stoletja ohranil sebe, svoj jezik, svoje ime in svojo sveto vero. Potem pa smo počasi stopali navzdol v grad. Pred glavnim vhodom stoji mogočna lipa. Dvanajst dijakov je bilo treba, da so jo objeli. Mnoge trhle veje, nagrbančena skorja in votlina v sredini govore ( njeni častotljivi starosti. Koliko bi vedela povedati, ko bi znala govoriti. Vhod stražijo nad dve sto let stara in z že-lezjem težko okovana vrata. Nad kamnitimi poboji je š danes dobro videti dva močna železna vijaka, ki sta včasih dvigala most, ki je segal preko grajskega jarka. Okrog ?radu je bil namreč speljar ?lobok jarek, napolnjen z vo- 10. Njegovi sledovi so še do bro ohranjeni. Dospeli smo na grajsko dvorišče. Za kažipota po zanimivih grajskih prostorih se nam je ponudil gospod župnik dr. Franc Ambrožič, ki prav dobro pozna vse podrobnosti. V gradu je sedež župnika in žu-pna cerkev za turjaško župnijo, ki šteje nekaj nad 260 duš. V mali in lični cerkvici so pred par leti odstranili zidni omet in zadeli na krasne freske. Ne daleč od katoliške cerkve stoji protestantska ali Lu-trova kapela. Tu je oznanjal Lutrov nauk bližnji škocijan-*ki župnik Jurij Dalmatin, k: ?lovi kot prevajalec svetega oisma. Na kapelo se naslanj? nekak grajski muzej. V njerr >o razpostavljeni stari topovi rablje, oklepi, železne srajcf n kamene krogle za topove Nas je zlasti zanimal nad dvr netra dolgi rog, s katerim j Trajski paznik klical okoličr ne na delo in jelo. Tudi \ ?rajski ječi smo bili, pa n iolgo, ker ni prijetno. Tla i: itene so vlažne, vsepovsod sr ma tema, le tu pa tam se u-krade skozi majhno špranjo medel svetlobni žarek. Ubogi trpini, ki so tu doli globoko pot :emljo leta in leta vzdihoval in delali pokoro za svoje in sa-mopašne gospode grehe! Sonce se jelo počasi nagibati proti goram, ko smo se poslovili od prijaznega gospoda župnika in sivega gradu. Počakali smo znova v avtobus in zdrveli preko Škocijana proti podzemski Zupanovi jami. Vhod v jamo zapirajo težka železna vrata. Ko smo stopali po stopnicah v tako zvano Ledeno jamo, smo se bali, da bomo v podzemlju kar zmrzova- 11, zunaj je bilo namreč že precej gorko, zato smo bili razmeroma lahko oblečeni. Vendar pa naš strah ni bil upravičen. Razlika med zunanjo in notranjo temperaturo je bila le neznatna. Sicer pa tudi časa ni bilo, da bi mislili na mraz, vse naše misli so bile o-sredotočene^ v lepo nepopisni lepoti podzemskega sveta. O, ljubi Bog, kako si mogočen in veličasten v svojih delih na zemlji in pod zemljo, kakšen moraš biti šele v nebesih! Celo uro smo hodili iz ene dvorane v drugo, navzdol, navzgor, po ozkih hodnikih, pod visokimi svodi in po odprtih jasah. Zdelo se mi je, da smo v raju. Slika je še bolj pestrobojna, ker razsvetljuje ves ta ogromni prostor električna luč. Nešteti kapniki, stalaktiti in stalagmiti, kažejo najrazličnejše oblike, ki jim je nadela človeška domišljija včasih prav značilna imena. Tako smo videli Mater božjo z Detetom Jezusom, sv. Jožefa, angele, drugod zopet jaslice, orgle, balda-hin, kupolo, lože, gosi, krstni kamen, križno rožo in podobno. Celo Kalvarijo smo videli! Še in še bi bili radi gledali in občudovali ta podzemeljski kras, toda naš vodnik je bil neizprosen kakor čas, ki je tudi v podzemlju tako hitro potekal. Vrniti smo se morali po isti poti, po kateri smo prišli. V Ponovi vasi nas je že nestrpno čakal avtobus. Toda mi se. nismo veliko zanj zmenili. Naši nahrbtniki so bili še polni okusnega kruha. Posedli smo po travi in zaužili božji dar. Zunaj, v prosti naravi, vse drugače diši in tekne kakor doma, med zido-vjem, kjer tako radi godrnjamo in zabavljamo čez fižol, zelje, repo in vse, kar pride na mizo. Komur je "finančni minister" dopuščal, si je privoščil tudi klobaso, šabeso, po-kalico ali malinovec. Pri "Županovih" se je vse to dobilo še razmeroma poceni. Ko pa je bilo želodčno vprašanje vsaj za silo rešeno, se je znova oglasila vesela popevka. Tisto popoldne smo bili kakor ptički v gozdu, ki skačejo, letajo, se brezskrbno vesele in veselo prepevajo. Šele na ponovni žvižg dr. Trdanove piščalke smo znova zasedli avtobus in oddrčali proti Ljubljani in Št. Vidu. Tudi nazaj grede ni manjkalo veselega razpoloženja. G. prof. dr. Trdan nas je s svojim zanimivim pripovedovanjem prestavil zdaj na piknik v Cleveland, zdaj v Prater na Dunaj, zdaj zopet v svoj gozdiček v Kapni dolini. Poslušali bi ga bili vso noč, in najbrž bi celo na sladko spanje pozabili, toda hipoma se jo oglasil njegov resni klic: Mir! Izstop! V Št. Vidu smo. Pot nas je peljala naravnost v obednico, kjer nas je le čakala večerja: krompir, salata in krhlji. Tisti večer ni bilo med nami "izbirčne Metke." Vse se nam je zdelo nenavadno okusno. Seveda! Kako že piše rajni g. dr. De-bevec v "Vzorih in bojih"? "Kruletaj moj en trebuho, kaj pajčevna v njem se deluntaj!" Kadar je človek lačen, ne pozna nobene izbere. Po kratki večerni molitvi v zavodski kapeli smo se podali v spalnice. Zaspali smo hitro. Vendar pa nismo dobro spali. Kakor slike v-filmu so se vrstili v možganih spomini na preteklo popoldne. Moj sosed je celo tako živo sanjal, da je v postelji dvakrat pokonci skočil in glasno zavpil. Videl je namreč, kako padajo Turki raz grajsko zidovje, ko je nanje zlival gorečo smolo. In drugi dan? Vse zopet po stari navadi. Ob pol šestih nas je zbudil zvonec, ob pol sedmih nas je isti zvonec klical v kapelo, po sv. maši v o-bednico in ob osmih v šolo. Ta ko je pa pač naše življenje: veselo in resno, prijetno in skrbi polno. Tudi pri Vas v Ameriki ne bo drugače, kajne? Zato Vas vsi, ki smo se udeležili izleta s svojim voditeljem, dr. Fr. Trdanom vred, bratsko pozdravljamo in Vam kličemo: Bog Vas živi! Janez Horvat, tretješolec. Št. Vid nad Ljubljano, J ugoslavija. -o- * Najslavnejši klovn vseh časov je bil Francoz Auriom (1806—1861). * * Želva more 18 mesecev stradati. ZAHVALA Povsem nepričakovano sem čital v zadnjem Glasilu u-radno naznanilo, da je cenj. glavni odbor naše drage Jednote potom glasovanja mene izvolil za IV. Jednotinega gl. podpredsednika. Za to naklonjenost in zaupanje izražam tem potom vsem našim gl. uradnikom in uradnicam iskreno zahvalo. Skušal bom ta urad vršiti po svoji najboljši zmožnosti ir moči v prospeh naše mile Jednote. Z vdanost ni m sobratskim pozdravom, Mike Cerkovnik, tajnik dr. št. 72. Ely, Minn., 6. julija 1939. DEMOKRACIJA Spisal Robert F. Wagner (Urednikova opomba: Senator Wagner, zvezni senator iz New Yorka in bivši sodnik Vrhovnega sodišča države New York, je eden izmed naj-odličnejših tujerodnih Ameri-kancev, kajti se je rodil na Nemškem. Kot senator je predložil take pomembne zakone, kot je oni o socijalni varnosti (Social Security Act), federalni zakon o odnošajih med delodajalci in delavci (National Labor Relations Act), zakon o delavskih stanovanjih (Housing Act) in drugo zakonodajo socijalnega in gospodarskega pomena, članek senatorja Wagner j a je četrti v vrsti člankov o demokraciji, spisanih od odličnih turodnih in tujerodnih Amerikancev za Foreign Language Information Service. Naziranja, izražena v teh člankih, so ona piscev samih.) • * • Demokracija je vesoljen ideal, ki ima svoj izraz v mnogih jezikih in leži v srcu vsemu človeštvu. Pa vendarle, ko se oziroma na svet okoli nas, najdemo, da demokracija ima čim dalje manj privržencev v družini narodov. V eni evropejski deželi za drugo je gospodarska beda strla vero ljudstva v sistem svobodnega podjetništva in vničila demokratične ustanove, kolikor so jih imeli. V eni narodu za drugim so oborožene in organizirane manjšine strgale vajeti oblasti iz rok zmedene in