KRANJ, ponedeljek, 30. junija 1986 GIASjUD SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA. LJUDSTVA ZA GORENJSKO »ber/l Z NAMI — Ml Z VAMI, VI Z NAMI — Ml Z VAMI, VI Z NAMI — Ml Z VAMI, VI Z NAMI - V STAREM DELU MESTA KRANJA jaki. spel", usrrt sta S< ljakd , v H v OS ,. Iz c jih je ;o do ij (ni me si irko I PRODAJALNE: ŽENSKI SALON ženska konfekcijska oblačila, pokrivala, Kranj, Titov trg 7/1 MOŠKI SALON moška konfekcijska oblačila, pokrivala, Kranj, Titov trg 7 MODNI SALON modna in mladinska oblačila, Kranj, Titov trg 7/11 ŠPORT športna oblačila, trikotaža, Kranj, Tavčarjeva 31 BABY otroška oblačila, oprema dojenčka, Kranj, Titov trg 23 MAJA ženske pletenine, bluze, kopalke, Kranj, Prešernova 11 VOLNA ženske in moške pletenine, volna za pletenje, Kranj, Cankarjeva 6 MODA žensko perilo, trikotaža, nederčki, kopalke, Kranj, Titov trg 15 JOŠT srajce, moško perilo, pletenine, kopalke, Kranj, Prešernova 11 KLUB srajce, moško perilo, pletenine, kopalke, Kranj, Cankarjeva 5 NOGAVIČAR nogavice za ženske, moške in otroke, Kranj, Titov trg 23 LASTOVKA nogavice, perilo, trikotaža, Kranj, Koroška cesto 16 BALA zavese, posteljnina, preproge, brisače, Kranj, Cankarjeva 10 PRI KRANJCU DROGERIJA E MODA ČEBELICA NOGAVIČAR NOGAVIČAR PLETENINE metrsko tekstilno blago, Kranj, Cankarjeva 7 drogerijsko, kozmetično blago, foto, Kranj, Titov trg 18 modne hlače, pokrivala, Krai.j, Prešernova 14 otroška konfekcija, trikotaža, Škofja Loka, Mestni trg 34 nogavice, perilo, trikotaža, Ški.fja Loka, Mestni trg 6 nogavice, otroško perilo, trikotaža, Kamnik, Maistrova 4 ženske pletenine, volna za pletenje, Jesenice, Kidričeva 15 PONUDBA PO NIŽJIH CENAH: NA KLANCU ženska in moška konfekcijska oblačila, Kranj, Vodopivčeva ulica 2 PEPELKA otroška konfekcijska oblačila, trikotaža, Kranj, Vodopivčeva ulica 7 PLETENINE ženske bluze, pletenine, perilo, Kranj, Jenkova ulica 1 BAZAR perilo, pletenine, trikotaža, Kranj, Vodopivčeva ulica 6 H__ Jc&MNIKU, NA JESENICAH IN V ŠKOFJI LOKI — Ml Z VAMI, VI Z NAMI — Ml Z VAMI, VI Z NAMI — Ml Z VAMI, VI Z NAMI GLAS 2. STRAN PONEDELJEK, 30. JUNIJA 1986 Slovenija Marija Jelene, Dobretova, peče dražgoške kruhke SRCE IZ MEDENEGA TESTA Naučila se je od mame, mamo je naučil oče, očeta so podučile tete. Približno poldrugo stoletje je stara tradicija dražgoških kruhkov v rodbini Marije Jelene. Obvlada jo tudi njena vnukinja, le da se ji ne posveča dosti. Marija Jelene je pravzaprav edina, ki dela dražgoške kruhke. Testo zame-si na medu, običajno na domačem cvetličnem medu, ga začini s klinčki in cimetom, ter mu doda jelenovo sol. Testo zamesi srednje trdo. Iz njega nato z rokami oblikuje srce, zvezdo, majoliko, pipo ali kar ji drugega vzklije v domišljiji. Na osnovno obliko nato poklada prav tako ročno izdelane okraske iz te-stenih niti: rože, grozdje, klasje. Edina pomagala so ji zobotrebec, nožek in pinceta. Ko je testo oblikovano in okrašeno, ga da peč. Ni nujno, da takoj, lahko tudi šele naslednji dan. Pekač namaže z oljem. Pri peki mora paziti, da ogenj ni prehud za medeno testo. Pečen kruhek prevleče z medom, raztopljenim v vodi, da se lepo posveti. Lakov ne mara, saj ne peče kruhkov le za okras, ampak tudi za usta. Koliko dražgoških kruhkov je že naredila, ne ve. Veliko. Dela jih po naročilu; za poroke, godove, darila. Tudi na loškem izseljeniškem pikniku je že bi-a z njimi. Največji kruhek doslej je naredila v obliki srca. Visok je bil 70, širok 50 centimetrov. Stehtala pa ga ni. Zadnja leta, ko je moka slabša, ji peka kdaj tudi nagaja. Uporablja belo moko, a če je slaba, testo noče narasti. Dražgoški kruhek Marije Jelene je podoben umetelno oblikovanemu izdelku iz lesa. Tako gladek, enakomerno rjav, z jasnimi obrisi cvetja in drugega okrasja! Alojz Basaj iz Selc pravi: »CIM VEČJI JE, BOLJ JE KREDITEN« šopov dlak po 200 do 240. Navezuje jih na usnjen jermen; s kratkimi, dolgimi štiri, pet centimetrov, začne vezati na vrhu, nato pa navezuje vse daljše šopke. Ko so vsi navezani, so podobni smreki. Vse povezave nato poveže še z zeleno nitko in obsije z blagom, da se nitka ne bi pretrgala in dlakasti čop razsul. Osemnajst centimetrov dolg čop, ki ga je imel pred sabo, je delal kar štiri dni. Samo za Miloša Keliha na Bledu še ve, da dela gamsove čope. K njemu prihajajo lovci z vseh koncev, od Primorske do Kamniških planin. Čope veže pozimi. Ko so imeli gamsi garje, se je to poznalo tudi pri njem. Garjav kozel nima čopa. Alojz Basaj, ki je bil ustanovitelj lovske družine Selca, še jaga. Vsako leto upleni po enega srnjaka, med njegovimi trofejami pa je tudi lep divji petelin, rogovje kronskega jelena in druga divjad. V družino, ki ima 86 lovcev, prihajajo lovit tudi Nemci, Avstrijci in Italijani. Včasih jih je spremljal tudi Alojz Basaj, ko so prihajali nad petelina. Zdaj je petelin zaščiten, lovci pa hodijo na odstrel srnjadi, divjih prašičev, gamsov. Od vseh lovskih običajev je Alojzu Basaju najbolj všeč krst mladega lovca, ki po opravljenem izpitu upleni prvo trofejno žival. Palica, s katero ga krstijo, nosi podpise vseh krstiteljev. Se pa lovec ceni tudi po tem, kako krsti. Ce je nasilen s palico, je tudi drugače, in tak v zeleni bratovščini nima posebnega ugleda. Slovenija Nenavadna hišna imena: Pekel, Paradiž, Nebesa, Vice NEBESKA TRANSVERZALA Govor je o gamsovem čopu, lovskem okrasu za klobuke. Lovec, ki upleni gamsa, populi dlako po vrhu grebena in jo prinese Alojzu Basaju, da mu iz nje naredi čop. To pa ni tako preprosto, kot se zdi na pogled. Skupaj poveže po petnajst, dvajset titolft^e^V%#rSo^i4<* takift-ma^f+rfih Ljudje na samotnih kmetijah, razloženih po hribovju Koprivnika, so bili včasih res precej osameli, kljub temu pa jim ni manjkalo dobre volje. To dokazujejo tudi štiri imena hiš, ki se kot veriga vlečejo od Sela navkreber do vrha Koprivnika in se tam prevesijo na sovodenjsko stran. Tej zvezi bi lahko rekli tudi nebeška transverzala. Žiga sicer ne boste dobili, kljub temu pa se boste prijetno sprehodili. V vznožju Koprivnika, na Selu, kjer se Poljanska dolina odpre žirovskemu polju, stoji hiča, ki ji £o danar, pravijo »pr'pklari«. Ne zato, ker bi bili domači tam hudobni in neprijazni. Morda so ji predniki nadeli hudomušno ime zato, ker je bila kovačija črna, z razžarjenim ognjem. Delali so podkvice za čevlje, motike in podobne drobne stvari, zraven pa so imeli še kakšno kravo. Danes kovačije ni več, hiša je obnovljena, kovače Burnike pa je zamenjal priimek Jezeršek. Nekje na sredi poti do vrha Koprivnika stoji v travnati krčevini Paradiž. Res je lep v soncu: zelen, tihoten. Seda nja hiša je baje stara 130 let. Kljub petnajstim otrokom zadnjih deset let v njej nihče ne živi več. Obiskujejo jo le kot vikendaši. Nekdaj pa so bile po vsod, kjer je zdaj trava, njive, ki so mo rale preživeti številno družino, par krav in kakšnega prašiča. Zanimivo je tudi to, da hiša še nima elektrike. Na vrhu Koprivnika so Nebesa. Baj ta, katere zadnji gospodarji so se pisali Filipič, je že pred desetletji razpadla. Ljudje so odšli, namesto hiše pa se zdaj ponosno sili v nebo stolp pretvor nika. Do njega se pride s Sela mimo Kristana proti Pretovč, po drugi strani pa s Fužin. Prevesena na sovodenjsko stran Koprivnika stoji kmetija »pr' Vic«, vice. Pa tudi tod ne straši noben peklenšček. Ljudje živijo kot večina drugih hribovcev. Burnikovi se ne bojijo, da bi njihov dom ostal zapuščen. Stara generacija je poskrbela za podmladek. OBILO ČE DEŽUJE IN GRMI, LE PIČLO BO JEČMENA IN RŽI. Slovenija Oglje skuhati ni težko — če znaš, seveda ZALEŽATI PA NE SMEŠ Janez Stanonik iz Hotovelj, elektro-mehanik, obrtnik, ima kaj nenavadnega konjička. Lani je začel kuhati oglje. Dvakrat ga je skuhal. Tudi letos ga bo: prv:č junija, drugič septembra. Za kopo, ki jo je zakuril L6. junija, je porabil 35 do 40 kubičnih metrov slabšega odpadnega lesa. Vsak je dober, razen kostanja, ki ima preveč tanina in poka, pa akacije in trhlike. Les je zre-zal na meter dolgo. Potem je pripravil kopišče. Tla so zelo pomembna. Morajo biti nepropustna, da zrak ne uhaja. Na sredi je kopišče nekoliko višje kot pri kraju, da se voda od drv lahko odteka v žleb. Za nas-panje je uporabna prst s sta',c>^^gj£^^j^ že £i;eiga- o > "o a > Z m o Oh ^£8 turistično društvo žiri - tisR W etiketa žiri Na kmečkem turizmu Ivanke in Lojzeta Erznožnika, Kočarja, v Žirovskem vrhu je eno najprijetnejših doživetij sproščeno lenarjenje pod mogočno hruško pred hišo, ki s svojo senco pokriva leseno mizo in klop. Sonce tod ne sili v oči, ne oroša po nepotrebnem čela, razgleda pa tudi ne kvari. Pase se po lepo urejeni hiši, okrašeni z mnogimi pelargonijami, se sprehodi do debla, iz katerega gleda vodovodna pipa in teče bistra voda, če jo seveda odpreš, v lično leseno korito. Par korakov stran je drugo deblo. Panj. V njem je svojčas že domovala družina čebel, a tak panj ni pripraven, ker čebelar ne more zraven. To leto so čebele samo v pravem čebelnjaku. Spreletavajo se pred njim, čakajo, da bo vhod v panje prost in bodo lahko odložile sladke breme. Prek zaobljenega travnika seže pogled dlje, na zelene gozdove sosednjih pobočij. Na krčevini je osamljena kmetija. Doli v Žirj se ne vidi. Drevesa zakrivajo razgled, z vseh strani obkrožajo Kočarjevo domačijo, so njena naravna ograja. Ne vem, kaj bi; požirek sadjevca, ki ga je iz hrušk in jabolk skuhal gospodar, ali kozarec belega domačega istrskega vina. Bi kavo, sploh ne vpraša. Prinese jo. In piškote iz domače slaščičarne zraven. Sedimo v senci pod hruško in klepetamo. Kot bi se že prej poznali. Sredi poletja, ko je hiša polna ljudi, gospodar in gospodinja seveda nimata toliko časa za posedanje. V kuhinji je zanjo polne roke dela, on postreže zunaj, vrt in njiva pa takrat tudi ne čakata. Kad moraš imeti ljudi, še raje pa delo, da se lotiš kmečkega turizma, pripomni gospodinja Ivanka. Utrudljivo je. Dva meseca ni prost niti en dan, niti ena ura. Tako kot je še domala neomadeževa-na narava v Žirovskem vrhu, je naravna tudi hrana, ki jo Kočarjevi gostje dobijo na mizo. Vse je iz domače shrambe; meso, salame in klobase, med, maslo, sir in skuta, kruh, marme lada, jajca — vse je doma pridelano in narejeno. Še celo moka za kruh je iz domače pšenice. Samo kakšna drobnarija je iz trgovine. Čist zrak, mir, ki ga varujejo zeleni gozdovi, počitek — želodec bi se najra je kar naprej oglašal. V prikupni, po domače opremljeni jedilnici, postreže gospodinja z domačo hrano s sodobne ga jedilnega lista. Z iganci in štruklji za kosilo gostje najbrž ne bi bili preveč zadovoljni. Meso mora biti, posebne so predvsem priloge in slaščice v zapiku kosila. Penzion pri Kočarjevih stane letos 3 500 dinarjev. V primerjavi s hoteli ki večinoma ponujajo manj in slabše ni veliko. Zlasti ne, ker tudi malice, če si jih lačni zažele, ne gredo na drug ra čun. Kako se v poletni toploti prilež* hladno kislo mleko! Ne vem, komu bi počitek na krneč kem turizmu najbolj priporočila; za ljubljenemu paru, družini z majhnim otroki, starejšim, ki j m morska vročini in vrišč ne godita. Mislim, da bi bili vs zadovoljni. Razen tista rosna in sred nje stara mladež, ki se hoče zabavati ne. Njo bi hribovski mir dolgočasil. Od Kočarjevih odhajajo ljudje spoči ti in dobre volje. Svoje zadovoljstvi 2eni najbolj zgovorno izpričajo na ta način da se drugo leto vrnejo. V goste, ne 1 turistični penzion oziroma posteljni zmogljivost. Ko je vse to pripravil, je Janez Stanonik postavil stržen kope: pet pokončnih palic v obliki peterokotnika je zvezal s srobotom (ali žico), da se pod pritiskom drv ne sesede. Potem je začel zlagati drva, sprva skoraj navpično, nato navzven vse bolj položno, da prst ne bi zdrsnila na tla. Spodaj so drva drobnejša, zgoraj debelejša, ker se v zgornjem delu močneje