36 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1/2015 POROČILORECENZIJA, POROČILO Predvideni čas za ogled njegovih glav- nih znamenitosti je dva dni. Avtorja sta besedilu poleg fotografij dodala tudi zemljevid mestnega središča, ki uporabnikom močno olajša orienta- cijo po mestu. Za drugo priporočeno pot, speljano po severnem delu oto- ka, potrebujemo štiri dni. Prvi dan namenimo prestolnici Severne Irske Belfastu, drugi dan se odpravimo proti zahodu do Londonnderryja in zatem do Coleraineja, tretji dan pa se odpravimo nazaj proti Belfastu, pri čemer nas pot vodi mimo najbolj obiskane turistične točke na Sever- nem Irskem, imenovane Velikanove stopinje ali Velikanov pločnik. Zadnji dan se iz Belfasta odpravimo v Dublin. Tretja priporočena pot je spe- ljana po južnem delu otoka. Prvi dan šestdnevne ture je namenjen zname- nitostim na poti iz Dublina do Burre- na, vrhunec drugega dne je ogled mo- gočnih Moherskih pečin, ene najbolj prepoznavnih znamenitosti Republi- ke Irske. Tretji dan potujemo med Li- merickom in Killarneyjem, četrti dan do Iveragha, peti dan namenimo ogle- doma Corka in Waterforda, zadnji dan pa se odpravimo nazaj proti Du- blinu. Poglavje o priporočenih poteh se zaključi z zemljevidoma vseh treh opisanih poti. Besedilu v poglavju o priporočenih poteh so dodane števil- ne fotografije, ki bralca že pred od- hodom na pot dodatno spodbudijo k odkrivanju Zelenega otoka, vzdevka, ki se je sčasoma oprijel Irske. Časovni načrti priporočenih poti so, z izjemo prve, dvodnevne po prestolnici, nare- jeni ob predpostavki uporabe lastnega vozila ali organiziranega avtobusnega prevoza, kar je v primerjavi s podob- nimi vodniki lahko pomanjkljivost. Številni posamezniki, ki se na poto- vanje odpravijo v lastni režiji, namreč uporabljajo javni potniški promet. Vodnik, ki je izšel pri Založbi ZRC, je uredil Drago Kladnik, z recenzent- skimi nasveti sta ga oplemenitila Blaž Repe in Naja Marot. Prepričan sem, da vam bo ob obisku Irske dobrodošel sopotnik in hkrati vodič. Matjaž Geršič d. o. o., v katerem je večina zaposle- nih ravno geografov, dobili vpogled v aplikativno vrednost geografskega znanja. Zaposleni v podjetju (Matjaž Harmel, Klemen Strmšnik in Ale- ksandra Krajnc) so udeležencem po- kazali, kako z izvirnimi idejami ter z njihovo izvedbo prispevati v dobro skupnosti in od sadov tega dela tudi (pre)živeti. Predstavitev projektov je bila zasnovana na način, da so bili udeležencem uvodoma predstavljeni območje in strateški cilji projekta. Predavatelji so nato udeležence prek vodene diskusije v obliki sproščene- ga in odprtega dialoga spodbudili k podajanju lastnih idej za iskanje konkretnih rešitev za vsako izmed predstavljenih območij. Med disku- sijo se je prek nekaterih zelo dobrih, drznih in inovativnih rešitev, ki so jih predlagali udeleženci sami, še enkrat več pokazalo, da sta tako kritična in neobremenjena misel mladih študen- tov geografije ob zaključku njihovega izobraževanja kot tudi njihovo pozna- vanje širokega spektra najrazličnejših geografskih vsebin, zelo dobri popo- tnici za nadaljnje ustvarjalno delo. Drugi del treninga je bil izrazito prak- tično zasnovan in je potekal v obliki »igre vlog«. Udeleženci so bili razdelje- ni v skupine, ki so imele nalogo, da na namišljenem območju reda velikosti slovenske občine, zasnovati in v pro- stor umestiti konkretne idejne rešitve. Pri tem so bili zavezani z v naprej po- danimi strateškimi usmeritvami, kot na primer: spodbujanje razvoja tu- rizma na planini, razvoj gospodarstva v dolini, rešitev vprašanja odlaganja odpadkov, zagotovitev trajnostne rabe naravnih virov ter omogočenje kako- Praktični trening za študente geografije Ljubljana, Oddelek za geografijo Uni- verze v Ljubljani, 9. 