obnemogle večine. Nad kontinei^i Evrope, Azije in Afrike visi črn in grd oblak brutalnosti. Civilizacija gleda osupnjena na nove despo-tizme in nove krutosti, ki so bolj strašne, kot smo jih kedaj poznali. Od dne do dne živimo v smrtnem strahu pred kako novo krizo, ki utegne prevzročiti svetovne požar. Simpatije civiliziranega sveta so bile od davna za nedolžne in brezmočne manjšine v teh nesrečnih narodih. Ali le v zadnjem času smo začeli zavedati se, do katere mere so bile večine same zasužnjene. Posestniški interesi, ki so pomagali ali pozdravili podvig diktatorstva, našli so sedaj, la je bilo svobodno podjetništvo vničeno in privatna lastnina skoraj popolnoma socijali-zirana. Mase delavskega ljudstva, ki so bile zavedene po dema-gogičnih geslih o nekem novem dostojanstvu in novem življenju, našle so se ulovljene med daljšimi urami dela in stalno slabšim načinom življenja, dočim se jim zanika pomoč delavskih organizacij, ki so bile njihova zaščita proti izkoriščevanju. Zopet enkrat so nam prilike dale jasen poduk, da uspevanje privatne lastnine, prav nič manj kot svoboda človeškega duha, je edvisno od ohranitve demokracije. čudo radiovega obveščevanja je prineslo vsako podrobnost teh svat pretresujočih dogodkov v vsako ameriško hišo. In posledica je bila, da se je pozornost našega ljudstva osredotočila kot nikdar poprej na blagoslove svobode pod demokratičnim režimom. Nič ne preti naši narodni sigurnosti vsled dejstfa, da se je ena tretina našega prebivalstva rodila v inozemstvu oziroma se je rodila od tujerodnih staršev. Narobe, naša narodna sila se osla-nja ravno na to dejstvo. Mi smo narod manjšin — plemenskih, verskih, kulturnih, gospodarskih. Vsaka je prispela svojo lastno bogato dedščino k zmesi, ki je našo deželo napravila veliko in močno. Rdfelike, ki obstajajo, le poudarjajo kakovosti, ki jih vsi skupaj imamo — veliko ljubezen do demokracije in svobode, neomahljivo pripoznavanje državljanskih in verskih svobod in globoko udanost do one moralnosti in človečanstva, ki nas vodita k skupnemu cilju. Mi ne uživamo blagoslovov de-(Dalie na 8. strani.) QtAáíto k. s. k. iÊfoofÊ, iz, îfa OD HIŠE DO HIŠE VAÔKA POVEST Napisal Franc Jaklič .tfutil je zopet vse, kakor tedaj .. . Solze veselja so mu priigrale v oči, in ponos ga je prevzel in povzdignil nad druge va-ščane, kateri še nikdar niso bili deležni cesarskih besed: "Moji sinovi r In čim bolj so se svetile svetinje, tem bolj je ginevala žalost in togota, ki je razjedala njegovo srce vsled zapuščenosti, ponižanja in zasmehovanja. . . . Odpustil je Rehnetu in vsem, saj je bil vzvišen nad njimi. Kaj vedo ti ljudje, kaj je vojaška čast! Zlikane svetinje si je položil na prsi, pobesil glavo, da jih je mogel videti, in se zadovoljno nasmehnil. . . . Odbežal je zadnji sled srda. Potem si je osnažil trakove z mehko ščetjo, in zdelo se mu je, da postajajo harve bolj žive, tako kakor bi bile ravnokar sveže. "Torej od hiše do hiše! .... Tako so ukrenili naši modri možje. To je modrost! ... Po tej poti jih hodi že toliko, in tudi jaz bi bil lahko našel to pot brez njih. ... Pa ali je treba biti ljudem v nadlego? O, saj sem se lahko preživil sam. Za vasjo sem tolkel kamenje, klepal dan na dan, in pod menoj je rastel kup razdrobljenega kamenja, da je bilo veselje. Jeseni pa je prišel cestar, pozabavljal, da je ka-meneni drobiž predebel, in je kupil ves kup, in potlej so merili in merili, a jaz sem hodil štet napeljane kupe ob cesti in se smejal, ker je bilo več metrov, kakor sem mislil. In potlej sem bil denarja vselej vesel in sem se preživil ž njim pošteno. ... A ti ljudje so mi zavidali denar, privoščili mi niso nekdaj požirka pijače, in naposled mi niso privoščili kamenja, iz katerega sem tolkel denar in pijačo. Začeli so mi zavidati, godrnjali so, da kamen ni moj, in naposled zagnali hrup, da mi je moral župan prepovedati lomiti kamenje in ga tolči. "Kaj bom pa jedel?" ;em ga vprašal. A modri oče mi je odgovoril: "Kar se ti ljubi! Saj menda ni kamen najboljši!" Ali mu nisem takrat povedal, da drugače živeti ne morem? Vse sem razložil, a on je samo zmajeval z ramami in godrnjal: Kaj meni mar!.. . In ko je bilo tudi meni dovolj in ga nisem mogel prepričati, da je najbolje tako, ako tolčem kamenje, sem si mislil: meni tudi nič mar: me boste že živili, saj poznam postavo.....Sedaj pa imajo tisto kamenje in — mene.... Bodo že videli. . . . Ah, kako sem bil usopil tega župana, ki mi je hotel očitati norosti. . .. Kaj komu mar moje preteklo življenje! Še celo moj general mi ni ničesar očital, pa mi bo tak kaj oponašal, kakor je naš župan;" Ko si je stari vojak pripravil svetinje, si je osnažil obleko, se umil in si navihal še brke, da so mu stale pod nosom kakor dva rožička. V tem se mu je začel oglašati želodec. O, ko bi bilo treba ukrotiti nadležnega spremljevalca, stisnil bi bil pas čvrstej-e, pa bi bilo dobro — kolikokrat je tako naredil v vojski, ko ni bilo časa kuhati menaže in so vozovi ostali zadaj — a sedaj ni bilo treba, saj ga je moral živeti kmet dva dni in kočar en dan. "Pa naj me imajo, ker me hočejo!" Pripne si svetinje, odpre okno in se ogleda v slabem zrcalu, ki ga je delalo steklo na zamazani steni. Pogladi si še enkrat skrbno brke in popravi klobuk na plešasti glavi, potem pa hajd! s palico na vas. . . . Toda tu se je spomnil, da je bil pozabil vprašati 'moža," pri kom naj začne svoje obiskovanje. A on je bil vajen na red. Zato je mahnil po vasi do "moža,' da dobi povelje. Solnce mu je sijalo na prsi in se igralo na svetlih svetinjah, ko je šel po vasi, pokonci seveda, kolikor so mu dopuščala leta in mu je pomagala palica. In njegove oči so plavale na desno in levo, da bi videl, kak vtis so napravljale njegove svetinje. In ko so tako z njegovih svetlih svetinj odskakovali zajčki v hiše, so se ljudje ozirali za njim in se potem čudili: 'O-ho! Kaj pa je to?.. . Lejte ga, lejte, kako se še postavi!" In Barbiču so bile povseči take besede, da se je čutil srečnega in lahkega. Tudi otroci na vasi so strmeli. Hej, kdo se je sicer bal starega Barbiča! Valjali so se pred njim, zaletavali pod kolena, hodili pred njim po rokah, kozolčkali se, da se je moral vedno boriti ž njimi z jezikom in s palico ... A danes? .. . Hehej! . . . Otroci so strmeli in se umikali spoštljivo, gledajoč v tista zlata koleščka na njegovih prsih. "Striček! Kaj pa imate? . . . Jej, pokažite vendar striček!" A striček se je smehljal otrokom, ki so se pehali ob straneh. "Vidite, kogar ima rad cesar, ali papež, pa dobi tako svetinjo!" "Ali ima vas cesar rad?" "O, pa še kako! . .. Bolj kakor vse vas!" In otroci so še bolj spoštljivo zrli starega invalida, katerega ima sam cesar rad. Nasproti mu pride Kovačeva Liza. Ko ga uzre, osupne in obstane, upre roke v bok in ga pazljivo gleda. In videla je svetle svetinje in trde rožičke pod nosom. In to je dražilo njen smeh. Ko pa pride Barbič vštric nje in jo pogleda po vojaško, češ, kje je še tak pod solncem, prasne prešerno dekle v zaničljiv smeh in ploskne z rokami: "He-he-he! . . . Glejte ga, starega, kako se postavlja!" Dekle se reži za njim, a ko vidi prihajati Barbiču nasproti svojo znanko, ji zavpije: "Marta, ogni se! Varuj se, da ti vol oči ne iztakne!" — A invalid si pogladi rožičke in gre svojo pot, kakor zmagujoč vojak. • Rohne je klepal koso v jabla-novi senci, ko prikoraka Barbič v paradi. In kakor nekdaj v službi pred poveljujočim častnikom, tako se je postavil po vojaško pred "moža" in ga vprašal: "Kje naj začnem?" Rohne ga pogleda, in smeh rriu šine preko obraza, ko se mu zasvetijo vojne svetinje. "Kam