kuha. Ko je les zložil, je celo kopo obložil s svežimi smrekovimi vejami. Na vrh je dal še listje,, da prst ne bi ušla med drva, čežnja pa je dal približno petnajst centimetrov debelo plast sežgane prsti. Kopo je zakuril tako, da je na dno stržena nasul droben, nasekan les, okrog dva decimetra debelo. Nanj je nasul žerjavico, pa spet toliko drobnega lesa, da se je vžgal ogenj. Ko se je začelo kaditi skozi stržen. ga je do polovice žasuT ž drobnim lesom, pokril luknjo in jo zasul z zemljo. Nikjer ni odprl zraka. V razmaku poldruge ure do dveh ur je luknjo stržena odprl in dodal droben les. Ko je ogenj prišel po sredini do vrha kope, drobnega lesa ni več dodajal. Ogenj je od sredine speljal po strani do zunanjega roba in po njem do tal. Ko pride ogenj do tal, je kopa kuhana. Ogenj regulira z zrakom tako, da po potrebi odpira in zapira spodnje dušnike in zgornje dime. Njegova kopa je zdaj že kuhana. Za kuho rabi dva tedna; če je vreme slabo, kakšen dan več. V obsegu je merila blizu 30 metrov, v premeru slabih sedem. Iz kope je dobil tri in pol do štiri tone oglja, ki ga bo nekaj oddal zasebnim »piknikarjem«, nekaj pa trgovskim organizacijam. Umnosti kuhanja oglja se je Janez Stanonik navzel od starejših s Kre-menka, od koder je doma. Njegov starejši sin kaže nekaj zanimanja. Nerodno je le, ker sam nima gozda in si mora pri okoliških kmetih sprositi manjvreden les. Pa še nasvet tistim, ki bi morda radi poskusili; zaspati se ne sme, ker bi se kopa lahko vžgala in bi4es v njej enostavno veselo zagorel, namesto da bi počasi oglenel. JE MESEC MOKER IN HLADAN, V GNILOBI RAD JE SAD KONČAN. S je Sc ke da sp bil dv dv ve, Če ta. fal na več Šal ovč že top mo ker km Trs P POV! špai veli! b op lotr kam II Slovenija PAJEK, VREMENSKI PREROK Če ne zaupate preveč televizijski vremenarju Trontlju, vam svetuj* da poskusite s staro, zanesljivo do. Pajki sodijo med izvrstne vrei ske preroke. Lepo vreme lahko pričakujemoj vidimo veliko pajkov, ki delajo mreže, stare pa popravljajo. M| obešajo na dolge glavne niti in cele noči prično delati nove. Nove mrea dežju so prav zanesljivo znamenj« bo vreme lepo. Ko se pajki boje dežja, jih je pri prav malo ali celo nič. Ce pa že kflOtovi dela mrežo, naredi glavne niti fratno kratke. j, Seveda so pajki na prostem zan^g,.:-vejši od tistih, ki delajo mreže v Zfj »j. J tih prostorih *uni 0 S) •O fife 7^2 /V^ ^ 1 i! i* Kje so časi, ko so šavrinke po Istri na svojih osličkih tovorile jajca! Vse hiše, tudi visoko v skalnatih bregeh, so obhodile in gospodinje so jim naložile jajc polne jerbase. V Trst so jih šle prodajat. Skromno so živeli, jajce je bilo bogastvo. Če je bila še bolj izmučena, si ga ni privoščila ne gospodinja ne ša-vrinka. Za Urice je moral biti. Le če je bil kdo pri hiši hudo bolan, ga je dobil. Suho meso in suho juho so jedli le, če je kdo umrl. .. Z Marijo Jermanovo iz Prečane pri Sovinjaku sem se pogovarjala o šavrin-kah, o življenju v teh krajih takrat in danes. Drugače se živi danes, pravi, gospodarji so po službah, hiše po teh hribih pa so še vedno skromne. Kravica, dve, največ tri, pa prašiček ali dva, dvajset, trideset kokoši. Ne, osla ni več. V njeni vasi ga že dolgo nima nihče več. Traktorje imajo. Težki časi so bili takrat, pota kamnita. Danes je vsa Istra prepletena z asfaltom. Kar čudno je, če avto zapelje na rdeče-belo kamnito pot. Danes ni več šavrink, ki bi pobirale jajca po hišah. Kmečke gospodinje jajca, hlebčke ovčjega sira in »demažonke« vina nalože v avto, pa hajd v Buzet, v Istrske toplice, tja, kamor pridejo turisti. Mimogrede bodo prodale, vedo vnaprej, ker so ljudje željni dobrih domačih kmečkih pridelkov. Ni treba več v Trst... Pa si oglejmo ta istrski kmečki turizem! V vrtu nasproti kmetije je zrasla Povsem nova nizka stavba, podobna španski haciendi. Nanjo spominjajo Velika rebrasta polkna, bele stene, rdeči opečnati tlaki. No, saj je istrsko, tudi notranja oprema je istrska, z velikim kaminom na sredi, okrog pa mize in klopi. Vsaj tri avtobuse hkrati spravijo noter. Pri nas na Gorenjskem si zamišljamo kmečki turizem tak, kot ga doživljamo, recimo, pri Tavčarjevih na Če-teni ravni, pri Žgajnarju v Starem vrhu, pri Podmlačanu v Jarčjem brdu in drugod. Nekaj sob za goste, ki tu ostajajo po teden, dva, hodijo na sprehode, nabirajo gobe, si odpočivajo. Tole v Istri pa je povsem drugačen turizem. Istra je preskočila to stopnjo in »udarila« na veliko. Samo en velik prostor rabiš, turiste le za uro, dve. V tem času turiste zamotijo z glasbo, saj igrajo vsi domači inštrumente, od tamburina do kitare in harmonike. Strežejo v narodnih nošah. Goste že pri avtobusu priča- kajo s harmoniko, kruhom in soljo, tudi domače žganje imajo. In potem je treba goste samo popeljati skozi ozko dvorišče, kjer cvete iz vsake stare pločevinke, razmajanega soda, iz starih veder, iz lončkov, obešenih pod stropom. Vrtnice, oleandri, fuksije, pelar-gonije. Pod napuščem so razstavili tudi staro istrsko kmečko orodje, pod strop so obesili stare flaškone. A ima človek vse to komajda čas videti, kajti že te posedejo za mizo, prinesejo prvi prigrizek: kruh, sir in salamo, v steklenicah pa domače belo in črno istrsko vino, pa malinovec za mladež. Kaj bi danes na vse to dejala šavrin kiča Katina? Pej, nej se imaju lepu! n< ■ ugotovim je mestece, ki je v Istri en-iti ^atno po svoji slikovitosti. Najsta-*jši del mesta je obdan z dobro anJhranjenim obzidjem iz trinajstega v t* štirinajstega stoletja, s katerega se odpira prekrasen razgled na dolino Mirne in bližnje istrske griče. Motovun je znan tudi po zelo dolgem stopnišču, kar 1052 stopnic ima, da ti na koncu že kar mišice odpovedujejo, in se na vrhu, hočeš nočeš, moraš okrepčati z malvazijo ali teranom. Prav okolica Motovuna je poznana po tako oboževanih tartufih. Pa še nekaj: tu je bil doma legendarni Veli Jože. Po njem se imenuje motovunska osnovna šola. TUDI ZALITI JE TREBA ZNATI Pivska kultura Slovencev ni kaj prida, to je znano, saj malokdo ve, kaj bi pil k tej, kaj k oni jedi. Zato požuli tistega, ki ga pač ima pri roki. Ni važno, ali je belo ali črno, ali je prav hlajeno ali ne. Da le dol teče! Taki smo. Tisočletna zgodovina istrskega vinogradništva pa je del zgodovine stare Istre. Istra ima svojo vinsko kulturo. Tod so jo gojili že stari Rimljani. In če boste letos letovali kje v Istri, bi bilo prav, da bi že vnaprej vedeli, kakšna vina ima Istra. Privoščite si istrsko specialiteto in zalijte jo s pravim vinom! Istra ima več kot 4000 manjših in večjih naselij. Vsako od njih ima — kulinarično gledano — svoje posebnosti, ki so se prenašale iz roda v rod. Njen« kulinarično bogastvo ni majhno. Burna istrska preteklost je pustila sledove tudi v njeni kulinariki. V stoletjih so se prepletale razne tradicije v ljudski kuhinji, ki ima svoje temelje v naravi,v njenih aromatičnih začimbah, v divjih rastlinah, plodovih morja, zelenjavi. Zanimivo je, da je tu več kuhanih kot pečenih jedi, polno dišavnic in začimb, ki jih pri nas ne poznamo ali pa ne uporabljamo. Istrani pojedo veliko rib, kis je v njihovi prehrani obvezno vinski, olje pa olivno. Tudi vino je zelo pomembna sestavina istrske kuhinje. Istra ima štiri vinogradniške pokrajine: bujsko-umaško, kjer vzgajajo belo istrsko malvazijo, muškat in beli pi-not; le malo je črnih vin, kot so teran, borgonja, plavina, hrvatica; tudi v po-reškem vinogorju dajejo prednost belim vinom; v puljsko-rovinjskem vinogorju je najbolj iskana malvazija, od črnih sort pa teran; tudi v vinogorju osrednje Istre so bolj zastopana bela vina, razen v okolici Žminja in Labina. Morda še to: malvazija dobi najpri-jetnejšo aromo šele v drugem ali tretjem letu starosti. Takrat dobi tudi najlepšo rumeno-zeleno barvo. Pa poglejmo, katero vino bomo pili ob kateri jedi. K ovčjemu siru bo šel dobro cabernet. Refošk se bo podal k ocvrtim jajcem s pršutom, pinot pa bo obogatil okus solate iz rakovic, škamp v buzari, Umskih ostrig, školjk v buza-ri, kuhanega jastoga in fužev (žepkov) s tartufi. Istrski kmečki turizem je drugačen od našega, bolj je skomercializiran. Če tako ugaja turistom, zakaj ne?! Družina Stavar poje. pleše in streže gostom dili sladko malvazijo, k cvrtnjakom pa rdeči muškat. No, nekaj jedi ste že spoznali ob pijačah, ampak,če boste že v Istri, poskusite še kaj dobrega. Pečenko iz mesa divje svinje v Pazinu, purana na več načinov. V Pazinu je namreč puranja farma, pa od tu toliko specialitet. Žminj je poznan po krompirju, pečenem v žerjavici — izpod pepela, pravijo domačini — kruhu izpod glinaste posode, po istrskih klobasicah, kokoši s fužima (z žepki), zelju na istrski način in še čem. V Livadah in v Motovunu boste lahko poskusili tartufe. Odlični so. Pravijo, da so tudi za moško moč. Kdo ve? Poskusiti je treba. Morda pa prav zaradi njih Italjani tako norijo v Istro. Imajo tudi istrsko župo — rdeče vino, malce osladkano, na njem pa plava na olivnem olju popražen kruh. Z žlico, počasi, se ga je. In počasi se te župice tudi »nabereš« ... Ni tako daleč, ta preteklost... Če se boste odločili za kurjo obaro, mineštro, polže s polento, polnjeno kuhano kokoš, bučke s purico, ribo na žaru, vam bo najbolj teknila istrska malvazija. Zalogaj bo še bolje prijal ob bo-gonji, če bo na mizi kokoška »izpod čripnje« (pod glinenim pokrovom), domači brodet, cvrtje s panceto ali škom-bri »na belo«. Merlot je rad v družbi z ovčjim mesom v zelju, s sirom, ombolo na žaru, z ocvrtki iz divjih špargljev in z zajcem s cmoki. Tudi po porciji pršuta in istrskih klobasic na žaru odgovarja kvalitetni teran. Istrsko namizno belo vino, ki je mešanica belih sort, priporočajo domačini k lignjem, ocvrtim in šufiganim (kuhanim). Crno istrsko vino je dober spremljevalec istrske jote s suhim mesom in drugih minešter. Če bomo postregli sladice, kolače, povitico in kaj podobnega, bomo ponu- Demažonke, simbol stare dobre Istre. Če boste že tu, zavijte tudi v Istrske toplice. Kaj posebno novega vam pri hrani ne moramo ponujati, hotel je pač hotel, okopljite se pa le, ker istrska voda zdravi revmatizem, nevrotične, kožne, ginekološke bolezni in tudi organe presnavljanja. V Buzetu boste lahko pokušali istrski pršut, cmoke (njoke), svinjetino na žaru in ovčji sir iz Cičarije. Odličen je! Tu je doma tudi istrsko pivo, ki je na razstavi v Bruslju dobilo 2. nagrado. Vse cvete, vsaka posoda, če je še slabša, je porabljena za rože; to daje Istri še poseben čar. Šavrinkic ni več in kmečke gospodinje z jajci, vinom in hlebčki ovčjega sira prihajajo v Buzet ali v Istrske toplice prodat svoje domače pridelke. V istrskih hribih je še vedno trdo življenje, ker je zemlje malo. Marija Jermanova iz Pračane pri Sovinjaku je hlebčke ovčjega sira prodajala v Istrskih toplicah. Ce se boste pa spustili tja do morja in si zaželeli ribe, se ustavite pri gostilni Žekar v Seči pri Portorožu. Tu boste jedli najboljše ribe na tem svetu. Drage so res, toda enkrat v življenju si jih le privoščite. Vedno imajo sveže in »bo-govsko« pripravljene, vse od kraja. Prosim vas le, ne bodite Gorenjci in ne naročite sardelic. Vsaj za morski list napraskajte denarja, pa za rižoto s tartufi ... Ej, vam rečem, to je za male bogove. Kaj bi, saj samo enkrat živimo! m)mmmmMGLAS 4. stran REPORTAŽA PONEDELJEK, 30. JUNIJA 1986 Iz poletne vročine skok do zime Žirovski čevljarji bodo letos naredili več kot dva milijona parov obutve. Kar tri četrtine jih bodo izvozili. Kljub temu pa tudi domačega trga ne bodo zanemarili. V svojih 68 prodajalnah po vsej Jugoslaviji bodo letos imeli 1,7 milijona parov obutve, od tega nekaj več kot milijon parov kooperantske. Vso moško in otroško obutev pa copate namreč kupijo pri drugih čevljarjih, saj so se sami usmerili le v žensko in športno obutev. Zgled pri Italijanih