1. 2015 Podjetje ZaVita d. o. o. (http://www. zavita.si/) in Oddelek za geografijo Univerze v Ljubljani sta 9. 1. 2015 na Oddelku za geografijo organizi- rala celodnevni »praktični trening za študente geografije«, ki se ga je ude- ležilo 32 udeležencev. Ciljna skupina so bili študenti drugostopenjskega magistrskega študijskega programa, ki so z eno nogo še na fakulteti, z drugo že vstopajo na trg delovne sile. Namen treninga je bil pokazati upo- rabno vrednost študija geografije, pri čemer so bili s svojim aktivnim sode- lovanjem soudeleženi predvsem sami udeleženci, študenti. V prvem delu treninga so udeležen- ci prek predstavitve nekaterih kon- kretnih projektov podjetja ZaVita GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1/2015 | 37 POROČILO ki spletnega vprašalnika je pokazala, da si študenti takih aktivnosti želijo, zaradi česar si bomo na Oddelku za geografijo Univerze v Ljubljani tudi v prihodnje prizadevali, da bi v sode- lovanju z gospodarstvom ali razisko- valnimi inštitucijami izvedli še kakšen podoben projekt. Na tem mestu se člani Oddelka za- hvaljujemo predstavnikom podjetja ZaVita d. o. o. za pobudo, idejo, s katero so se obrnili na nas, za izvedbo treninga in pripravljenost. Še posebej se jim zahvaljujemo za njihov drago- cen čas, ki so ga nesebično delili z na- šimi študenti, ko so jih »trenirali« za samostojno karierno pot in jim preda- jali svoje profesionalne izkušnje. Tajan Trobec, tajan.trobec@ff.uni-lj.si je imel vsak izmed likov opredeljeno tudi svojo skrivno nalogo, skrivni in- teres ali tihi dogovor s katerim izmed drugih akterjev, za katerega preostali niso vedeli. V skupinah so se razvile burne razpra- ve, ki so obrodile zelo dobre in ino- vativne predloge za nadaljnji razvoj dodeljenega območja. Vsaka izmed skupin je svoje delo ob koncu tudi predstavila ostalim skupinam. Ker so skupine delale na istem območju, je bilo njihove rešitve mogoče neposre- dno primerjati med seboj. Vse skupaj je po izvedenih predstavitvah predsta- vljalo dobro iztočnico za plodno dis- kusijo, tako med posameznimi skupi- nami kot tudi med predavatelji. Odzivi na trening so bili s strani ude- ležencev zelo pozitivni. Evalvacija, ki smo jo med udeleženci izvedli v obli- vostnih bivalnih pogojev za prebival- ce. Dodaten izziv za uspešno izvedbo nalog je predstavljala vzporedno po- tekajoča igra vlog. Udeleženci vsake skupine so se namreč tekom treninga prelevili v različne akterje, ki so tudi v realnosti soudeleženi v procesu od- ločanja. Vloge, ki so jih igrali, so bile župan, eko-kmet, investitor, predstav- nik nevladne organizacije, prostorski načrtovalec, predstavnik mednaro- dnega donatorja, uradnik pristojnega ministrstva in vaški posebnež. Vsak izmed stereotipnih igranih likov je bil v naprej opremljen s konkretni- mi informacijami, ki so se nanašale na njegovo področje delovanja in v okviru katerih je moral krmariti proti skupnim kompromisnim rešitvam. Te informacije so bile znane vsem. Da pa bi ozadje celotnega procesa odlo- čanja odražalo čim bolj realno stanje, Ustvarjalno delo v skupinah. (Foto: Tajan Trobec)