pa, stari, tako ubri-sanr "Od hiše do hiše,. . . kakor si mi ukazal. . . ." "Tako? Tako? ... Pa s temi svetinjami? . . . Hahaha! . . ." "Tako! . . . Povej mi, kje naj začnem!" "Kjer hočeš! Najbolje je pač po vrsti...." "Kakor ukažeš." "Začni pri Lazarju! Ta ima prvo številko." "Dobro!" In stari invalid se zasuče in gre. Rohne pa zre za njim, in neko sočutje se mu zbudi, da si misli: "Malo prida je sicer bil, pa je vendar nekaj vreden. Ko bi bil le še malo pameti imel, pa bi imel še kaj drugega poleg svetinj r "Pa bi ga bil pri nas ustavil V* se oglasi ona na pragu. "Da bi ga ti gledala?" "Malo že. Vsak nima taktih svetinj kakor Barbič. In danes je tako snažen." "Le počakaj, še sita ga boš!" In klepec je zopet zapel tisto dolgočasno pesem, ki pa vendar tako prijetno zveni po vasi. III. "Tako, danes bom pri vas!" S temi besedami se oglasi Barbič nekako o polpoldne Lazarici, ki se je nosila z velikimi, črnimi lonci pred pečjo. VESTI IZ JUGOSMVIJE Gradbeni minister dr. Krši je 4. in 5. junija obiskal krški okraj, da si sam ogleda o gromno škodo v občinah, pri zadetih po poplavi. V isti namen je prišel g. minister \ Kostanjevico, kjer se je udele žil tudi procesije sv. Rešnjega Telesa. — V krški okraj je minister dr. Krek s seboj pripeljal načelnika za ureditev rek inž. Gagiča iz Belgrada in inž Juvana, Štrancerja in Fuginc Omenjeni gospodje imajo na logo, da si ogledajo poplavljene kraje in da takoj izdelajo načrt za ureditev reke Krke ir njenih pritokov, ki so v zvezi s hbudourniki. V ta namen j( g. minister dr. Krek podpisa1 100,000 dinarjev. Joško Kos umrl Belgrad, 5. junija. — Danes ob 7. je nenadoma umrl v svojem stanovanju v Frankopan-ski ulici zadet od srčne kapi, Joško Kos, referent meščanskih šol za dravsko banovino v ministrstvu za prosveto. Pokojni Kos je bil rojen 9. feb-1 ruarja 1903 kot sin vzornih krščanskih staršev v Sv. Juriju i ob Ščavnici, kjer je hodil v j ljudsko šolo. V Mariboru je dovršil pet gimnazij in prestopil na učiteljišče, kjer je; maturiral leta 1925. Leta 1933 je položil izpit na višji peda- j goški šoli v Belgradu. Najprej je služboval kot učitelj v ' Guštanju, nato na Muti, nato j pa je bil kot meščanskošolski učitelj po zaslugi političnih zagrizencev premeščen v Pe-trograd. Po prestanku proti-ljudskih režimov se je vrnil v Maribor na II. deško meščansko šolo. Meseca februarja je bil prestavljen iz Maribora v Belgrad v prosvetno ministrstvo, kjer je zavzel položaj referenta za meščanske šole za dravsko banovino. Požari v Prekmurju Ne mine skoro teden v Prekmurju brez velikega.. požara. Pred kratkim smo poročali, da je ogenj uničil dva velika mli-, na v Peskovcih in v Krogu ter napravil skupno 400 tisoč din škode. Nedavno je spet gorelo | v Križevcih, kjer je bil po vsej priliki požar podtaknjen v gospodarsko poslopje posestnika Kuronje. Ker je ob močnem vetru gorelo precej slame in sena, je bilo hudo ogroženih 9 okoliških kmetij. Gasilci iz Križevcev in Peskovc so 5 ur vztrajali pri gašenju in spretno omejili požar. Pri gašenju so bili poškodovani 4 možje, med njimi dva gasilca. Nesrečnemu posestniku, ki je bil zavarovan samo za 4000 din, je pogorelo vse gospodarsko orodje, 9 gospodarskih poslopij in precej sena. Nič manjši požar ni bil v Dolini, kjer je pogorelo gospodarsko poslopje posestnika Aleksandra Ritupera. Gasilci iz Vaneč, Bokrač, Moščancev in iz Doline so omejili ogenj, ki je divjal nad 3 ure. Rešili so tudi stanovanjsko hišo, pri kateri je pogorelo samo ostrešje. Škoda je krita z zavarovalnino. V Kukeču pa je požar do tal uničil šupo, hlev in 2 gospodarski poslopji posestniku Ludviku Oškoli. Gospodar je pustil v hlevu goreti luč brez stekla, kar je imelo usodne posledice in trpi znatno škodo. -—o- iNuilallevanle a 5 strani > mokracije edino radi tega, ker tako naša Konstitucija veleva. Konstitucija, ki jo je dobila nam-ška republika po svetovni vojni, je svečano proglašala pravico vsakega državljana, "da sme svobodno izražati svoje mnenje ustmeno, pismeno ali na kateri drugi način "brez nikake cenzu re in "da se državljani smejo svobodno neoboroženi zbirati." Ta svečana izjava je bridko razočaranje v dartasnjji Nemčiji. Konstitucija Sovjetske Rusije sedaj proglaša, da smejo državljani uživati svobodo veroizpoveda- nij^ svotfodô govora, t* o ti- in svobodo demonstracije. Te Sesede so trpka šala za mase, ki živijo pod jarmom komunističnega diktatorstva. V naši deželi vlada duh svobode in strpnosti, ne zato ker zakon tako veleva, marveč ker živi v dejanjih in v srcih našega ljudstva. Naša demokracija je varna, ker je trajen ideal in mi kot narod imamo trdno voljo, da ga ohranimo za veke. In tako je zgodilo, da napredovanje diktatorstva v inostra-nih narodih je vzporedno izzvalo zopetno posvečen je demokraciji tukaj pri nas. Pa videli ste, da se to oživljenje demokratičnega duha pojavlja v vsaki fazi našega narodnega življenja. Ravno tako, kakor smo dose-'cizma. gli sijajno narodno edinost med vsemi plemeni in vsemi verami, naša demokracija zahteva edinost na gospodarskem polju. Potom redovitih procesov reprezen- tativne vlade moramo harmoni-zirati prizadevanja posla, delavstva in poljedelstva. Mi moramo vpravičiti vero našega ljudstva s tem, da ohranimo ono enakost priložnosti, ki je del ameriške dedščine. To se more storiti in se bo storilo. Ameriški narod ima ne le voljo ohraniti svojo demokracijo, marveč jo hoče odločno braniti proti napadom, od koderkoli naj prihajajo. Moderno napadalno orožje je postalo tako smrtonosno in svetovne razmere so postale tako nevarne vsled mednarodnih protizakonitosti, da previdno povečujemo svojo narodno brambo. Treba držati vse Amerike proste od nevarnosti napada s strani komunizma ali fas ZA POTOVANJE v vašo rojstno domovino so vam vedno moderni parnikl Francoske parobrodne družbe na razpolago. PosluHte se torej kratkega in udobnega potovanja čez > HA VRE ln PARIZ NORMANDIE največji parnlk na svetu 2.. 16. in 30. avg. — 13. sept. ILE DE FRANCE 22. julija — 8. in 24. avf. — 9. sept. CHAMPLAIN 29. julija—19. avg.—6. in 26. sept. DE GRASSE 29. avg.—19. sept.—13. okt. e Iz Pariza so zveze sa ekspresne vlake v vse dele Evrope e Prijazna postrežba * Izborna francoska kuhinja * Brezplačno vino pri jedi e Dopeljlte svoje sorodnike in prijatelje iz Evrope via French Line e Olede cene kart ln drugih poizvedb se obrnite na vašega agenta, ki vam bo najboljše postregel. 9rerteh. «fine 610 Fifth Ave. New York City VLOGE v tej posojilnici «e IMtMt pe Federal Savings * Lean Insaraaee Corporation, Washington, D. C. Sprejemamo osebne in društvene vloge Plačan« obresti po 3% St. Clair Savings A Loan Co. OU 81 CUIr Ave. HEnd. M79 Cleveland. Okie_ ZNIŽANE CENE Naj se z obnovljeno silo in pogumom posvetimo zapovedim svobode in človeškega bratstva, ki tvorita ono, kar nazivamo de-mokracijo. F.L.I.S Za dobo od 7. avg. do 15. okt. so določene znižane cene retur kart za parnike. Ako ste namenjeni v tem času v stari kraj na kratek obisk, nam takoj jišite za pojasnila o cenah ln drugih ®devah. Znižane cene denarnih pošiljk Izkoristite nove znižane cene za denarne pošiljke v start kraj. Iste so: Za $ 2 .30 Za 4.50 Za 6.60 Za 10.25 100 din 200 din 300 din 500 din Za 20.00 1000 din Za 39.00 2000 din Za 95.00 5000 din Za 9 3,25 50 lir Za 6.30 100 lir Za 12.00 300 lir Za 17.30 300 lir Za 29.00 500 lir Za 57.001000 lir Za 112.00 2000 Ur Te cene so podvržene spremembi gori ali doli. — Pri večjih zneskih se daje sorazmeren popust. Dragi posli s starim krajem Kadar rabite pooblastilo ali kako drugo listino za stari kraj ali kadar