Kolekcijo ženskih čevljev in sandal za pomlad ter poletje so Alpinini modelirji sami oblikovali. Zgledovali so se pri italijanskih modnih kreatorjih, predvsem glede tipa in modela, medtem ko se se pri barvah, razen posebno modnih za to poletje — zelene, rumene, vijoličaste — držali standardnih. Najbolj barvno modni so Alpinini sandali iz tekstila s podplatom iz imitacije plute. Čeprav je bil junij do pred kratkim dokaj mrzel in prodaja poletne obutve še ni prav stekla, iz prodajaln že prihajajo ugodne informacije. Zlasti mladenke so barvno pisane modne sandale zelo navdušeno sprejele. Pri bolj umirjeni, čeravno tudi modni, kolekciji so se Alpinini modelirji oprli na lansko uspelo kolekcijo. Zadnja leta, kar kolekcije sami oblikujejo, brez zunanjih modelir-jev, so pri kupcih sploh naleteli na ugoden odziv, sami pač najbolje poznajo njihove zahteve in potrebe. Takega teamskega načina dela bi se kazalo držati še naprej, tudi zato, ker je dokaz, da domača pamet ni nič slabša od tuje. Za jesen lak Mladim po letih in prepričanju je namenjena jesenska Alpinina kolekcija ženskih športnih čevljev. Podplati z nizko peto so iz lahke mikropol gume, zgorji del pa je iz črnega laka, tanko rdeče obTobljen. V drugi, sorodni skupini, so čevlji s srednjo peto, prav tako lakasti. Za letošnjo jesen so značilne tudi močne perforacije in okrasni šivi. Razen klasike pri nizkih ženskih čevljih so v Alpini obdržali tudi vedno modne, udobne in lepe ičjftlje s srednjo peto, ki pa imajo letos seveda ravno taTo kot najnovejša kolekcija močne šive in perforacije. Eleganca usnjenih škornjev Poletne sape najbrž res niso pravi trenutek za misel na zimo, pa vendar se ustavimo pri Alpininih ženskih škornjih. Lepi elegantni modeli z visoko peto so iz naravnega usnja, podobno pa tudi elegantno športni modeli z nižjo peto, kjer je še posebej poudarjena linija kopita, po italijanskem zgledu zadaj malce poševno spodrezana. Zelo pomembni pri škornjih za naslednjo zimo so modni dodatki, od raznih šivov, jermenčkov do kombinacije z lakom. Barve so to pot nekoliko umirjene, klasične: črna, siva, rjava. Razen elegantnih škornjev pritegnejo pozornost tudi modno krojeni mladostni modeli v umirjenih Darvah, topli, z gumijastimi profilnimi podplati. V nekoliko nižjem cenovnem razredu, a zato nič kaj manj lepi, so klasični škornji z udobnimi srednjimi petami, katerih spodnji del je iz usnja, zgornji pa iz imitacije. Copati za deskanje Letos bodo v Alpini naredili 80.000 parov copat za deskanje. Približno 15.000 jih nameravajo prodati doma, druge bodo izvozili, v glavnem na zahod, kar potrjuje njihovo visoko kakovost. Za obutev za deskanje (surf) je seveda jugoslovanski trg majhen. A kdor se le enkrat spopade z valovi v copatih in ne bos na deski, brez njih ne bo več mogel. Alpinin copat ima podplat iz termoplastične gume s profilom, ki omogoča boljšo oprijemljivost, zgornji del je iz tekstila. NNN šestem za tek Za tekaške čevlje je naš trg za Alpino premajhen, saj več kot 20.000 parov na njem ne bo mogla prodati. Na voljo bo doslej znani program s klasičnim in control sy-stemom, novost pa bo v svetu vse bolj uveljavljena NNN (New Nordic Norm), vez, ki prihaja iz norveške Rotte-felle. Tako bo v novi zimi tudi za domačega tekača na smučeh Alpina pripravila od najbolj preprostega in poceni čevlja do vodilnega v svetu, sistema NNN. Glavna prednost tega sistema pred klasičnim in tudi control sy-stemom je, da upogib ni več v čevlju, ampak v vezi. Čevelj so v Alpini minulo zimo uspešno testirali in se opremili za njegovo proizvodnjo. Za prvo sezono so Žirovci prodali na tuje že 50.000 parov tekaških čevljev, največ na ameriški in nor- veški trg. Vseh tekaških čevljev bodo prodali na zahod kar 320.000 parov. V ponudbi zimske športne obutve ima Alpina tudi apres ski (čevelj za po smučanju), ki bo letos deležen predvsem lepotnih sprememb. Na domačem trgu bo te obutve 170.000 parov. Pancerje delajo s polno paro Trenutno imajo žirovski čevljarji v proizvodnji žensko obutev za jesen in zimo. Serije za zahodni trg gredo že h koncu, nakar bo prišla na vrsto obutev za domači trg. Tudi pancerje za zahodni trg delajo s polno paro. Naročene količine že pošiljajo prek morja v Ameriko, medtem ko bo celotna proizvodnja pancerjev za zahod sklenjena septembra. Oktobra se bo začela za domači trg. Zanimivo pa je, da so v Alpini tudi nekaj pancerjev za lastne prodajalne že naredili, saj izkušnje iz preteklih let kažejo, da turisti poleti radi segajo po njih. Tudi sicer so naročila za domači trg letos spet obsežnejša kot nekaj minulih let. Medtem ko so Jugoslovani lani pokupili samo 70.000 parov pancerjev — res so vse zaloge temeljito spraznili — so trgovci za to zimo naročili kar 120.000 parov. Očitno se standard spet rahlo zboljšuje, svoje pa prav gotovo prispeva tudi kakovost izdelka in obdelava trga. V Alpini upajo, da se bodo pan-cerji pravočasno pojavili na prodajnih policah. Novost: pancer Alfa V Alpini so največ delali na izpopolnjevanju pancer-ja z vstopom od zadaj, ki so ga rekreativni smučarji povsod po svetu zelo navdušeno sprejeli, saj je čevelj s tem udobnejši za obuvanje in nošenje. Druga letošnja novost iz Alpine je pancer Alfa, ki je primeren tako za tekmovalce kot rekreativce. Tekmovalci so ga v minuli smučarski sezoni že uspešno preizkusili. Koliko so njihovi boljši rezultati dejansko odraz čevlja, je sicer težko reči, dejstvo pa je, da so nekateri reprezentance prav v Alpininih pancerjih Alfa visoko napredovali na lestvici. Zdaj bo Alfa tudi za široko potrošnjo. Žirovski čevljarji ga bodo ponudili v dveh variantah. Ali bodo dvokomponentno poliuretansko peno vbrizgali v obut čevelj, da se bo ulegla po nogi (tak način je primeren zlasti za tekmovalce in agresivnejše smučarje) ali pa bo notranji čevelj klasičen. Prvi, tako imenovani »fo-am« čevelj, bodo prodajali v vseh specializiranih prodajalnah, kupcu pa ga bodo »ulili« po nogi v servisni delavnici. V Jugoslaviji je že 38 serviserjev za Elanove smuči, Alpinine čevlje in vezi. Glavne izboljšave Pri sodobnejših tekaških čevljih je opazen prehod od usnja na tekstil, ki je impregniran tako, da ni premoč-Ijiv. Tak čevelj je lažji, mehkejši in udobnejši. V boljših pancerjih in tekaških čevljih Alpina že uporablja toplotno izolacijo thinsulate, ki prekrije prste v zgornjem delu čevlja. Enak namen ima vložek iz poliure-tana ali stiropora, vgrajen v podplatu znotraj pancerja Alfa. V Alpini vseskozi iščejo novosti, s katerimi bi izboljšali svojo obutev. Informacije iščejo na svetovnih sejmih, poslovnih stikih z dobavitelji materialov in sestavnih delov, v tujem strokovnem tisku in nenazadnje v povratni kupčevi informaciji. Iz vseh teh informacij nato skušajo z lastnimi idejami, znanjem izdelati čim boljši čevelj. PONEDELJEK, 30. JUNIJA 1986 OBVESTILA, OGLASI 5. STRAN (M^TO©IEHGLAi termostatsko varovanje kotlov na trda goriva za centralno ogrevanje omejuje temperaturo in pritisk vode ter omogoča varno delo sistema za centralno ogrevanje, preprečuje eksplozijo sistema in ga obenem varuje pred poškodbami, uporabimo ga lahko tudi za pripravo sanitarne vode. sistem centralnega ogrevanja je varen tudi: — če nastane okvara obtočne črpalke — če pride do napake v regulatorju vleka — če nenadoma zmanjka električnega toka ali vode značilnosti termostatskega varovanja: — temperatura odpiranja 95° C — maksimalna odprtost venti'a 99° C — maksimalni delovni pritisk 10 bar — maksimalni pretok 500 l/h pri 1 bar 61275 Šmartno pri litiji, tel. 061/881-091, 881-676, telex: yu 31864 BRIŠKA VINA: zlata rebula tokaj helipinot cabernet merlot briški ros-e- Prenovljena Metalkina Blagovnica v Kamniku Tradicionalno dobro založena tehnična trgovina. Posebnost na odd. elektroinštalacij, akustike, TV pribora in svetil @ metalka mmmmmiGiAS 6. stran Slovenija VABLJIV PLANINSKI MUZEJ NE TRGAJ CVETJA! Zavarovane žuželke v""Triglavskem parku: alpski kozliček, jamski krešič, orjaški krešič, gorski apolon, triglavski rjavčok. Zavarovane rastline: tisa, di seči volčin, bodika, alpska možina, sternbergov klinček, lepi jeglič, rjasti sleč, clusijev svišč, košutnik, panonski svišč, planika, brstična lilija, kranjska lilija, lepi čeveljc, rdeča in črna murka. Zavarovani ptiči: kanja, hudourniki, žolne, detli, snežni vrabec, skalni ple zavček, komatar, planinska pevka, krokar, planinska kavka, velika uharica. Sesalci: jež, veliki petelin, planinski orel, polh, svizec. PERICNIKOV DRAGULJ PONEDELJEK, 30. JUNIJA 1986 J J . r*— ' « sam*- Dolgo je trajalo, a obrestovalo se je. 3laninci, posebno Avgust Delavec, so /.aslužni, da je v Mojstrani imeniten planinski muzej, v katerem spoznate )ogato triglavsko zgodovino. »Muzejsko zbirko, ki je nastajala več 'et, bomo zdaj še dopolnili, ker hočemo, da bo zbirka kar najbolj popolna. Obiskovalci se radi ustavljajo v muzeju, ki bo vse poletje odprt. V njem so iokumenti, fotografije prvih planinskih koč in pristopov na Triglav ter eksponati, ki so jih prispevali slovenski muzeji in posamezniki.« Slovenija KOĆE VABIJO Od 1. julija so odprte in dobro vzdrževane vse planinske koče in postojanke v Julijskih Alpah in drugod. Vabijo vas Kredarica, Vodnikova koča, Koča pri Sedmerih jezerih, Koča na Planini pri jezeru, Pogačnikov dom, Planika, Dolič, Prehodavci, Staničev dom, Krma ... Slovenija TRGOVINA KOT NA PREPIHU Trgovine so ob nedeljah trmasto zaprte. Le Delikatesa v Mojstrani poleti odpira vrata ob nedeljah dopoldne, kar je pohvale vredno. »Že v stari trgovini smo imeli ob nedeljah odprto,« pravi delavna in prizadevna poslovodkinja Mara Rekarjeva, nekdanja državna reprezentantka v tekih. »Odprto bo vse do 15. septembra, a ob nedeljah je kot na prepihu. Če zapiha ugoden veter in je lepo vreme, je obisk velik in če nam tedaj zmanjka kruha, ga gremo iskat k zasebniku Vi-licu na Jesenice. Če vremena ni, tudi /letnikov in planincev ni. Ob nedeljah »a razen planincev prihajajo Ljubijan-ani, vikendaši, vsi, ki vedo, da je trgo-ina odprta.« Trgovci vedo, da z nedeljami ni za-: !užka, zato imajo zaprto. Planinske-iu turizmu v čast in v izdatno pomoč 3 le mojstranška trgovina, saj si je tik red Triglavskim narodnim parkom •dobno in najlažje založiti nahrbtnik. Slovenija 24 ŽEBLJEV NA PODPLATU • NEKOČ: »Za obleko priporočam kratek suk-ljič iz sukna in hlače iz angleškega .isnja, podložene s platnom. Kot obu-,ev so najboljši trpežno narejeni čevlji la trakove iz kravine Z dvojnimi podplati, ki imajo 24 žebljev na podpla-u . . . Tudi pajčolanov in zelenih nao-nikov pri hoji na Triglav ne potrebu-eš. Zadošča klobuk $ širokimi kraj-i. .. (von Rosthorn, 1828)« • DANES: »Slovenijašport priporoča: križaste =toodstotne bombažne srajce po i.400din; anorake po 6.790 din; žametne ali lodrtanto •pumparice po .12.000 din; planinske čevlje -.ulidas, si >e. do it.Uidin; nahrbtnike s štirimi • NEKOČ IN DANES: »Z višine previsnih pečin, sredi zmešnjave velikanskih skladov in robatih skalnatih razbitin pada mogočen curek vode v velikem loku prosto v prepad. Peneč se in bučeč grmijo vode v globino, proti čerem vse naokrog zavijajo s pršico in se zlivajo v globok kotel. Na obeh straneh pa skakljajo manjši potočki, v ozadju mogočni Cmir in goli Stenar.« (Kugy, 1875) Ob vznožju imajo že 39 let gostišče Skumavčevi z Dovjega. »Vedno smo vzdrževali poti ob slapu, vedno je bilo veliko obiskovalcev,« pravi Francka Skumavčeva. »Popotnikom od blizu in daleč postrežemo z domačo hrano in hladno pijačo. Gostje lahko kupijo razglednice in značke.« Lepo je ob gostišču, prijetno je posedeti ob hladnem Peričniku in ob globo-kom koritu šumeče Bistrice. Osvežujoče in lepo, tudi zato, ker je Francka Skumavčeva vsem znana po gostoljubnosti in prijaznem nasmehu. NAJLEPŠA STEZICA JE TA, KJER JE ZINKA DOMA • NEKOČ: »Pri hoji po gorah je najbolj osvežu joča pijača rum, češnjevec ali slivovka, pomešana s sladkorjem. To krepi in hladi obenem, le da usta malo omočiš Vino ali voda, posamez ali skupaj zmešana, le pospešujeta znojenje in še bolj žejen postaneš. Taka pijača je, posebno mlačna, zanič in poleg tega jo mo raš imeti s seboj precejšnjo zalogo, če nočeš, da ti je prehitro ne zmanjka.« (von Rosthorn, 1828). • DANES: »V postojankah se popije največ vina in piva«, pravi Zinka Kostanjšek, zdaj oskrbnica v Vratih, prej pa kar trinajst let na Sedmerih jezerih. Znanci so ji v jedilnici nemudoma napisali na steno: Povsod so stezice, a najlepša je ta, ki pelje me v Vrata, kjer je Zinka doma« »Vedno sem imela rada prave planince, tiste, ki imajo radi gore in znajo biti potrpežljivi, ki razumejo, da tako visoko ni mogoče dobiti vsega. Vedno smo prodali veliko vina in piva in najbrž bo tako tudi v Vratih. Pivo je po 300 dinarjev, vino po 1.400 dinarjev, enolončnica stane 350 dinarjev.« Z AVTOBUSOM DO PRENOČIŠČA • NEKOČ: »V temi sva prispela na postajo Dovje« in šla v Mojstrano. Malo sva iskala po vasi in končno našla gostilno pri Smercu, ki so nama jo priporočili že prej. Sprejeli sta naju mati Šmerčeva in njena ljubka hčerka Gera (slovensko ime za Gertrud). Razumela sva le toliko, da je odšel oče Šmerc s turisti k slovitemu slapu Peričnik in da zaradi lovske družbe v hiši za naju ni prenočišča. Delala sva se, da nič ne razumeva in bila.Sva poplačana. Lovska družba nama je prijazno odstopila eno izmed sob.« (VVHter, 1872) . • DANES: Slovite Smerčeve in drugih dobrih go&tiltt v Mojstrani ni več in v temi bi v Mojstrani komajda prenočili Sodobni planinci se ob petkih, sobotah in nedo-' ' nak'\'H>ijo 'v* Vrat;) .• redniin avtobu- lohui; vuziLituiii.v li.ulo.vjto. U.Vtfat se«. C C x t. S: £ 3 Ko bo na tisoče planincev tudi letos romalo na Triglav, se bodo številni v to mogočno in široko Zlatorogovo kraljestvo podali iz zatrepa doline Vrat, po veličastni Triglavski steni. Od tod, iz Vrat, sta videti gora in steno eno, a zavzeti planinci vedo, kar je vedel že Kugy: „Triglav je nepregledna vrsta dolov, gorskih hrbtov, prostranih planot, strmali, krnic in skalnatih grebenov, nad katerimi se pne veličastno obokana vršna kupola kakor k nebu štrleča krona.' '17 VI. 1986 Do veličastne krone so se v minulih petih stoletjih mukoma, a trdoživo prebijali trentarski lovci, nemški gorniki in pogumni slovenski vodiči, izvrstni alpinisti so sčasoma »nadelali« vse smeri in poti, da je danes vzpon na Triglav kot modno goro mogoč slehernemu Slovencu. Triglav je simbol in ponos naroda, ki živi pod njegovimi strminami. Med tisoči planincev, ki bodo z vseh smeri lezli na Triglav, jih najbrž le malo ve, da še danes ni raziskan izvor imena Triglav. V zgodovinskih virih, večinoma nemških, je več različnih imen za goro, ki so ji izmerili 10.194 pariških čevljev. Najdemo Terglou, Tri-glou, Terglov, Triglov za vse vire pa je neizpodbitno, da je najvišja točka Julijskih Alp. Tudi še ni jasno, da bi ime pomenilo tri glave: mnogi imenitni nekdanji plezalci in raziskovalci Triglava menijo, da treh glav nikakor nima, ker je Mali Triglav prej rama kot glava, Naj bo tako ali drugače, planinska literatura je posvetila svoje najlepše strani prav Triglavu, težkim vzponom v njegovih nedrjih, predvsem pa preču dovito opisuje občutje tistih, ki so ga znali in ga še znajo doživljati. Sleherni, ki ve, kje se da spočiti src« in dušo, si bo na rame oprtal nahrbtnik in se poleti ali na letošnjo zgodnjo je sen odpravil v naše gore. Saj ni treba da prav na vrh očaka in prav po sever ni steni, če so se udje polenih in če je noga že okorna. Veliko je drugih kotiČ kov, vrhov in planin, ki vabijo, povsod so planinske koče in postojanke, ki sfl že odprle svoja gostoljubna vrata. Ni le v Julijcih, v Karavankah, Kamni' ških Alpah ali pa le nekaj ur od doma če hiše vas čaka prijazna gozdna trat« ali pa planina, na kateri človek pozab vse bede in reve vsakdanjega pehanj! in skrbi... S planinskim svetom nas je naravi bogato obdarila. Planinci ali kar na ključni obiskovalci bodo v potu svojeg* obraza dosegli cilj, ki so si ga v mislil in domišljiji že dolgo želeli in bod( navdušeno vzkliknili skupaj s kapla nom Janezom Dežmanom: »Moje največje veselje je na gorah Če boste imeli srečo, vas bo vzel v kombi Stane Kofler, ki oskrbuje Vrata, in pri Aljaževem domu boste v manj kot desetih minutah. Prehitro za plaš-ljivce, a zanesljivo in varno! V Vrata vodi dobro vzdrževana, 12 kilometrov ctolga makadamska cesta. TU SO ROPARJI • NEKOČ: »Po kočah in ob poti je zaman povpraševal-po mleku, nazadnje jo vprašaj tudi nekega dolgina v belih doko lenkah. Namesto da bi bjl možakar odgovoril,, je /bežal. Liebeskind /a njim. keHe mislil, da mu hoče pokazati, kje-je mk>ko> /a njintu pu .še naš vodnik Požganc:. Dirka se je končala v hiši gospe-županje. Fant je za vpil: »Tu so ro- parji!«, orožnika pa, kakor da bi na to čakala, sta se vrgla na Liebeskinda. Seveda ni imel nobene izkaznice, skliceval se je na to, da po ministrski odredbi z Dunaja to ni potrebno in da je član planinskega društva.« (VVelter, 1872) • DANES: »Vsakega planinca, ki prenoči v Vratih, je treba prijaviti na postaji milice,« pravi Stanko Kofler iz planinskega društva Dovje-Mojstrana. »Opažamo pa, da je poleti veliko »divjega« kampiranja po vsej dolini Vrat in tega pač ne moremo nadzorovati. Planincev, ki prihajajo s šotori, zares ne moremo loviti po gozdu, zato se zavzemamo, da bi postavili v Vratih kamp, a planinska zveza ne kaže nobenega zanimanja. Ne gre nam za denar, daleč od tega! Le planinskemu turizmu bi morali v jeseniški občini dati ustrezno mesto in ga veliko bolj upoštevati.« Slovenija UMETNOST POMIVANJA PRODIRA • NEKOČ »Ker ovčarjeva drobnica v Zgornji . Krmi nt dajala mleka,, še je revež hranil 7. ajdovimi žganci, ki jih je kuhal v piskrih in iz njih ludi jedel. Ker pa so te posode ozke in visoke, jih ob manjkanju vode ni mogel postrga Zato. ker umetnost pomivanja še prodrla do Zgornje Krme, je po vsi južini ostalo nekaj na dnu. Iz pla| skorjastih žgancev bi se dalo ugotovi kako star je lonec. Voda iz mojega I ca je imela oduren okus po stari, žal in zažgani maščobi, ki je morala obr' ti vsak civilizirani želodec prav do /J nje gube. (VVelter, 1872) • DANES: »Ko smo prišle v Aljažev dom, S teden dni čistile od vrha do tal, še k1 na rokah smo imele zaradi čistil razpokano,« pravita Silva Koštrun vodi kuhinjo, in Valentina Mašafi Vso posodo smo temeljito prekuhl t j sobe očistile, kajti ni šala, če v V rata tudi do 600 ljudi na dan. i go na stenah smo odstranile s pij En res. Danes je dom v Vratih /v -j -o 2* - tr Z UJ {,,^obioqot Žirovniška Pot po krajih kulturne dediščine se je rodila v osnovni šoli gorenjskega odreda. »Mislili smo na mladino«, pravi ravnatelj Marjan Jemec, »hoteli smo popestriti učni program, nastala je misel o poti — pa še uresničila se je. Zdaj nekaj več, kot je o prvem učitelju čebelarstva Antonu Janši zapisano v knjigah, ne vedo le učenci naše šole, temveč tudi mnogi drugi.« ne, potem, ko so si na končnem šol skem izletu ogledale že pol Gorenjske »Že nekaj let pa so izjema skupine šo larjev s kamniškega konca, pa iz Nove ga mesta in iz Gornjesavske doline,« pove Mira Novakova, ki devet mesecev v letu vsak dan razen sobote odpira vrata Finžgarjeve hiše in razlaga mlademu rodu vse o pisatelju. »Ti šolarji prihajajo v manjših skupinah, dobre pripravljeni, z nekaj predznanja, vse s temeljito ogledajo, postavljajo kup vprašanj — njim bo ostal obisk v Do slovčah še dolgo v spominu, drugim S( bodo letnice, imena, slike in značke po mešale med seboj.« Škoda. Zato im, verjetno bolj prav tista ljubljanska uči teljica, ki vsako generacijo šolarjev svojega literarnega krožka popelje pe.< v Vrbo pa v Doslovce in druge kraje ot žirovniški Poti kulturne dediščine. »Kako nuj imamo vodnike za Pot kulturne dediščine, ko pa še svojega kioska nimamo?« se sprašuje predsednik Turističnega društva Žirovnica Ludvik Avguštin. Toda, če ne bi bilo tu- Šola je v začetku založila tudi vodnik. Razpošiljala ga je po drugih slovenskih osnovnih šolah, tudi po srednjih; dobi se v Vrbi, v Doslovčah in še kje, zaman pa bi ga iskali v,denimo, radovljiški ali blejski turistični agenciji. V Zabreznici potem, ko so začeli, r. ou hoteli odnehati. Imeli so nove in nove zamisli. Aleja slavnih mož v šolskem parku? Zakaj pa ne. S pomočjo jeseniške kulturne skupnosti so zbrali dovolj denarja, da so najprej Z dovoljenjem avtorju Bojana Kunaverji. vlili prvega moža — Janšo in ga postavili v park. Kasneje so se mu pridružili še štirje kulturni imenitneži. (msmmmmiGLAS 8. stran OBVESTILA, OGLASI PONEDELJEK, 30. JUNIJA 1986 les potrebuje zaščito sistemska zaščita lesa Belinka Kaj je to sistemska zaščita lesa Belinka? skupino za kemično zaščito lesa. Sistemska zaščita lesa Belinka je komplet sredstev in ukrepov. Sestavljen je iz petih izdelkov: Beltop, Belton, Belles, Belocid in Fentin, od katerih je vsak namenjen povsem določenemu posegu za zaščito lesa. Prvi trije spadajo v skupino za površinsko, ostala dva pa predstavljata Na les škodljivo deluje vrsta različnih vplivov in organizmov. Proti vsem ni enostavnega ukrepa in ni univerzalnega sredstva. Sistemska zaščita lesa Belinka daje razumljiv in jasen pregled nad škodljivimi vplivi ter sredstvi za boj proti njim. trajna zaščita lesa barvita skandinavska zaščita lesa preventivna zaščita lesa preprečevanje in zatiranje zatiranje lesnih lesnih škodljivcev jnsektov £22jjf (W!W igggr CHW ® Sistem Belinka je namenjen ljudem, ki sami z veseljem gradijo, obnavljajo in vzdržujejo svoje domove, v katerih je les za poživitev, popestritev in vnašanje narave v bivalno okolje. Skratka, mojstrom, ki radi naredijo vse sami, a tudi mojstrom, ki se praktično ukvarjajo z zaščito lesa. Vsem, ki imajo radi les in to tudi pokažejo. bbelinka ljubljana moj odnos do lesa ALPETOUR HOTEL CREINA KRANJ nudi svojim gostom naslednje storitve: — vrhunsko ponudbo žlahtnih vin in izbrane jedače v vinoteki — organizacijo proslav za večje skupine v restavraciji — za mlajše pestro glasbo v diskoteki — savno, telesno masažo, kozmetične in frizerske storitve —■ vsak večer igra na vrtu pred hotelom živa glasba — na željo večjih skupin organiziramo piknik na Tavčarjevi domačiji na Visokem v Poljanski dolini Vsa naročila sprejemamo po telefonu, številki 23-650 in 23-760. MERCATOR -KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE KRANJ, C. JLA 2 S SVOJIMI TEMELJNIMI ORGANIZACIJAMI: KMETIJSTVO KRANJ TOK RADOVLJICA MLEKARNA KRANJ TOVARNA OLJA OLJARICA BRITOF AGROMEHANIKA KRANJ KOMERCIALNI SERVIS KRANJ MESOIZDELKI ŠKOFJA LOKA KLAVNICA JESENICE vam nudi iz svojega proizvodno-prodajnega programa: — kmetijske pridelke, semenski krompir, cvetličarstvo in urejanje parkov, servis kmetijske mehanizacije — kooperacijske posle s kmetijskimi proizvajalci, prodajo reprodukcijskega materiala in kmetijsko pospeševalno službo — predelavo in prodajo mleka ter mlečnih proizvodov — klanje živine, predelavo, konzerviranje in pakiranje mesa ter prodajo mesa in izdelkov v lastnih prodajalnah — proizvodnjo in prodajo jedilnega olja CEKIN, proizvodnjo tehničnih olj — proizvodnjo kmetijskih strojev — prodajo kmetijske mehanizacije (IMT, TOMO VINKOVIC itd.) — prodajo rezervnih delov in servisiranje za navedene programe — prodajo lastnih proizvodov, gradbenega materiala in drugega potrošniškega blaga v naših trgovinah Obiščite nas v naših poslovalnicah! Merkur Kranj v jubilejnem letu Letos poteka 90 let, odkar je bila v Kranju odprta trgovina z želez-nino — zametek današnjega Merkurja, katerega trgovinska dejavnost ni znana samo v Sloveniji in Jugoslaviji, temveč sega tudi prek naših meja. V zadnjih letih se je kranjski MERKUR postavil ob bok največjim in najpomembnejšim trgovinskim organizacijam v naši republiki, že dolgo pa ta trgovska hiša velja za eno najboljših; to je moč slišati tudi na cesti, ko ljudje govorijo: »Če nimajo pri MERKURJU, potem tega, kar iščeš, ni!