imate s starim krajem kako drugo spravilo, je v vašo korist, da se obrnete na: LEO ZAKRAJSEK General Travel- Service, Inc. 302 E 72nd St New York, N. Y. PLANINSKI ČAJ ZA PRSA (Pectoral) To znano evropsko naravna zdravilo se priporoča onim. ki trpe vsled PREHLADA, KAÔUIA in NADUHE (ASTHMA). —Cena 91.90 s poštnino— Pošljite naročilo na: MRS. MARGARET LESKOVAR S91 E. 73rd St. New York, N. Y. PO VSEJ AMERIŠKI SLOVENIJI GRE GLAS: ZA NAS STA LISTA: Amerikanski Slovenec - Novi Svet "AMERIKANSKI SLOVENEC" je dnevnik, ki prinaša zanimive vesti in poročila iz vsega sveta. Prinaša domače vesti iz domačih vasi iz starega kraja in iz vseh slovenskih naselbin po Ameriki ter zanimive in važne poučne članke in drugo zanimivo berilo. Stane letno $5.00; polletno $2M; za Chicago in inozemstvo pa $6.00 letno; polletno $3.00. Pišite takoj, da Vam pošljemo par številk našega lista na ogled. uNOVI SVET» je pa najzanimivejši slovenski družinski mesečnik med nami. Posebna zanimivost tega mesečnika je, da objavlja in opisuje zgodovino slovenskih naselbin in zgodovino slovenskih družin v Ameriki. Vaši prijatelji in znanci iz mladih let so tu opisani in kje bivajo. Ako niste naročeni na ta list, potem gre mimo vas nekaj nadvse zanimivega. List pa prinaša zanimive povesti in romane in drugo poučno berilo. Naročite si ga za poskušnjo vsaj za pol leta, da vidite kakšen list je to. , Naročnino je poslati na: Uprava "Am. Slovenca" in "Novega Sveta" 1849 West Cermak Rd. Chicago, 111. V) Novaz VELIKA KUHARICA Po dolgoletnih izkušnjah in preizkušnjah je Felicita Kalinšek svojo veliko Kuharico vnovič spopolnila in predelala. Ta izdaja je sedaj osma, kar pomeni za slovenske razmere več kakor še talco gostobesedna reklama. Na več kakor 700 straneh je strnila odlična in priznana avtorica vsa stara in najnovejša dognanja kohinjske umetnosti. Snov je obdelana nad vse pregledno, izbira receptov je izčrpna. TO JE NAJPOPOLNEJŠE DELO. KI GA IMAMO NA TEM PODROČJI*. Oprema knjige je razkošna. Nešteto je s'ik v besedilu, 31 pa je novih barvanih tabel, ki jih je naslikal Drajjotin Humek..... Vsaka gospodinja, ki se zaveda svoje odgovornosti zr. zdravo in pravilno prebrano družine, si inora to knjigo omisliti. Vsaka gospodinja se mora namreč priučiti umetnosti, kako bo svojim domačim nudila zdravo hrano v potrebni izbiri in menjavi. Vsaka gospodinja bo hotela tndi svoje goste iznenaditi s posebno izbranimi jedili. Za vse to ji bo najboljša vodnica in učiteljica ta SLOVENSKA KUHARICA Četudi je osmi na tisk knjige v vseh pogledih ne samo vsebinsko, ampak tudi tehnično popolnejši od vseh dosedanjih izdaj, je cena knjig! sedaj znižana. $ C* (Poštnino plačamo ml.) _ v.. „ . Velja samo s Naročite pri • KNJIGARNI: SLOVENE PI MISHIYG COMPAW 216 West 18th Street New York, N. Y. 't^ GOSPODINJE IN DEKLETA, TO JE KNJIGA ZA VAS! Ameriški državljani imajo prednost pri delu Ako želite postati državljan spoznajte ameriške postave/ Najbolj točna, zanesljiva in vsa potrebna vprašanja dobite pri "Ameriška, Domovina" SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. Cena tej najnovejši knjižici je same 2Sc. Pri naročilu pošljite znamke ali moneg order. wM BS "The Spirit of a Utiu-Oenated K.SKJ" • * » # * SUPREME SECRETARY COMPLIMENTS ST. JEROME'S; THREE-DAY PROGRAM MARKS DUAL JUBILEE CELEBRATION Canonsiburg, Pa.—Cbngrat- Helping to do honor to the ulating the lodge on its prog- organization were represent-ress and outstanding record atives of other organizations, since its organization and com- who were introduced to the mending the founders and audience. Among them were present officer of the lodge for Frank Mikec, supreme board their hard work, Joseph Zalar officer JSKJ; John Terchel, addressed several hundred members of the Strabane St. supreme board officer SNPJ, and Frank Vranichar of Joliet, Jerome's Society, No. 153, July, 111., supreme officer of JSKJ, 4, climaxing the three-day pro- who was visiting in this vicin- gram in honor of the 25th anniversary of the lodge and the 45th anniversary of the national organization. Mr. Zalar, supreme secretary of KSKJ, gave the local club credit for being one of the best clubs in the national organization "for its size." The program followed a picnic and dance Sunday and entertainment for juveniles Monday. The Booster Club presented the founders with gifts. Prominent Speakers Anthony F. Bevec Jr., presi-1 dent of St. Jerome's Society, opened the program and welcomed the large delegations of visitors and supreme officers. Other speakers were: The Rev. Father J. Edward Istocin, pastor of St. Patrick's Church; Mrs. Francis Frank, president A newcomer to the National of Queen of May Society, No. KSKJ Athletic Board, Mr. Ra-il94; Mrs. Agnes Gorisek, Math dez occupies the newly created j Pavlakovich, Rudolph Rud-position of district athletic di- man, Frank Lokar, John Dec-rector of District 10, compris-|man, Supreme Board officers; ing the states of Indiana and;Frank Kirn, first president of Missouri. jst. Jerome's, and John Bevec, president of the Kay Jay Booster Club. The Ilirija Singing Society, under the direction of Anthony WILLIAM RADEZ Deeply interested in the promotion and advancement of athletics in the KSKJ is William Radez, who has been a member of St. Aloysius' Society, No. 52, since 1918. Mr. Radez is 26 years of age and participates in baseball, football, basketball, bowling and tennis. In the past he was actively engaged in helping the organization of bowling teams to represent the Hoosier capital in the Midwest bowling meets. He is looking forward to the day when the Midwest pin meet will be staged in Indianapolis. itf. The Slovak and Polish groups also did their share in helping the affair to be such a grand success. Each affair arranged for the celebration produced a packed house. The Booster picnic on Sunday was one of the best ever attended, and the floor show for the juveniles on Mon day night with cake, ice cream and pop given away produced a packed house. The grand ball on Tuesday night, which cli-j maxed the affair, produced the largest crowd ever to attend a KSKJ dance in St. Jerome's Hall. St. Jerome's takes this opportunity of thanking all who in any way made this three-day affair such a grand success. To the hundreds of outside visitors: all we can promise is a return favor of attending an affair that you may hold sometime. OFFICIAL TRANSLATION COMMENDED That Ivan Cankar still stands out with his sentimental stories , Rozanc and the Lud gisters> even in the crowd of talented jaccompanied by Albert Albi. JOLIET LODGE TO PLAN PICNIC AT NEXT MEETING Joliet, 111.—St. John the Baptist Society, No. 143, will hold its regular monthly meeting writers here in Cleveland, waslJn. and A,bert Medofer, en_ Sunday, July 16, at 2 p. m., in discovered last week by the | tcrtained during the program. Cleveland Press literarv critic, lrru i • « ~ , , „ _ . . The afternoon speaking pro-Mr. Richard Peters Reviewing, ram wag follo^ed by a dance the current issue of Crossroad, I at nJght at the Home> wjth Cleveland s new magazine de- Frankje Watt>s 0rchestra pro_ voted to bringing "the best of viding the music. John Boles' art and thought to a greater Grchestra provided music for Dublic in Cleveland and the Middle West," Mr. Peters said of Anthony J. Klancar's new translation from Ivan Cankar. "Ironically, the best writing in this issue is not by a Cleve-lander, but is a Clevelander's translation from Ivan Cankar, the great Slovenian author too little known in this country. "The translator is Anthony J. Klancar, who skilfully retells the delicate and moving story of 'Her Picture,' a piece so sentimental that a single misstep in translating would have spoiled the mood completely." MEETING NOTICE Pittsburgh, Pa.