« Rojstno leto MERKURJA je v prejšnjem stoletju, danes pa je v tej delovni organizaciji zaposlenih prek 1200 delavcev, ki se ukvarjajo s prodajo kovinsko-tehničnega, gradbenega in elektrotehničnega blaga ter blaga za široko porabo. V zadnjih letih je MERKUR porabil precejšnja sredstva za sodobno urejena skladišča, zlasti v Naklem, kjer je po programu predvidena nadaljnja gradnja, s katero se bo sklenil prek 200.000 m2 obsegajoč kompleks skladišč. Organizacijsko MERKUR sestavlja pet temeljnih organizacij, in sicer: TOZD Prodaja na debelo Kranj, TOZD Universal — Prodaja na debelo Jesenice, TOZD Prodaja na drobno Kranj, TOZD Trgovske storitve Kranj, TOZD Zunanja trgovina Kranj. Omeniti je treba še Delovno skupnost skupnih služb, ki opravlja posle skupnega pomena. V zadnjem času se je dobro razvila tudi kooperacijska dejavnost z drobnim gospo darstvom, ki deluje v okviru tozda Zunanja trgovina. Med temeljnimi organizacijami združenega dela sta dve s področja veleprodaje — od teh je ena, za kovinsko tehnično blago, v Kranju in druga," specializirana za proizvode črne metalurgije, Universal, na Jesenicah. Največ zaposlenih je v toždu Prodaja na drobno, ki s svojimi 28 prodajalnami ne pokriva samo Gorenjske, temveč tudi nekatere druge slovenske pokrajine. Omeniti moramo, da ima MERKUR dobro razvejeno predstavniško mrežo, ki pokriva skoraj vso Jugoslavijo, s sedeži predstavništev v Beogradu, Zagrebu, Sarajevu in Skopju, kmalu se jim bo pridružilo tudi predstavništvo v Ljubljani. Temeljna naloga MERKURJA je trgovsko poslovanje, to je prostorsko in časovno usklajevanje blagovnih tokov med m*, mm .ims. mt» - mm, »i M% , m m J, proizvodnjo in potrošnjo. Vodilo poslovanja je in bo tudi naprej kakovostno, hitro in čim ceneje ustreči željam kupcev. Temu je podrejena strategija nadaljnjega razvoja, kar je vgrajeno v ustrezne gospodarske načrte. Da bi ustregli potrebam kupcev po najrazličnejšem blagu iz zelo obsežnega asortimenta blaga, ki ga ima MERKUR na zalogi, bodo v naslednjih letih svojo ponudbo še razširili, čeprav bodo v osnovi še vedno ostali specializirana trgovina za črno metalurgijo in barvne kovine, gradbene materiale, izdelke kovinskopredelovalne industrije, zlasti ročnega orodja, elektrotehničnega blaga, naprav za ogrevanje in blaga za široko porabo. Vzporedno z razvojem trgovinske de javnosti bo MERKUR razvijal tudi skladiščno dejavnost za proizvajalne in špediterske organizacije v Kranju, ki jim primanjkuje prostora za skladiščenje surovin in končnih izdelkov, namenjenih za domači trg in izpopolnjevanje pošiljk za izvoz. V skladu z možnostmi bo MERKUR tudi v prihodnje razširjal in posodabljal maloprodajno mrežo z željo, blago, namenjeno najširšemu krogu kupcev s področja industrije, gradbeništva, obrti in trgovine ter individualnim potrošnikom, čimbolj približati posameznim porabnikom. Del teh ciljev je bil ustvarjen v preteklosti. Posebna skrb bo namenjena nadaljnjemu usposabljanju in šolanju kadrov, ki jih zahteva sodobni čas računalniške obdelave in avtomatizacije komercialnega poslovanja. Razvijali bodo uporabo vseh modernih metod za raziskovanje trgov in vrst blaga, da bomo lahko še kvalitetneje zadostili potrebam trga. MERKUR kljub današnjim težavam optimistično gleda na možnost za nadaljnji razvoj. Svoj optimizem naslanja na zavest, da je že v preteklosti z lastno močjo prilagajal poslovanje nenehnim spremembam in prepričani so, da bodo s pridnostjo in znanjem uspevali tudi v prihodnje. V. MERKUR kranj DELOVNI ČAS od 8.30 do 19.00 sobota od 8.30 do 13.00 VELIKO MOŽNOSTI ZA UGODEN NAKUP OD ODetel ica fU ljubljanska banka tel.: 50-880 VAŠ DENARNI SERVIS Delovni čas: od 7. — 18. ure ob sobotah od 7. — 12. ure TOVARNIŠKA TRGOVINA, tel.: 51-154 • hlače za vso družino za posebne priložnosti in prosti čas JE Mercator — Rožnik TOZD PRESKRBA Tržič SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA IN BIFE, tel.: 50-159 bogata izbira prehrambenega blaga, sadja in pijač raznovrstno potrošno blago in spominki v bifeju se lahko osvežite tudi s točenim pivom in Mercator kavo bombažna predilnica in tkalnica tržič TOVARNIŠKA TRGOVINA, tel.: 50-639 • modne tkanine za šport in prosti čas • moderen program posteljnega perila in namizne konfekcije • modne pletenine ALMIRE iz Radovljice OBLAČILA -//ovoštr žic TOVARNIŠKA TRGOVINA tel.: 50-387 • bogata izbira modne ženske konfekcije za mlade • bogata izbira ženskega perila in nogavic ŽIVILA KRANJ ZELENI BISTRO alkoholne in brezalkoholne pijače točeno pivo TOVARNIŠKA TRGOVINA, tel.: 50-861 bogat izbor ženske, moške in otroške modne in športne obutve športna konfekcija priznanih proizvajalcev TOVARNIŠKI SALON POHIŠTVA, tel.: 50-795 • sedežne garniture • masivno pohištvo • ladijski pod in stenske obloge • izdelki priznanih proizvajalcev: dnevne in otroške sobe, spalnice, kuhinje, jedilnice • prodaja opuščenih programov po znižanih cenah • kratki dobavni roki, dostava do doma • strokovni nasveti arhitekta ©©SMsg^iEnGtAS 10. stran PONEDELJEK, 30. JUNIJA 1986 Slovenija Majka in Adrian Bil iz Rotterdama TRIDESET LET ZVESTOBE BLEDU Šestdeset1 etni Adrian in dve leti starejša žena Majka, ki na Bledu in v Sloveniji sliši tudi na ime Marica, že od 1956. leta prihajata redno, prav vsako leto, za tri tedne na Bled, od koder potem potujeta tudi v druge kraje v Sloveniji in Jugoslaviji. Triindvajset let ta bivala pri zdaj že pokojnem Slavku epetu, zadnja leta sta gosta Zinke mnic, že dve desetletji pa redne obi-cujeta tudi zakonski par Ristič v vili na, kjer smo se tudo pogovarjali o ijunih vtisih o naših krajih in ljudeh. Adrian še dela kot strojnik na ladji, kar precej potuje po svetu in je bolj kot žena Majka navezan na Rotterdam. Majka je gospodinja in ji na Bledu tako ugaja, da bi se za vedno preselila k nam, če bi s tem soglašal tudi mož. Veliko prijateljev sta v tridesetih letih spoznala na Bledu in tudi v drugih krajih Slovenije in Jugoslavije. Pa ne le to: »okusila« sta naše življenje, naše navade, naše domače jedi . . . Med dopustom pri nas sta večkrat pomagala na rtu, okopavala in pobirala ~l.a krom-ir in če je bilo potrebno, sta poprijela aidi za druga dela. »Na Bledu se lahko brezskrbno spre-iajava po ulicah in tudi ponoči ni nemarno, da bi naju kdo napadel ali prestrašil. Skratka, pri vas se počutiva zelo varno,« sta povedala Adrian in Majka. »Bled je v treh desetletjih veliko napredoval. Tega ni moč opisati.« Bledu tri desetletja zvesta nizozemska turista sta se naučila že veliko slovenskih besed, Majka si je med dru-;im zapomnila tudi lepo zvenečo misel: Uovenija — moja dežela! »Če bo zdravje, bova še dolgo prihaja na Bled,« sta ob slovesu obljubila Iajka in Adrian, prijazna Nizozemca, i ju tudi pri šestdesetih letih potoval-la žilica še ni zapustila. Slovenija Visoka kazen za divji lov ENA PLAČA ZA SULCA LAKOMNOST SE MAŠČUJE V blejsko igralnico, vsaj za avtomate, me ne spustijo, ker sem Jugoslovan. Zakon je pač tak in ni kaj moledovati, če je prepoved naravnana tako, da ne bi preveč strastni Jugoslovani zapravili vsega premoženja naenkrat, potem pa prosili, kradli in tako naprej. Tudi med tujimi igralci so ljudje, ki v trenutkih sreče in precejšnjega priigranega denarja ne znajo reči »ne«, lakomno igrajo naprej, potem pa izgubijo vse in se dolgo časa ne vrnejo več. Domala vsi gostje blejske igralnice imajo poleg uradnega imena še dodatna: ta je Bradač, oni je Daso, pa Lepi, Brko, Ta-smrdljiva ... Zgodovina se ponavlja VLAK BO SPET SOPIHAL IN VOZIL TURISTE Marija Pregelj, ki štiriinpetdeset let živi na Bledu, že dolgo prodaja v Zaki dovolilnice za ribolov. Veliko zanimivega ve povedati o ribičih, o njihovih srečnih ulovih in jezi, ki jo stresajo, če ribe ne pograbijo njihovih trnkov, pa o tistih, ki so skregani s črko zakona, lovijo na črno, brez dovolilnice, na nedovoljen način, zlorabljajo dovolilnico — in podobno. »Kazni so visoke,« pravi Marija. »Če ribič ujame sulca v gojitveni vodi Save Bohinjke ali tedaj, ko lov ni dovoljen, in da ga pri tem zaloti ribiški čuvaj, gre povprečna slovenska plača za kazen, ki znaša 104 tisoč dinarjev; v primeru, da pa ga ujame v lovni vodi, je kazen polovico manjša. Za potočno postrv je treba odšteti 26 oziroma 13 tisočakov, za jezerko 65 tisoč dinarjev oziroma polov.co manj, za krapa 18.200 dinarjev oziroma 9100 . . .« Ribič lahko ulovi v jezeru na eno dovolilnico le eno ribo: ščuko, soma, krapa, smuča ... v Savi tri: enega lipana in dve postrvi ali samo tri postrvi. Dnevna dovolilnica za lov z obale je za domače turiste 700 dinarjev (za člane ribiških družin še desetino manj) in za tujce osem dolarjev, / a lov na jezeru 2000 dinarjev oziroma 18 dolarjev in za lov v Savi Bohinjki 2T90 dinarjev oziroma 28 dolarjev. »Tuji ribiči so bolje opremljeni kot naši in zato običajno tudi več ujamejo. Še posebej so spretni naši sosedje Avstrijci,« je dejala Marija Pregelj. Železničarji (TTG Ljubljana) in blejski turistični delavci so — vsaj upajmo, da je tako — našli skupni jezik, zavrteli kolo zgodovine za sedemdeset let nazaj in na tirnice postavili, po izjavah predstavnikov železničarskega muzeja v Ljubljani, najstarejšo vozno lokomotivo v Evropi, ki naj bi še ta mesec prvič peljala blejske in okoliške turiste na izlet do Bohinja in naprej do Mosta na Soči. Potovanje bo izgledalo tako kot pred sedmimi desetletji: železničarji bodo oblečeni v uniforme, kakršne so nosili v tedanjih časih, in tudi vozna karta bo spominjala na to, da je od tedaj do danes minilo že sedem desetletij. Lokomotiva bo vlekla ali potiskala sedem vagonov, v katerih bo prostora za približno sto osemdeset izletnikov. Na vsake toliko časa bo zapiskala in tako kot nekdaj puhnila v zrak oblak sivega dima. V enem od vagonov bo tudi restavracija, v kateri bodo gostom postregli s pijačo, kavo in prigrizki. Vlak se bo med potovanjem večkrat ustavil, da si bodo turisti lahko ogledali zanimivosti in znamenitosti, si nakupili spominke, olajšali prazne želodce, si privezali dušo s šilcem domačega, naredili spominske posnetke . .. Železničarji in turistični delavci razmišljajo tudi o tem, da bi vlak ob pomembnejših prireditvah (kmečka ohcet, sejem mo.de . . .) sopihal tudi v Ljubljano. Vse bo tako kot pred sedmimi desetletji, le cene bodo iz sedanjih časov. Koliko bo stala vožnja s sedemdeset let starimi vagoni v Bohinj in do Mosta na Soči, še ne vemo; zanesljivo pa precej več kot z navadnim vlakom. H-l < Z . M Z O 1=1 H Ph H o z Q ti Q < Z O O o '** » oo O o O Qj »Pojdi na Bled, v ta opevani turistični biser v osrčju Gorenjske, se vživi v vlogo turista, domačega in tujega, opazuj življenje, poizveduj, sprašuj, glej po cenikih, hvali in kritiziraj ...« mi naročijo v uredništvu, a nič me ne vprašajo, če imam kaj »cvenka« v žepu. Na Bledu takšnih gostov, ki nimajo bogvekaj pod palcem, kaj dosti ne marajo pa tudi pripovedovanje moje babice mi je še živo zvenelo v ušesih: »Le pojdi na Bled, a ne pozabi mal'ce s sabo vzet'!« Na Lovčevi terasi me stari Blejci povabijo k mizi in mi pomagajo pisati tele vrstice. Za zgodovino kraja se kaj dosti ne zanimam; le to sem si zapomnil, da začetek blejskega turizma pred- stavljajo furmanske gostilne pri Dane-ju, pri Mandeljcu, pri Biscu, pri Petra-nu ..., da so bogataši iz Trsta, Dunaja in Ljubljane gradili na jezerski obali počitniške vile, od katerih jih večina stoji še danes: vila Rog, Zlatorog, Beli dvor, vila Prešeren, vila Pongratz — stavba sedanjega krajevnega urada, Windischgratzov dvor — zdajšnja Vila Bled . . . , da na Bledu ni več hotelov Evropa, Zaka, Troha, Petran ... in da ima Bled danes okoli štiri tisoč ležišč. Za tujce je Bled še vedno poceni, za domačine drag kot žafran. Na dopoldanski brizganec in na kavo si skorajda ne upajo v hotele in restavracije, raje stopijo v Škrbino, k Tigru, v bife Pri petelinu . . . Brskam po blejskih HVALEVREDNA POTEZA_ V enem od blejskih hotelov so tenkočutno prisluhnili težavam domačinov. Možaku, ki že dolgo živi sam na Bledu in je doslej že precej svojega premoženja pustil v hotelu, so (na delavskem svetu) samoupravno izglasovali za nekaj odstotkov cenejše (vsakodnevno) kosilo. To je hvalevredna poteza kolektiva, kateremu tudi mož ne ostaja dolžan: če je treba, priskoči na pomoč, poprime za delo, to ali ono popravi ... Slovenija Grem v hotel Park in se zlažem, da bi pri njih rad prebil dva tedna, da pa imam s sabo velikega psa, ki polula vse hišne in sobne vogale in se tudi pri veliki potrebi ne zna držati nazaj. Recep-tor se ne zmede, saj bržčas nisem prvi (lažni) gost s tako razvajenim psom, in mi p.ijazno odgovarja, da imam lahko mrcino pri sebi v sobi, da pa bo še najbolje, če jo bom ponoči zaprl na balkon: In kaj če se podela po tleh, povprašam. Receptor skomigne, češ bomo že tako storili, da bo vsem prav . . . V Vilo Bled si ne upam, preveč drago in lepo je zame, zato povprašam kar po telefonu. »Pes gre lahko z vami v sobo, v družabne prostore pa nikakor ne!« je odločen ženski glasek. turističnih informacijah in skušam najti enega od teh gostinskih lokalov, pa me Blejci opozorijo, da ta imena živijo le med ljudmi. Bife na avtobusni postaji je dobil ime Škrbina, ker je bila tam nekdaj zobna ambulanta, v kateri so med drugim delali ljudem tudi škrbine v zobovju; enega od bifejev, v katerem je na tapetah osrednji motiv petelin, se je prijelo ime Pri petelinu; v Tigru je bila dolgo časa glavna posebnost tigrovo mleko . .. Vilo Bled poglejte le od zunaj, me svarijo stari Blejci. Znotraj je le za Američane, za bogate Evropejce, od naših pa si upajo v luksuzni hotel le tisti, ki so si zagotovili plačilo od delovne organizacije ali družbene ustanove. Turška kava stane 600 dinarjev, pivo 650, povprečna večerja 14 tisoč dinarjev, dvoposteljna soba z zajtrkom 12 tisočakov . Nak, tu ne bo za mene! Blejski takstisti že stikajo glave in tuhtajo, le kdo bi bil ta, ki si zapisuje cene v beležnico. Inšpektor ali kdo drug? Jaz sem bil, jaz! Za Glasove bral ce sem poizvedoval, koliko stanejo popotovanje s taksijem. Za vožnjo v Be netke je treba odšteti 63 tisoč dinarjev, v Portorož 30 tisočakov, v Bohinj devet tisoč dinarjev .. . Čolnarji zahtevajo za prevoz na otok 800 dinarjev, izvoščki za vožnjo okrog jezera (za štiri osebe) 2500 dinarjev, do Krope 11 tosočakov, na grad dva do tri tisoč dinarjev ... Cene takšne ali drugačne. Vredno je priti na Bled in se prepustiti turističnemu vrvežu, se okopati v (za zdaj še hladni) jezerski vodi, posedeti na ho telskem vrtu, se sprehoditi ob jezeru do Zake, se popeljati s čolnom na blej ski otoček, se povzpeti na grad ... Na Bledu je lepo, zares lepo! PROGRAM PRIREDITEV NA BLEDU V MESECU JULIJU 2., sred. 4.. pet. 5., sob. 6., ned. 7., pon. 9., sred. 11.. pet. 12.. sob. 12., sob. 14. do 18. 14.. pon. in ob 15., tor. 16.. sred. 21.00 17.30 8.00 21.00 20.00 21.00 21.00 8.00 21.00 19.30 21.00 11.30 17.30 20.30 11.30 16.. sred. 21.00 20.30 17.. čet. 18., pet. 19. sob. 11.30 17.30 20.30 11.30 17.30 20.30 16.00 17.00 18.00 19.00 20.00 21.00 22.00 19.. sob. 8.00 19.. do 20., sob., ned., 21. do 28.. 23.. sred. 21.00 26., sob. 26., sob. 27.. ned. 30.. sred 8 00 20.00 21.00 21.00 Večer jugoslovanske folklore v Festivalni dvorani Koncert narodne glasbe v Zdraviliškem parku Turistični teniški turnir na igrišču Zaka Večerni promenadni koncert na Blejskem jezeru Koncert komorne glasbe v cerkvi na blejskem otoku Večer jugoslovanske folklore v Festivalni dvorani Dramska predstava v naravnem okolju blejskega gradu Turistični teniški turnir na igrišču Zaka Večerni promenadni koncert na jezeru ob kampu Zaka IDRIART (Cenf) Spored festivala IDRIART (Instituta za razvoj medkulturnih odnosov z umetnostjo, Ženeva) Bachove sonate za violino in čembalo, MIHA POGAČNIK, violina. LEO KRAMER, čembalo, v cerkvi na otoku Nastop folklornega ansambla LADO Zagreb v Festivalni dvorani Predstava Ashdovvn euritmičnega gledališča (Anglija) VVASH THE WIND v Festivalni dvorani Shakespeare: KRAU LEAR (Chrvsalis Theatre London) na blejskem gradu Koncert sopranistke NELLY VAN DER SPEK (Holandija) s spremljavo pianistke DIEDRE IRONS (Nova Zelandija) ter Opernega zbora iz Nimvegna (Holandija) v Festivalni dvorani Večer jugoslovanske folklore v športni dvorani Bled Koncert Ljubljanskega, komornega ansambla. Dirigent Leo KrSmer (ZRN), solistka Diedre Irons, klavir (Nova Zelandija) v Festivalni dvorani Gledališka predstava Shakespeare gledališča (ZRN) DIONYSIA (angleško) v Festivalni dvorani Uvod v Bartokov violinski koncert št. 2 — Miha Pogačnik, Diedre Irons, v Festivalni dvorani KODALY — KVARTET (Madžarska) Bartokov ciklus št. 1, v Festivalni dvorani KODALY - KVARTET (Madžarska) Bartokov ciklus, št. 2, v Festivalni dvorani Predstava iz dela umetniških skupin IDRIART v Festivalni dvorani Koncert slovenske Filharmonije — dirigent: VVolf-Dieter Hauschild (ZRN) — solist: Miha Pogačnik, violina — spored: Lebič, Bartok, Beethoven, v Festivalni dvorani BLEJSKA NOČ Promenadni koncert v Zdraviliškem parku Predstavitev osebja blejskih hotelov s kulinaričnimi specialitetami Nastop godbe na pihala in mažoretk po blejskih jlicah Modna revija pred hotelom Park Pričetek glasbenega programa pred hotelom Park Večerni promenadni koncert na jezeru in pričetek prižiganja lučk Veliki ognjemet z blejskega gradu in jezera Turistični teniški turnir na igrišču Zaka Golf turnir za nagrade NOVA LJUBLJANA TEDEN BAROČNE GLASBE Večer jugoslovanske folklore v Festivalni dvorani Turistični teniški turnir na igrišču Zaka Predstavitev para blejske kmečke ohceti 1986 pred hotelom Park Večerni promenadni koncert na Blejskem jezeru ob kampu Zaka Večer jugoslovanske folklore v Festivalni dvorani BLEJSKA KMEČKA OHCET 1986 30. 7. do 3.8.. LIKOVNE RAZSTAVE V AVLI FESTIVALNE DVORANE D Dragoćajna - Moše tisk TK Gorenjski tisk-Kranj CAMP! SMLEDMI AM /UJA**** ^ ■g|js:|ViuijQ /U^fOUA, ___ I 4i (roJj&i 3 -a i. o C 1/5 3 a o -a C8 3 C > Z s Prav ste prebrali, za nobeno potegavščino ne gre. Kamp Smlednik v Dragočajni, ki ga bolje poznajo številni tuji turisti, kot mi, domači, morda že ima ali pa bo prav kmalu uvrščen vdru-go kategorijo. Leži le streljaj od Trboj, ob ustju Zbiljskega jezera. Uradno spada v krajevno skupnost Smlednik, ta pa v občino Ljubljana-Šiška. Kamp v Dragočajni je začelo urejati Turistično društvo Smlednik pred približno 25 leti, z leti pa so ga dograjevali, urejali in razširjali. Pa ni le kamp postajal vedno bolj znan in vedno večji. Tudi zanimanje za turizem je naraščalo v Dragočajni in sosednjih Mošah. Potem so se odločili, da sami ustanovijo turistično društvo. Zdaj ima krajevna skupnost Smlednik, ki je soseda trbojske v kranjski občini, kar dve turistični društvi: Smlednik in Dragočajno-Moše. Društvi sta zelo delavni in člani vedo, kaj je turizem. Škoda, da se niso do ustanovitve društva, če ne že do prepričanja, kako pomembna in donosna dejavnost je turizem, dokopali v sosednjih Trbo-jah. Pa morda še kje, saj se je že lep čas vedelo, da bo kranjska občina prej ali slej dobila eno najlepših umetnih jezer pri nas, pa tudi najbrž daleč prek meja. Bojda bo kar ostalo pri napovedanem imenu, da bo to Kranjsko jezero. Obiskujejo ga ne le »firbci«, marveč kar »ta pravi« deskarji in čolnarji iz Ljubljane. Pa pustimo Kranjsko jezero za obisk ob kakšni drugi priložnosti. Ko sem bil lani poleti v tem kampu, polnem zelenja, tako rekoč na robu kakšnih tridesetih pol kmečkih, pol delavskih domačij Dragočajne, me je presenetil nenavaden dogodek. Družina iz Holandije, ki je nekaj dni pred tem na poti na morje prenočila v kampu v Dragočajni, se je nenadoma vrnila. Glava družine je na recepciji povedal, da namerava ostati v kampu tri tedne ali mesec dni. Čudno, mar ni prišel na morje, sem si mislil. Pa je sam brž pojasnil, da ima veliko raje ta podeželski mir in lepo pokrajino, kot pa morsko vročino, gnečo in trušč. To pa ni bilo edino presenečenje. Ko so v kampu vse uredili, jo je družina po bregu »mahnila« v kopališče. Tam pa — tebi nič, meni nič — so pometali obleke s sebe in že so se goli predajali soncu. Naslednji dan že niso bili več edini nagci. Pa tudi pozornosti niso zbujali. Marsikomu pa so dali tudi kaj misliti, tisti nagci. Ne le mimoidočim, gostom in domačim. Tudi v vodstvu turističnega društva in kampa so se zamislili. Pravzaprav ima takle, seveda urejen, naturi-zem, več značilnosti. Z pripadnike pomeni predvsem vrnitev k naravi in sproščenost ter zdravje. Za organizatorje pa je lahko tudi komercialna po- teza. In v turističnem društvu so začeli tako razmišljati. Prva leta po ustanovitvi so gostje iz domala vse Evrope ostajali v kampu povprečno štirinajst dni in tudi več. Že nekaj let pa je kamp v Dragočajni predvsem prehoden, nekakšna krajša postaja za številne, ki potujejo na morje. Pa je danes veliko bolje urejen kot nekdaj. Ima recepcijo, trgovino, toplo vodo, igrala za otroke, elektriko oziroma 70 priključkov, zelo lepo urejene in čiste sanitarije, sprehajalne poti in še kaj bi lahko dodali. Zadnje čase si v turističnem društvu prizadevajo, da bi izboljšali predvsem kakovost uslug oziroma kampa. Širjenje ne prinaša večjega obiska. Urejena preskrba, predvsem pa red in čistoča so tisto, kar naj bi privabilo, pa tudi zadržalo goste. Slovenija Z LOPATAMI NAD VRATARNICO TRGOVINA ZA GOSTE IN DOMAČINE_ Začetek kampa v Dragočajni je bil v temle objektu. Turistično društvo Smlednik je naprej postavilo bife. To je bila tudi prva gostilna v Dragočajni. Kraj je kmalu postal priljubljena izletniška točka. Nekaj časa je bila v stavbi tudi recepcija, danes pa je v njej trgovina ABC Pomurka — Loka Škofja Loka. Letos je še posebno dobro založena in zato v njej radi kupujejo tudi krajani, ki sicer v vasi nimajo trgovine. V turističnem društvu pa že razmišljajo, da trgovina ne bi bila odprta le poleti oziroma v sezoni, ko so gostje v kampu, marveč tudi jeseni in pozimi. Na robu kampa pa bi radi postavili večjo trgovino. Na ta način bi uredili celotno ponudbo in preskrbo. Slovenija NATURISTI UREDILI PROSTORČEK Stanka in Tone Šestanovič skrbita v trgovini Loka Škofja Loka v kampu, da je vedno dovolj vsega, kar potrebujejo domačini in gostje v kampu. Res pa je, da je prostora premalo in bi veljalo razmisliti o novi trgovini. Turistični delavci že imajo rešitev. Kranjska Sava jim je dala staro vratarnico, ki je stala tta Laborah. Če bodo krajani za to in če bodo tudi prijeli za lopate, bi jo lahko kmalu postavili. Upajo pa tudi, da jim sodelovanja ne bo odrekla Loka Škofja Loka. Pobudo, da se kamp razglasi za natu-rističnega (ne ves, le del) so podprli in tudi pospešili člani Društva naturistov Gorenjske. Prihajali so v kamp in pomagali urejati poseben prostor. Izbrali in uredili so zares lep košček ob vodi, poln sonca, pa vendar zelo osamljen in nikomur na očeh. Red, ki bo veljal, ko bo to uradno potrdila komisija, bo seveda drugačen kot v ostalem, odprtem delu kampa. Vanj boš prišel lahko oblečen, iz njega pa prav tako. »SPODAJ BREZ« Slovenija Danes je ob morju moderno »zgoraj brez« in tudi na nenaturističnih plažah pravzaprav ne preseneča »spodaj brez«. To pa zdaj ne bo le morska zade- va. Kakorkoli brez bo tudi stvar kampa v Dragočajni. Posebnost bo le, da se