—Members of Mary of Seven Sorrows Society, No. 81, will meet Sunday, July 16, at 2:30 p. m. in the Slovenian Auditorium, 57th St. All members are urged to attend, as the trustees will give their report for the past six months. Members who are in arrears with their dues are asked to pay as soon as possible. PUN NOW to Attend tfce Official KSKJ Jubilee Celebration July 23 — Joliet, in. AH KSKJ will turn out for this mammoth program. the polka dancing. Representatives from Pittsburgh, Ambridge, Aliquippa, Presto, Bridgeville, Universal, Burgettstown, Beaver Falls, the old school hall. All mem bers are urged to attend, for the semi-annual report of the society will be given at that time. Plans for the picnic to be held Aug. 13 are in progress JOHN BEVEC Since the organization of St. Jerome's Society in 1914 in Canonsburg, Pa., John Bevec, who is 32 years of age, has been an active and interested member of the Union. Mr. Bevec, former secretary of St. Jerome's Society, is vice president of the subsidiary and president of the Canonsburg KSKJ Booster Ciub. His interest is not confined to Can-msburg, for he is also enthusiastic for the progress of the Western Pennsylvania Associa-ion of KSKJ Booster Clubs, of .vhich he is president. He leads the Strabanfc Civic Club md is chief deputy treasurer >f Washington County. Fel-ow-delegates to the conven-:ion last year will remember rim as one vitally interested in i complete program for KSKJ /outh. Subsequently district Sections placed him in office is district athletic director of western Pennsylvania. He is a graduate of Pennsylvania State College (1931), member of Phi Kappa Fraternity, and the National Greek Fraternity for Catholic men. Pennsy Lodges to Mark Jubilee EVELETH JAYS WILL PICNIC Eveleth, Minn.—Committee chairman to have charge of the arrangements for the picnic and outing planned by Society No. 59, which will commemorate the 46th anniversary of the founding of KSKJ, have been selected. The picnic will be held at the Eveleth Lake Park Sunday, Aug. 13. Supreme President John MAMMOTH EVENT SET FOR AUG. 6; PROGRAM TO ENTERTAIN JUNIORS Pittsburgh, Pa.—Committees lodges are requested to hire are diligently at work formulating plans for what will be undoubtedly the greatest event in KSKJ history for western Pennsylvania. We will celebrate our 45th anniversary in one grand get-together at the r__, n .. _ . .„ . i Dells in Wildwood, Pa., Sun- Germ of Pueblo, Colo., will be d A 6 the principal speaker on the program. Committee chairmen include the following: Peter Mourin, general arrangements; Lewis Intihar, picnic secretary; John Primozich, lunch; Lewis Intihar, speakers* John Debelok, refreshments; Louis Lushene, program; John Hobyan and John Postudensek, tickets; Peter Gregorich, parking; John Shukle, publicity, and Joe Pri-"mozich, sports. PENNSY JAYS PLEASE NOTE! Any members in western Pennsylvania desiring to make the trip to Joliet, HI., for the dedication services July 23 can do so by securing a party of 25 or more traveling in a group at a round-trip rate of $14.10 from Pittsburgh to Chicago, good for 10 days. If the party can be arranged, the Pennsylvania Railroad will co-operate with the Rock Is-and Lines as to the Chicago-Joliet trip. Members interested in making the trip with such a group are asked to communicate with Frank J. Lokar, Pittsburgh, Pa. To get to the Dells take note of the following route: To Pittsburghers as well as out-of-towners—From Pittsburgh you go out Butler St. to 62d St., turn left over the Sharpsburg Bridge and straight ahead to another Butler St. in Etna. Turn right on Butler St. in Etna, fol- their own bus. Individuals having cars are requested to make use of them in the bèst way possible. Admission tickets are being distributed at 25 cents. Frankie Watts and his 10-piece orchestra will furnish the music for dancing. Watch the papers for further notice as to our program, with its features. We are giving all plenty of time to prepare for this great event. Set aside your cares and woes for this one day, Sunday, Aug. 6. It will positively be a day you will never forget. So prepare, get the kiddies ready as this will be one of the great- lowing the car line to the B & O. Railroad crossing. Cross I ert days in the history of KSKJ over this crossing and follow for our juveniles, highway Route 8 till you reach i We talk about and proudly Wildwood. Turn left at the1 boost our KSKJ. Now let us sign Wildwood and you reach show others how solidly we un- our destination. At the meetings held to date the representation of lodge of- derstand the true spirit of fra-ternalism which binds us to a mutual satisfaction of enjov- ficers has been very good. They I ing ourselves, by the larges are to be commended for their I turnout KSKJ has ever enjoyed ¡interest. |in western Pennsylvania! Regarding transportation all Frank J. Lokar, Sec'y. YOUTH WEALTH OF NATION, SAYS BISHOP SHEIL AT PARK DEDICATION BROOKLYN JOSEPHS MEET FOREST CITY IN POST-SEASON PIN MATCH Brooklyn, N. Y.—On Saturday, June 17, the St. Joseph (No. 57) Bowling Club made now. We will report at the its second annual visit to For-meeting where the picnic will j est City, Pa., to test their bowl-be held, so it is important that,ing skill by meeting the Grill all members attend Don't forget the big KSKJ New Brighton, Johnstown, Wil- Sunday, July 23, when the kinsburg, Etna, Millvale, Rankin, and Barberton, Bridgeport, Lorain, Cleveland and Girard, O., were present. Officers Listed Miss Mary Polutnik of Lorain, John Pezdirtz of Cleveland and J. Leksan of Barber-ton, all Supreme Board officers, were present. Officers of St. Jerome's Society are: Anthony F. Bevec Jr., president; John Bevec, vice president; Frank Batista, secretary; Frank Drenik, recording secretary; Frank Kirn, treasurer. Trustees are: Joe Krall, Frank Cadez, Rudolph Tomsic. The house committee is: Joe Sedmak, John Bevec, John Cadez, Frank Dudik and Joe Holsey. Founders of the lodge were: Mary Krasna, Anton Krasna, John Pelhan, Frank Fende, Anton Tomsic, Frank Kirn, Mary Bevec, Josephine Delost, Anton Bevec. Mary Bevec and Josephine Delost are deceased. The souvenir booklet issued for this 25th anniversary was one of the most attractive ever printed by any organization in Canonsburg. The history showed the progress of the lodge since its in- fception. dedication of the KSKJ Building will take place. All members are asked to meet before church services in the morning. The KSKJ Building Membership Campaign is still on. We have secured about one-fourth of our quota. Every member should get busy and try to get at least one member. Have you tried to do your share? If not, why? We will have two new members to be admitted at this meeting, so let's go and secure our goal! Frank Buchpr, Sec'y. Restaurant team and the St. Joseph Boosters' (No. 12) team. Three cars made the trip and our group included the following members: John Zakely (captain), Vincent Stempel, Val Capuder, Jack Pishkur, Joseph Zagar, John Cvetkovich, Jack Zagar and Adolph Vesel. We were also accompanied by our cheer leader, Mrs. John Zakely, wife" of our captain, and two rooters. The weather was ideal and our spirits high, and more than once our voices echoed over the countryside of northern New Jersey and Pennsylvania as we sang the old famil- Joliet, 111.—The parishioners lem of our youth. Recreation of St. Joseph's Parish were highly honored Sunday afternoon, July 9, when the Most Rev. Bernard J. Sheil, auxil- under proper supervision is the best answer to the enforced leisure time of so many of our young boys and girls. He con- iary bishop of Chicago, blessed j gratulated our pastor and the the new parish park. Accom-! parishioners on what they have panied by a large number of | accomplished in this respect by local clergy, the bishop was l building their own parish park. met at the entrance by St. Joseph's School Band. He was escorted to the specially prepared speakers' platform, and there he and the other distinguished guests were formally greeted by Father Butala. In his talk to the assembly, the bishep stressed the fact that our yoifth is the most precious wealth of our nation. Hu- He praised their spirit of co-operation, he blessed the fruits of their labors. The bishop then inspected the buildings and the grounds, and was surprised to learn that all the work was done by our parishioners, and in such a short time. Credit is certainly due to John A. Zelko and his assistants for the laying out of the grounds, for designing the man values rise above material j buildings, and for supervising the work. Credit is also due to iar Slovenian songs. Every song reminded us of another, especially since several of our group are members of the well-known Domovina Singing Society. By the way, don't ever take John Zagar seriously if he tells you he knows the best and most direct route to Forest' and economic. Therefore, our City. On the trip home we re-'youth deserves our attention the many of our faithful par-lied on our road maps and and help. Proper recreational i ishioners who have worked for found our route was some 40 facilities help to solve the prob- months on the project, miles shorter than John's! - whereupon he was continuous- ST. STEPHEN'S CLASS OF '35 HAS LARGE INTERNATIONAL DEMONSTRATION TO MARK GARDEN DEDICATION Cleveland, O.—An international demonstration on behalf of peace and brotherhood that is to mark the dedication of the chain of Cultural Gardens on Sunday, July 30, will focus world-wide attention on the Seventh World's Poultry Congress and Exposition that is to convene in Cleveland July 28-Aug. 7. This dedication, which features International Peace Day of the World's Poultry Congress, is estimated to attract a half million people, including delegates from 60 countries in the world and every state of the United States, and will be broadcast over all the networks and by short wave to every country in the world. President Franklin D. Roosevelt has been invited to represent the people of the United States, in the dedication of the Monument to World Peace, which will be unveiled in the American Legion Peace Garden of the Nations, and will symbolize the general spirit of the dedication of the entire chain of Cultural Gardens. ly referred to as "Wrong Way" Zagar. After we finally arrived in Forest City and were fortified by a delicious meal prepared by Hank Turk, we visited some friends of Mr. and Mrs. Zakely on a farm outside of town. There we enoyed fresh milk, strawberries, cider and cake, which were certainly appreciated. We were tempted to linger in that pleasant atmosphere, but time was getting short. That evening we bowled the Grill team and lost the match by an overwhelming margin. After the game we went back to Hank Turk's place, where the Grill team had arranged supper for us. The next day, after a restful night at Muchitz's hotel, we bowled against the St. Joseph Boosters and won this match. All in all, we kind of broke even—lost one and won one. Time passed swiftly and all too soon we had to turn back «It 1iMMe tCt (Conunuea on NUMBER OF HIGH SCHOOL GRADUATES Chicago, III.—The largest Mary Stars and Rose Terselich class graduating from St. Stephen's Grammar School in June, 1935, had 44 Slovenian boys and girls. This year the class is proud to boast that it is the only class ever having more than half its students graduating from various high schools. To be exact, there were 24 scholars attending five well-known high schools of Chicago. To St. Ignatius' High School for boys went Emil Madic, Bernard Rom and Joseph Tursich. De La Salle High School, also for boys, was attended by Charles Grill. Anthony Kovacic and Thomas Kremesec chose Crane High School for boys. Five girls from the class receiver their degrees at St. Mary's High School for girls. Those preferring St. Mary's were Marie Korenchan, Marie Kukffian, Margaret Sehiffler, The majority of the class selected Harrison High School for boys and girls as their place of education. The 13 boys and girls who received a high school diploma from Harrison High School were: Ann Asich, Leonard Gregorich, Leroy Gregorich, Stanley Jakoplich, Elsie Kellens, Vincent Leben, Anthony Luzar, Agnes Mladic* Anne Pirc, Edward Prah, An-geline Puklavetz and Frank Umek. Congratulations to the class of 1939! Other Slovenians graduating from Harrison High School were Martin Baskovich, Olga Erzen, Raymond Kochevar, Bertha Kremesec, Dorothy Omer-za, Raymond Poldon, Louis Re-poush, Vivian Stritar and Margaret Urek. The Page Must Topi The Page Must Usdl FOR GOD, HOME AND COUNTRY By FATHER KAPISTRAN SECRETS OF PROPAGANDA We were privileged to »ee the original copy of Cardinal Tiaserant's letter to the Voice of the Church magazine recently published in that magasine regarding the Eastern question. * Cardinal Tisserant is the Prefect of the Sacred Congregation of the Oriental Church in Rome. His office is to define and protect the rights and RITES of the Eastern discipline. His interest and mission is to unite the separated Oriental sects to the Church of Rome. * The Voice of the Church is the only publication of its kind in the United States. Its president is His Eminence Cardinal Mundelein of Chicago. Its secretary is the Abbott of St. Pro-cop iu s Abbey in Lisle, 111. Its mission is to promote the work of the Congregation of Eastern Churches in this country. * Now for the letter: Cardinal Tisserant expresses deep regret that we refer to those Oriental rites which are united to the Pope of Rome as Uniates and the allow the separated Easterns to be called Orthodox. ....The Cardinal Prefect makes the following decree; namely, that the words "Unia," "Uni-ate" and "Uniatism" shoifld no longer be used in referring to the Oriental Catholics in contradistinction to the separated Easterns. Hereafter we should call them "Catholics" as we would call ourselves in the West. * This letter is a tremendous plea to stress the Universality of the Church. Sometimes by a word or phrase we can undo the work of centuries of martyrs. Thus Cardinal Tisserant wishes our language to correspond to our doctrine that the Church of Christ is one. « The editor of the Voice of the Church, the Rev. Walter Jendrusak, O.S.B., tells us that one of the leading world authorities on the question of the reunion of the Oriental separated rites to the Church of Christ is a Slovenian priest, Father Grivec. OPEN-AIR READING ROOM Cleveland, O.