oblečeni in slečeni ne bodo mogli kar križem kražem sprehajati po kampu. Slovenija VERONIKA IMA PET ZVEZDIC Prav na robu kampa, v Dragočajni, je pred dvema letoma zrasel Pension Veronika, ki ga upravljata Ciril m Vera Flander. Čeprav nekateri na začetku niso bili prepričani, da bo ta lokal s turističnimi sobami lahko posloval v tako majhnem kraju kot je Dragočajna, se je hitro izkazalo, da je zelo dobra dopolnitev celovite ponudbe za goste iz kampa. V Veroniko tudi sicer radi prihajajo drugi gostje. Že to, da ima Veronika pet zvezdic, veliko pove. Slovenija DRUGO KA I EC O V teh dneh, pred začetkom glavne sezone, je čez dan v kampu največkrat malo prometa. Tudi recepcija ni odprta neprekinjeno ves dan. Proti večeru pa postane zelo živahno. Avtomobili s prikolicami, šotori, motorji.. . Pridejo, prenočijo, morda ostanejo še dan ali dva, in gredo naprej. Glede na urejenost so turistični delavci začeli ugotavljati, da kamp izpolnjuje vse pogoje, da se iz dolgoletne tretje uvrsti v drugo kategorijo. Pa ne le to. Odločili so se, skupaj z Društvom naturistov Gorenjske, da del kampa uredijo za naturiste. Priglasitev ob soglasju krajevne skupnosti in skupščine občine Ljubljana-Šiška so že oddali, in kmalu naj bi si kamp ogledala komisija. Prepričani so, da ne bo razlogov, da kamp ne bi bil uvrščen v drugo katergorijo in del v njem za naturi ze m. DOMAČE PRI ZORMANU Slovenija Po zares dobri, domači in ceneni prehrani pa je poznana tudi domača gostilna Zorman v Valburgi. Če vas bo pot zanesla v Smlednik, se velja ustaviti. KANU ZELI BLESTETI Kmalu potem, ko je začel nastajati kamp v Dragočajni, je slab streljaj od Dragočajne v sosednji Valburgi zrasel Pension Kanu. Dolga leta je bilo to gostišče poznano in priznano širom Gorenjske, v Ljubljani, Sloveniji in tudi prek meja. Tudi gostje iz kampa so radi zahajali vanj. Pred leti pa je njegov blišč začel bledeti in skoraj si je pred nedavnim povsem zapravil ugled. V turističnem društvu Dragočajna-Moše pravijo, da se zdaj stvari v Kanuju spet obračajo na bolje. Novo vodstvo, vsaj na začetku, kaže, da ve.kaj hoče in kako je treba. Vsi pa si želijo, da bi Kanu spet postal priljubljena turistično-go-stinska točka. VERJAMETE, DA SEM RES V KAMPU SMLEDNIK V DRAGOČAJNI? DA PA NAG NA DOPUSTU NI LE MORSKA ZADEVA, SE BOSTE TUDI LAHKO SAMI PREPRIČALI NA LASTNI (NAGI) KOŽI. KAKOR KOMU PAČ PRIJA V NARAVI (IN NAZAJ K NJEJ). (^^SMESGLAS 12. STRAN OGLASI, OBVESTILA PONEDELJEK, 30. JUNIJA 1986 ® SPAR-MARKT SPAROVEC STRUGA — Strau 66 tel. 9943-4227-23-49 Iz naše posebne ponudbe: margarina 1/2 kg 17,90 Asch kava brasil 109 Asch mehčalec 4 I 29,90 Asch 1/2 kg rozin 15,90 Asch moške in ženske ure 50 Asch suchard čokolada 300 g 24,90 Asch ZELO UGODNA MENJAVA Centralno skladišče za alvorado kavo. Vsem na Gorenjskem želimo prijetne počitnice! GRADITE HITRO, GRADITE SODOBNO, GRADITE POCENI -GRADITE Z NAMI V. najsodobnejšo strešno kritino iz pravih kanadskih bitumenskih skodel TEGOLA CANADESE izolacijske materiale — lendapor, novoterm, per-lit, stiropor, tervol keramične ploščice najboljših jugoslovanskih proizvajalcev sanitarno keramiko opaž in furnirane stenske in stropne obloge ladijski pod parketi in talne obloge stavbno pohištvo gradbeni material reprodukcijski material za lesno obrt Trgovina z gradbenim materialom — Kranj VSE ZA GRADNJO OD TEMELJEV DO STREHE boste vedno dobili v LES-NINI, trgovini z gradbenim materialom na Primsko-vem v Kranju, in sicer: ob ponedeljkih, sredah in petkih od 7. do 17. ure, ob torkih in četrtkih od 7. do 14. ure ter ob sobotah od 7. do 12. ure. Informacije: po telefonu 26-076 ali 23-949 r PIZZA PIKANT PAPRIKA PARADIŽNIK ŽE NAPRODAJ V VSEH ŽIVILSKIH TRGOVINAH ključ za dober ohm ALPETOUR V poletnih mesecih vas od 20. do 24. ure vabimo vsak petek in soboto na naš vrt. Ob prijetni glasbi ansambla JEVŠEK "as bomo postregli s speciali-tetami z žara in s točenim pivom. Kopališče SORA je odprto vsak dan. Prostor na kopališču je zelo primeren za organizacijo piknikov in zabavnih prireditev na prostem. Disco SORA je odprt vsak petek in soboto od 20. do 3. ure. Priporočamo vam tudi, da obiščete kočo na STAREM VRHU, ki je odprta vsak dan do 22. ure. Prostor v koči je primeren za praznovanje dekliščin, fantovščin in drugih jubilejev. PRIJETNO POČUTJE VAM ŽELI KOLEKTIV HOTELA TRANSTURIST ACRONI žice za mreže, verige in za oplaščene elektrode TIG varilne žice MIG varilne žice EPP varilne žice Cesta železarjev 8, telefon (064) 81-231, 81-241. 81-441 telex 34526 zeljsn Porolit 6 velikost 390 x 60 x 245 teža za kom 3,5 kg poraba na 1 m2 10 kom . število na paleti 264 kom Porolit 8 velikost 390 x 80 x 245 teža za kom 5 kg poraba za 1 m 10 kom število na paleti 205 kom Porolit 12 KUPUJETE POROLIT? Ljubečna Celje vam iz svojega širokega proizvodnega programa opečnih izdelkov priporoča uporabo porolitov za predelne stene in oblaganje. Porolite izdelujemo v različnih debelinah oti 6 do 12 mm. Poroliti 6 so namenjeni predvsem za oblaganje sten v kletnih prostorih, kjer je zunanji zid iz betonskih zidakov. Z oblaganjem zidov z notranje strani preprečite nastajanje kondensa. Porolite ostalih dimenzij uporabljamo predvsem za zidanje predelnih sten. Razen standardnih dimenzij porolitov 390 x 245 vam nudimo tudi obtožne plošče dimenzij 400 x 330, ki so skonstruirane tako, da so prilagojene za oblaganje vseh vrst zidov na zunanji in notranji strani. Zelo uspešno lahko te plošče uporabite pri zunanii izolaciji sten v kombinaciji s tervolom. Debeline teh plošč so 6, 7, 5 in 11 cm. velikost 390 x 120x245 teža za kom 8 kg poraba za 1 rrr 10 kom število na paleti 141 kom LJUBEČNA CELJE, industrija keramičnih, kislinoodpornih in opečnih izdelkov, tel. 063/33-421, 31-865 PONEDELJEK, 30. JUNIJA 1986 OBVESTILA, OGLASI 13. STRAN (M^SSm^GLAS ALPETOUR ALPETOUR DO Turistična agencija, Kidričeva 8, Škofja Loka, vam nudi naslednje turistične storitve: — organizacija izletov in potovanj (turističnih, strokovnih, šolskih) po domovini in tujini, zlasti za delovne kolektive in zaključene skupine — rezervacija domačih in mednarodnih letalskih vozovnic — posredovanje avtobusnih prevozov —■ hotelske rezervacije in posredovanje zasebnih sob — kmečki turizem — posredovanje aranžmajev vseh večjih jugoslovanskih agencij — organizacija kulturnih in zabavnih prireditev Poslovalnice: Ljubljana, Šubičeva 1, tel.: o61/211-118 Škofja Loka, tel.: 064/60-960 Kranj, tel.: 064/21-022 Bled, tel.: 064/77-575 Radovljica, tel.: 064/75-189 Ljubljana, Prešernova 14 (prireditvena poslovalnica), tel.: 061/218-880 lesna industrija idrija 3. julija 1986 odpiramo V STAREM MAGAZINU V IDRIJI NOV SALON POHIŠTVA Salon bo odprt vsak delavnik, tudi ob sobotah, od 8. do 19. ure, in vsako nedeljo dopoldne. Vljudno vabljeni! @©SMS$J?©5EIIGLAS 14. STRAN OBVESTILA, OGLASI gorenje Lesna industrija n. sol. o. 63331 Nazarje 21 telefon: (063) 831-931 telex: 33624 yu glin Tradicija, trajnost, kakovost — vezana in termoizolacijska okna, zložljive podstrešne stopnice, harmonika vrata Gorenje Glin dobite v vseh razstavno prodajnih centrih Gorenja in trgovinah z gradbenim materialom po Jugoslaviji. Zahtevajte naš prospekt pri prodajalcu! Obiščite nas v: - LESNINI KRANJ MERKURJU KRANJ TA or. HAJUVi .: ffaud oq i tih a'Ples alples industrija pohištva, Železniki telefon (064) 67-121 Želite sodobno in lepo pohištvo? Želite sestavljivo pohištvo, s katerim boste popolno in funkcionalno opremili vse bivalne prostore? Izberite med izvedbami naših sistemskih programov Triglav in Dom, ki vam omogočata, da po svojih željah in možnostih opremite stanovanje. Sami lahko izbirate razpored odprtih in zaprtih površin. Z malo domišljije lahko sami sestavite ambient, ki bo zares samo vaš. To vam lahko brezplačno uredi tudi naš arhitekt svetovalec. Naše proizvode si lahko ogledate v vseh trgovinah s pohištvom in v našem salonu v Železnikih vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. TURISTIČNO DRUŠTVO BLED ■LOVINUA - JUOOMJkVUA PROGRAM PRIREDITEV NA BLEDU V MESECU JULIJU 2., sred. 4.. pet. 5., sob. 6., ned. 7.. pon. 9., sred. 11.. pet. 12., sob. 12., sob. 14. do 18. 14., pon. in ob 15., tor. 16., sred. 16., sred. 17., čet. 18., pet. 19., sob. 19., sob. 19., do 20., sob., ned 21. do 28., 23., sred. 26., sob. 26., sob. 27., ned. 30., sred. 21.00 Večer jugoslovanske folklore v Festivalni dvorani 17.30 Koncert narodne glasbe v Zdraviliškem parku 8.00 Turistični teniški turnir na igrišču Zaka 21.00 Večerni promenadni koncert na Blejskem jezeru 20.00 Koncert komorne glasbe v cerkvi na blejskem otoku 21.00 Večer jugoslovanske folklore v Festivalni dvorani 21.00 Dramska predstava v naravnem okolju blejskega gradu 8.00 Turistični teniški turnir na igrišču Zaka 21.00 Večerni promenadni koncert na jezeru ob kampu Zaka IDRIART (Genf) Spored festivala IDRIART (Instituta za razvoj medkulturnih odnosov z umetnostjo, Ženeva) Bachove sonate za violino in čembalo, MIHA POGAČNIK, violina, LEO KRAMER, čembalo, v cerkvi na otoku Nastop folklornega ansambla LADO Zagreb v Festivalni dvorani Predstava Ashdovvn euritmičnega gledališča (Anglija) vVASH THE VVIND v Festivalni dvorani Shakespeare: KRALJ LEAR (Chrvsalis Theatre London) na blejskem gradu Koncert sopranistke NELLY VAN DER SPEK (Holandija) s spremljavo pianistke DIEDRE IRONS (Nova Zelandija) ter Opernega zbora iz Nimvegna (Holandija) v Festivalni dvorani Večer jugoslovanske folklore v športni dvorani Bled Koncert Ljubljanskega komornega ansambla. Dirigent Leo Kramer (ZRN), solistka Diedre Irons, klavir (Nova Zelandija) v Festivalni dvorani 11.30 Gledališka predstava Shakespeare gledališča (ZRN) DIONYSIA (angleško) v Festivalni dvorani Uvod v Bartokov violinski koncert št. 2 — Miha Pogačnik, Diedre Irons, v Festivalni dvorani V^^\^ N KODALY - KVARTET (Madžarska) Bartokov ciklus št. 1, v Festivalni dvorani KODALY — KVARTET (Madžarska) Bartokov ciklus, št. 2, v Festivalni dvorani Predstava iz dela umetniških skupin IDRIART v Festivalni dvorani Koncert slovenske Filharmonije — dirigent: VVolf-Dieter Hauschild (ZRN) — solist: Miha Pogačnik, violina — spored: Lebič, Bartok, Beethoven, v Festivalni dvorani BLEJSKA NOČ Promenadni koncert v Zdraviliškem parku Predstavitev osebja blejskih hotelov s kulinaričnimi specialitetami Nastop godbe na pihala in mažoretk po blejskih ulicah Modna revija pred hotelom Park Pričetek glasbenega programa pred hotelom Park Večerni promenadni koncert na jezeru in pričetek prižiganja lučk Veliki ognjemet z blejskega gradu in jezera Turistični teniški turnir na igrišču Zaka Golf turnir za nagrade NOVA LJUBLJANA 19.30 21.00 11.30 17.30 20.30 11.30 21.00 20.30 17.30 20.30 11.30 17.30 20.30 16.00 17.00 18.00 19.00 20.00 21.00 22.00 8.00 TEDEN BAROČNE GLASBE 21.00 Večer jugoslovanske folklore v Festivalni dvorani 8.00 Turistični teniški turnir na igrišču Zaka 20.00 Predstavitev para blejske kmečke ohceti 1986 pred hotelom Park 21.00 Večerni promenadni koncert na Blejskem jezeru ob kampu Zaka 21.00 Večer jugoslovanske folklore v Festivalni dvorani BLEJSKA KMEČKA OHCET 1986 30. 7. do 3. 8., LIKOVNE RAZSTAVE V AVLI FESTIVALNE DVORANE _ J ŽIVILA DO ŽIVILA TOZD MALOPRODAJA Pričakujemo vas vse poletje in vam nudimo sveže morske in rečne ribe, zamrznjene ribe, školjke in drugo. V vitrinah ribarnice boste našli zobatca, škarpino, morskega psa, postrv, krapa in še mnogo drugih rib in školjk. Presenečeni boste nad našo dobro založenost-jo, ki je enaka ali še celo boljša kot v ribarnicah ob morju. Pridite na ribiško malico. Obiščite nas! Cenjenim kupcem želimo dolgo in toplo poletje! Ali ne veste, kam s stvarmi, ki so stare, vendar še vedno uporabne? Radi bi prodali TV aparat, pa potrebujete nasvet o ceni in prodajalca, da ga proda. Šotor je postal pretesen za vso družino, pa ga želite prodati! Vseh teh vprašanj in še mnogih drugih vas reši komisijska prodajalna POSREDNIK Cesta na Brdo 47 (Kokrica), kjer sprejemamo in prodajamo: — vso športno opremo (šotore, kamp opremo, teniške loparje, čolne itd.) — akustiko (tii-fi aparature, tranzistorje, TV aparate itd.) — gospodinjske aparate — fotoaparate — posamezne dele pohištva itd. Prodajalna je odprta vsak dan od 8. do 18. ure, ob sobotah do 12. ure. Informacije lahko dobite po telefonu 21-462. SE PRIPOROČAMO! PONEDELJEK, 30. JUNIJA 1986 ,/hur .uze r*» * • * * LJUBLJANA 1. h A? ___ V lO ■%-.'