—A gay bit of the Old World again made its appearance on June 26 in Eastman Park, just east of the Main Public Library on Supe rior Ave. and E. 3d St. Bril liantly colored beach umbrel las shade green tables, chairs and benches on the walk that runs north and south through this little park, where the Open-Air Reading Room of the Cleveland Public Library again combines the use of books with reading in the open air. This green oasis, surrounded by concrete and steel in the heart of a city, invites the passer-by to pause and enjoy a good book read in the open air. Books and magazines may be read here without charge and no library card is needed to use this added service of the Library. CLEVELANDERS! Make reservations for the July 23 trip to Joliet, 111. Communicate with Anton Grdina, 1053 E. 62nd St. Phone: HEn-derson 2088. If anyone will go to the pains to collate the foreign news which appears in all the daily newspapers, he will discover that there is hardly any substantial difference in what is printed in journals of remotely different principles. All tell the same tale, with some small variations in the bias given the sub-editing. All depend on the same stream of infprmation supplied by agencies. Seldom in history has a more difficult, more vital issue come upon the world than the conflict in Spain; but the newspapers of the English-readinglworld have published almost identical reports, with only rare attempts to penetrate beyond the agencies which supply them. Who is the controller of this current propaganda? I do not know. Some say that the rulers of Britain own and control the agencies. Some say that a group of Freemason and Jewish intriguers are the masters. Some think that public opinion create a demand for news congenial to the mass-mind and that this is supplied with no motive save commercial sal-ability. Whoever or whatever controls the supply of news to English newspapers, it must be a small group; for we see that all the news comes through one narrow channel. It is obvious, too, that this control of news is not done by minds akin to ours. In fine, therefore, we depend for our international news upon a small anonymous group, resident we know, not where. We live under as strictly controlled propaganda as the inhabitants of Communist and Fascist countries. The only difference between us and Russians and Italians is that the Russians know that Stalin controls the news, the Italians know that they are hearing only what Mussolini wishes them to hear, but we muddle along under a dictatorship that we cannot identify. We call ourselves free because we cannot see our master. We know, however, that he is not one of ourselves. —The Irish Monthly. Your work for the Union is work for yourself, for every member is a part owner, and has a voice in the management of the organization. JACKIE You think I'm a hard-boiled Copper, Writing tickets at forty-three; Well, perhaps I'm thinking of Jackie, And all that the lad meant to me. How's that? Tell you about it? Well, stronger, the boy was my son. God, what I'd give to hear "Daddy" Once more when the day's work is done. The driver was just in a hurry; He didn't intend any harm, But the sun and the stars quit shining When I picked up my boy's lifeless form. Well, Mister, I'll not give you a ticket; don't want to "pinch" anyone. But I'd ride this motor through hell To protect another man's son. So the next time you feel like speeding Or passing a boulevard stop, Just pause and remember my Jackie, The son of a hard-boiled cop! —Cleveland Police Department Bureau of Public Relations. POSIES, PAINT POTS AND POETS At the first swelling of the buds, Rudolph puts in an appearance. He is not my gardener, exclusively; he belongs rather to several of us collectively, being gardener-in-gen-eral to the neighborhood. By a scale of justice all his own, Rudolph divides his time among his. customers, as he calls us, the latter days of the week, when everyone wants the place to look nice for the week-end, going to those who have found something for him to do in winter when gardening is at a standstill. Those who forget that he has to live when winter winds as well as summer flowers blow, have to take the less choice days of the week. All the neighborhood is aware of Rudolph's skill as a gardener. To only a few it is known that he is a poet. I am among the few, because some busy tongue has informed Rudolph that I likewise am a versifier. His verse Rudolph keeps in a large and ornate scrap-book, safe from publicity (where, I suspect, much of my own would better be), illustrated by his own hand and only brought to light when persuaded to by a fellow poet; myself, for instance. Rudolph, you see, is a three-in-one person. One part of him, in season, persuades the perennials to move without being sulky, urges the annuals to climb from ¿eed to bloom with breath-taking swiftness. Another part of him, in lean days, consoles himself with the game of making words and lines come out even. And there is the other Rudolph, the winter worker, the painter. In the autumn of the first year that he had worked for me he reminded me that not pflly .could he, in season, make the garden gay with color, but, out of season, make the house, the furniture, what you would, gay with paint. As a lot of things around our house looked just then as if they needed to be made gay I took Rudolph at his word and took him on, thus becoming if not first, at least second choice among his customers when days were to be given out in /6 = the spring. We did teamwork, Rudolph and I. I mixed and Rudolph laid on. Belonging to the generation which was raised on Ruskin, I did not forget that woman's great function is to praise. So, I praised and Rudolph laid it on. One grows bold with much accomplishing. Growing bold I rashly promised Rudolph I would save him out the dining room when we had the house done over. Peter shook his head doubtfully when I told him what Rudolph and I were up to. Bathrooms, maybe, but the dining room? Best let the painter go through and do it professionally. However, I had promised Rudolph —and that was that. The painter came and painted his way through the, myself hanging onto his every movement, hoping thus to gather knowledge and improve, vicariously, my Rudolph's stroke. The time came for Rudolph and myself to imitate what he had done. Enthusiastically, Rudolph set about the sizing of the walls in exactly the manner that the painter had done, the information, of course, conveyed through me. And as the walls are of sand plaster the sizing was no mean job. Meanwhile, I mixed colors and matched, my confidence in ourselves unbounded. Next day, the sizing dry, the matching completed, Rudolph began to lay on the first coat of the soft and lovely shade that, thanks to the painter's magnanimity, I had been able to match exactly. We, that is Rudolph painting and myself praising, saw to it that every square inch of ceiling and wall was covered evenly. Th?n, vastly admiring our own skill, we called it a day and rested from our labors. But not from anxiety. Morning revealed that our painting in no way resembled the painter's. It had dried but in no such captivating evenness as the painted paint had dried upon the walls he painted. Our walls were a disheartening series of splotches as if they, the walls, had caught a gigantic case of measles during the night. Nothing daunted, we set to, Rudolph and I, and painted them a second time. First coat did not count, we argued to ourselves bravely. But with no better results. A third time we attacked them—the measles were no better. It dawned on me that something had gone wrong somewhere. As a broadcaster of methods in painting I seemed to be a rank failure. Peter, returning each night to more fresh paint on the same old splotchiness, refrained from reminding me of his advice, which was truly noble in him. On this fourth day half way down a splotchy wall, Rudolph stopped abruptly, brush in hand, and turned around to me seated upon a swathed chair, hoping against hope that this time the measles would be cured. "These walls make me think of my Uncle Rudy!" he said cryptically. I had not known his Uncle Rudy and couldn't sense the connection. He used to have a lot of sayings," Rudolph went on. "German sayings, they were. One of them went like this, 'Was und wieder was!' Whenever he'd get real worried about something he couldn't get right, he'd say, 'Es ist ein was und wieder was.'" "What did he mean?" I pressed, seeing that Rudolph wanted to be asked. "Well, near as I can give it in English, he meant, 'It's always something else, yet.' And this here wall," waving his brush at the splotches, "it puts me in mind of my uncle. Every day when I come, it's always something else, yet. It's a was und wieder was! That's what it is!" But thprp W£fP no more 'wieders,' happily for Rudolph and myself. We seemed to have conquered them if you except one stubborn splotch which insisted upon being individualized, as it were. But we hung the biggest dining room picture where it would cast a friendly shadow over this ghost of our trouble. And having hung it, I cash the shadow of the village paint man's JOES VISIT PENNSY (Continued from page 7) toward the Trylon and Per-isphere. We wish to thank all our old and new friends in Forest City for their efforts in helping us to enjoy every minute of our visit. To be part of a Slovenian community is a refreshingly new experience for us, inasmuch as here in New York the Slovenians are scattered throughout its five boroughs among seven million people. However, when you come to see the New York World's Fair, visit the American Slovenian Auditorium, 253 Irving Ave., Brooklyn, where you will always find a large percentage of the metropolitan Slovenians. Jack Zagar. -o- You represent an organization that's built on a solid financial and spiritual foundation. Our Page Is Your Page I The Page Must Lead! The Page Must Top! They'll _ Come! 9k BY TRAIN BY BUS BY PLANE AND EVEN BY BOAT July 23, 1939 TO JOLIET ILL.9 for The Greatest Gathering in KSKJ History Be there with Kay Jays from all parts of the KSKJ world to mark 45 years of work in the fraternal field. See the dedication of the new KSKJ Building, monument to pioneers and the Union's fraternal spirit. MAKE PLANS NOW! bill and those feverish days of splotch erasing firmly from my mind. But not Rudolph. He could not dismiss disaster so easily, as I was to discover. He was raking the winter's debris from the perennial bed some weeks later, myself looking on for signs of hopeful delphinium and columbine and phlox, when, suddenly he stopped, as he had stopped that day in the middle of his painting. "I've been thinking over what we went through when we painted the dining room," he began unexpectedly. "Laying in bed, nights, hunting for a word that would say what we suffered," he went on. (I accepted the "we" without comment. Had I not agonized as much as he?) "Last night, all at once, it came to me what it was . . . mental anguish. That's what it was, all right, mental anguish!" He had been leaning on his rake, but he straightened up now, pulling the dead leaves from the hiding shoots below. "Now that I've thought of the right word for what we went through, I can stop thinking about it," he said simply. Did I smile, as I had smiled a while ago at his 'was und wieder was'? I did not. Too often have I lain awake myself at night, searching for words, dismissing them impatiently, as they came forth from the darkness, because this one was too weak, this one too strong, this one too dark, another too swift, recognizing in a flash the one indubitably right word as it suddenly separated itself from its predecessors. And knowing peace only when it had been found. More than peace—joy,! Rudolph, the gardener, Rudolph, the painter, both these men I knew. They did my bidding with spade and brush, and did it well. But this third man who had been in hiding all the while? I had not known him at all. This man who, after a day of toil with .his hands, could know no rest until he had succeeded in digging laboriously from his mind, the one, elusive, right word that would exactly record some experience of his own. Could any poet do more? Or less? —Grace H. Sherwood. (In Catholic Digest) OUR PAGE COOKING SCHOOL By Francos Ji In spite of the fact that veal is reputed to be one of the most bland meats, it no longer belongs in a class with tasteless meats. The proper way of cooking meat in the presence of moisture and highly seasoned condiments, adds to the tastiness of any meat. Here is a recipe for veal that I know you will enjoy: Brown Fricassee of Veal l'Vfc pounds of veal steak, flour, hot fat, Vfc cupful of cold water, 2 tablespoons flour, teaspoon salt, Vt cupful chili sauce, dash of pepper. Cut veal in pieces for serving, roll in flour and brown on both sides in hot fat—fried out from salt pork. Add enough water to almost cover and slowly simmer for hour. Make an uncooked sauce by combining flour, salt and pepper with chili sauce and water. Pour the sauce over the meat, stir until boiling and let simmer 30 minutes. Creamed Beets Vt cup evaporated milk, 2 tablespoons butter, 2 tablespoons flour, 1 cup water, 8 medium-sized beets, 2 tablespoons sugar, salt to taste, parsley chopped fine. Boil beets until tender, place in cold water and peel. Dice into about one-half-inch cubes and add to the sauce. Serve hot. SAUCE: Melt the butter, add the flour, and after mixing well, add the water, and cook until it begins to thicken, add the milk. When the sauce is nearly done, add vinegar, sugar and satf. Sprinkle with parsley. Raspberry Sherbet 2 tablespoons gelatin, 3 cups cold water, 1 cup boiling water, 2 cups sugar, 1 cup strained raspberry juice, 3 tablespoons lemon juice. Soften gelatin in Vs cup cold water; dissolve in boiling water, and add sugar, fruitjuices and remaining 2Vfc cups cold water; strain and freeze. Makes 2 quarts sherbet. Chinese Chicken Salad 2 tablespoons gelatin, cup cold water, 1*4 cups boiling chicken stock, Vfc teaspoon Salt, Vs teaspoon paprika, 1 cup canned pineapple juice, cups finely cut, cooked chicken, 1 Vfc cups drained, dried pineapple, 1 cup shredded toasted almonds, lettuce and mustard cream mayonnaise. Soften gelatin in cold water 5 minutes; dissolve in boiling stock, add seasonings and pineapple juice; chill. When slightly thickened, fold in chicken, pineapple and almonds. Turn into large mold; chill until firm. Unmold on large platter, garnish with lettuce and serve with mayonnaise. Mustard Cream Mayonnaise Add Vi cup prepared mustard to your favorite mayonnaise; fold into cup heavy cream, whipped. Makes 1V6 cups dressing. ——o- A new KSKJ member today means a bigger KSKJ tomorrow. A bigger KSKJ tomorrow means better KSKJ. A better KSKJ should be the aim of every member I NEW YORK'S ONLY SLOVENIAN DANCE HALL —DAN0ENO— Every Sunday night, 8:30 P. M at the SLOVENIAN watt. 253 Irving Arenac (corner PWtker St), Brooklyn. N. T. (Telephone: JEfferson 3—8362) Music by JERRY KOPRIVSEK. WL, and his STARLIGHT DANCE ORCHESTRA with JOHNNY ZKDAR, ADMISSION Directions: BJtT. 14 Bt—Canareie Line Subway or the Metropolitan Avenue elevator train to Myrtle and Wyckaff Avenues, Ridgewood, BrooUyn, N. Y. Then walk along Wyokott Avenue to Bleecker Street and Irving Avenue. iimmimmummmmmmmmmmmmmmmm