< Kdor je še pred letom in pol poznal Ankeletovo gostilno v Podljubelju, je danes ne prepozna več. Medtem ko je bila zadnja leta od enega do drugega najemnika bolj zapuščena in pusta, je zdaj kot prerojena. Fasada na hiši je obnovljena, uredili so še eno posebno sobo, obnovljena je kuhinja, vsak kotiček je vzorno urejen, na mizah prti, nadprti, izbrano cvetje. Za hišo je vrt z lesenimi mizami in klopmi, s senčniki, z novo leseno lopo za drva in ropotijo, pesek je skrbno pograbljen, natakarice so v belih vezenih bluzah, črnih krilih in belih predpasničkih. Gostilno obiskuje vsak dan več tujcev: ugotovili so, da je v Podljubelju ugledna gostilna,' kjer se dobro je. Dragan Njegovan je doma v San-skem mostu, natakar s hotelsko izobrazbo. V Golfu na Bledu je delal, veliko tudi v diplomatski strežbi v Vili Bled, na Brdu. Potem se je odločil, da bo šel na svoje. Priložnost se je ponudila v Podljubelju. Veliko je vložil v gostilno, toda splačalo se je. Danes ji gostje že na prvi pogled zaupajo. Ohranil je stari šentanški izgled, pa tudi kuhinjo. Sicer gostom najbolj diše jedi z žara — njegova posebnost so poleti odojki in jagenjčki na ražnju — toda za praznike in prireditve, kot je pastirski dan, šuštarska nedelja in podobno, se tudi pri njem kuhajo tržiške bržole! ajdovi žganci, sirovi štruklji... Dragan je vesel, da so tako hitro našli skupni jezik s podljubeljskim turističnim društvom. Prav zaradi kampa, kjer so vedno tuji gostje, ima v poletni sezoni odprto vsak dan, tudi ob praznikih in nedeljah. To veliko pomeni turistom, ki so imeli včasih na voljo le trgovino, kjer pa niti mleka niso mogli dobiti. Zdaj pa imajo takole zgledno gostilno! Tako so navdušeni nad Draganom, da ga vabijo na počitnice k sebi v Nemčijo, Holandijo. A nima časa. Dve leti že ni imel dopusta. Prej urejevanje go- stilne, zdaj pa mu gostje dajo polne roke dela. Več kot pol je med njimi tujcev. Da je pri njem res lepo in se tudi dobro je, potrjuje dejstvo, da tržiški občinski možje zadnje čase svoje goste radi pripeljejo k njemu. Spomnijo pa se ga tudi hotelirji z Bleda, ali z Bohinja. Saj je konec koncev Podljubelj s svojim kampom, Tominškovim slapom in Mošenikom resnično prijeten košček Gorenjske. Slovenija s><& : SE SO DOBRE GOSTILNE Kot bi Šifrerjev Andrej s svojo pesmijo Vse manj je dobrih gostiln naravnost spodbodel naše Gorenjce, da so začeli obnavljati svoje lokale, da so jih posodobili, opremili z zanimivimi starinami, kleti napolnili s sodi dobrega domačega vina, v kuhinje pa vpeljali posebnosti, ki vabijo vabijo .. . Zadnja leta gostilne pri nas doživljajo nov razcvet in kot na dlani je, da so tam, kjer se dobro kuha in je, vedno polne. Za dobro jedačo ljudem ni škoda denarja. In še nekaj lahko spoznamo: med gostinci je vse več mladih, ki prihajajo z novimi, prodornimi idejami, obarvan imi z lepim, starim. Podjetni in domiselni so kar se da. Gostilne, ki so bile še včeraj temačne, prej beznice kot gostilne, dobivajo novo podobo, arhitekti so jim vdahnili dušo, stare freske na pročeljih so oživele, vse več zidov je lesenih, da dihajo toplo, vsak gostilničar pa je za svojo hišo zagotovo našel kuharsko specialiteto, ki bo vabila goste od blizu in daleč. marinom in orehovi potici. K FLISU V VRBI še vedno prihajajo na domačo šunko, ki jo gospodinja Francka kuha tako počasi, da se ne vidi vreti vode v loncu in je kuhana šele, ko se da lepo uščipniti. NA LETALIŠČU V LESCAH Pri stavčevi menda še vedno edini pripra- vljajo odlično sladico, blejsko grmado. V TAVERNI PRI ŠTEFANU V RIBNEM dobite domačega pečenega zajca pa hišne palačinke, polnjene z vsem najboljšim — z orehi, smetano in sladoledom, povrhu pa so polite s čokolado. GOSTILNA FORTUNA V ZGORNJIH GORJAH slovi po zrezku fortuna, palačinkah fortuna in kavi fortuna, ki diši po punču V SPODNJIH GORJAH V ZA DRUGI imajo za hišno posebnost ciganski golaž s kruhovimi cmoki, zdajle, ko bo v Gorjah zrel ribez, pa vam bodo postregli tudi palačinke Z ribezom. V gostilni MANGART NA BLEDU bo vse poletje dišalo po odojku ali jagenjčku t ražnja, PRI BACKU tam pod gradom pa po ribah, tudi sardelicah. Kuhinja gostilne ROŽIČ V BOHINJU slovi po postrvi po bohinjsko in zrezku »veseli Bohinjc«, poleti pa za sladico postrežejo z borovnicami in rdečimi gozdnimi jagodami. * V restavraciji PLETNA V MLINEM, od koder je enkraten pogled na jezero in otoček, imajo ob nedeljah in praznikih vedno sveže krofe. NA ČRNIVCU PRI MLAKARJU imajo ob vsaki uri na voljo odlično svinjsko pečenko, lovsko pečenko Stephanie, hiša pa slovi tudi po velikih zrezkih, domači salami, klobasah iz zaseke, obari in vampih. NA POSAVCU se drže srbske kuhinle ih DRAGA V BEGUNJAH Slovenija .15. stran ©5)®®sgynisncaAS ČAVLARJEVA GOSTILNA NA ĆEPUUAH slovi po odličnem domačem pršutu s hrenom, DOM NA JOŠTU pa po medaljo-nih na žaru, ki se utapljajo v kajmaku, pa po pečenih paprikah, polnjenih s šunko, belim sirom in kajmakom ... Slovenija PRI SLAVCU V ZALEM LOGU vam bodo postregli s postrvmi, ki jih bodo tisti trenutek vzeli iz potoka. PRI TAVČARJU sredi Begunj in PRI ANČKI NA KOKRICI imajo najboljše sirove in orehove štruklje. V TRŽIČU PRI DAMULNEK imajo ob tržiških praznikih še vedno bržole, PR' SLUG imajo deset vrst pic, PR* BENK V KRIZAH slove po kračah in odličnem domačem suhem mesu. GOSTIŠČE VALERIJA NA JEZERSKEM postreže gostom z ajdovimi žganci z zeljem in odličnimi domačimi mesninami, PRI GRABNARJU pa boste jedli naj boljši goveji golaž na tem svetu. Malo nižje, PRI KANONIRJU, je gostilna vsa prenovljena in nikjer ne boste našli boljše in bolj lepo rdeče domače salame; iz jelenovega mesa je. PRI GORJANCU V HOTEMAŽAH se dobe možgani z jajci in domače bržole, v penzionu JAGODIC V VOPOVUAH je hi šna posebnost masovnek z gobami, PRI BOHINCU V TRBOJAH slove po budlu, ALEŠEVA GOSTILNA na Bregu ob Savi po Slovenija Še in še bi lahko naštevali. Vam bo, dragi bralci, morda tole kratek kažipot! kam naslednjo nedeljo ali ob naslednji plači? Včasih je res lepo,' če nas kdo drugi postreže in se malo drugače je, kot v domači kuhinji. Slovenija Pa imamo končno tudi Slovenci svojega >Mac Donalda« SOČEN, OKROGEL, POLN - BAJSI Velika, Jesta' je bila prejšnji petek v Domžalah. Taka, s folkloro, domačim kruhom v hlebcih domžalskega peka Pavleta in Pleščevitni keksi v peharjih. In ljudi se je nabralo pod Napredkom, na drugi strani ceste, kot bi vse zastonj delili... puranjih zrezkih s sirom in telečjih zrezkih z zelenim poprom pa po ajdovih krapih in telečjih polnjenih prsih. Slovenija Gostilna NA GORENJSKEM SEJMU nudi postrvi, polnjene s pršutom pa školjke na buzari. BLAŽUN NA KLANCU slovi po pljučni pečenki po lovsko in po pohor-I omleti, REKARJEVA GOSTILNA NA OREHKU pri Kranju po odličnih in poceni malicah, pozimi pa po sočnih kr vavicah. PRI BENEDIKU V STRAŽIŠČU imajo še vedno, kot v dobrih starih časih, nedeljska kosila, taka z govejo ju ho, praženim krompirjem in govedino iz juhe. BIZJAKOVA GOSTILNA NA BELI je dobro obiskana tudi zaradi njenih mehkih telečjih zrezkov in sladice iz janeževega upognjenca, napolnjenega s sladoledom in smetano. Saj nekaj tudi so. Mercator, ki je ta dan tu odpiral svojega prvega BAJSI-JA, hitropostrežno restavracijo iz verige, ki bo sledila, je objavil, da bo celo uro delil brezplačno vse vrste bajsijev in pijačo. Ljudje pa so pohiteli! BAJSI je bil naenkrat poln, da migniti nisi mogel v njem. Lokale, kakršnega je Mercator postavil v Domžalah, pozna že dolgo ves razviti svet. Po Nemčiji so to Imbissi (ugrizki), po Ameriki pa Mac Donald's fast food (hitra prehrana). Po velemestih prav taki lokalčki rešujejo zadrege s hrano. Zamislite si okrog deset milijonov ljudi, ki se vsak dan okrog enih spusti iz newyorških pisarn. In te množice hočejo v eni uri pojesti kosilo in si še odpočiti zraven. Ne bodo čakali v vrstah samopostrežnih restavracij, tem-vch i bode že vnaprej pripravili drobiž in v najbližji Mac Donaldovi hitri postu, niči vzeli paketek s hamburger-jem, to je z velikim okroglim hlebčkom, posutim s sezamom in obloženim z vročim sesekljanim zrezkom iz več vrst mesa ter raznimi polivkami, pa hajd na prvo zelenico. Pojedli bodo lahko, izdatno in sočno kosilo. Priljubljeni vroči sendviči prihajajo iz Hamburga. Pri Mercatorju pravijo, da bo njihova receptura podobna, toda čisto njihova, prirejena našemu okusi'. Meso bodo dobavljale Mercatorje\ mesarije, razni kečapi, gorčice in drufi »dresingi« bodo iz Ete, okrogle hlebci- s jim bo pekla Mercatorjeva pekarija v * Grosupljem. Vse bo domače, toda najboljše. Vrsto internih degustacij in anket so naredili, da so prišli do pravih okusov. Rezultat anket in mnenj strokovnjakov so sedanji prigrizki, ki jih nudi BAJSI v Domžalah. Trenutno nudijo osem vrst bajsijev . Razlike so v cenah in v kvaliteti: najcenejši, mini bajsi, stane 220, najdražji, ba-bajsi /. dvojnim hamburgerjem, kajmakom in andaluzijskimi dodatki pa 596 dinarjev. Naslednji BAJSI bo zraset^v Ljublja ni.natovPostojni in še nekje 6b morju. In kot obljubljajo, bodo vsi enako opremljeni, nudili bodi enako hrano, * tudi pripravljalo hrane v njih bodo enako oblečeni, pa tudi cene bodo povsod enake. Poceni in hitra postrežba je moto teh lokalov. Čudno le, da se čaesa takšnega niso spomnili pri Pe-trolu za svoja postajališča ob hitri cesti proti morju. Koliko avtobusov se vsuk oo^oclrnjajo postrežbo, ki ne zmore ^ (^mmSiS^SSOILAS 16. STRAN OBVESTILA , OGLASI PONEDELJEK, 30. JUNIJA 1986 Mercator Kmetijsko živilski kombinat Gorenjske, TOZD Komercialni servis, Kranj GRADITELJI! V našem SKLADIŠČU GRADBENEGA MATERIALA v HRASTJU, tel.: 26-371, vam nudimo veliko izbiro gradbenega materiala po najugodnejših cenah. Če se pri nabavi gradbenega materiala ne morete odločiti, kaj in koliko ga potrebujete, pridite z gradbenim načrtom — in svetovali vam bomo. OBIŠČITE NAS - IN SE PREPRIČAJTE! Harmonika vrata in preklopna vrata so vsestransko uporabna,ne samo kot vrata, temveč tudi kot premična predelna stena med dvema prostoroma. Dobavljamo jih, po želji kupca, v vseh vrstah žlahtnega furnirja, vinil kože, skaja in ultrapasa. Pri naročilu je treba navesti: širino in višino zidne odprtine (točno v mm), vrsto obdelave vrat, pri harmonika vratih vrsto predvidenega tlaka, izbirate pa lahko med enokrilnimi in dvokrilnimi harmonika in preklopnimi vrati. Informacije in naročila: SGP PIONIR tehnična komerciala in inženiring Kettejev drevored 37 tel. 068/21-826 ali 23-686 TOZD Lesni obrat -- prodaja tel. 068/25-189 sava commerce trgovina z gumenimi in kemičnimi izdelki p. o. Kranj Reklamna prodaja gumenih izdelkov v kranjski trgovini Sava commerce od 20. junija do 31. julija 1986: — kupljene traktorske gume vam brezplačno pripeljemo domov (do 35 km) — 25% cenejši plašči in zračnice za dvokolesa, mopede in industrijsko pnevmatiko — nudimo vam tudi klinasto in zobato jermenje, cevi in druge gumeno-tehnične izdelke Sava commerce, trgovina Kranj, Koroška cesta 2 V škofjeloškem Gradisu želijo razdeliti kadrovske štipendije Vsakega štipendista zaposlijo Škofja Loka, 25. junija — V Gradisovem Lesnoindustrijskem obratu v Škofji Loki delajo pretežno po naročilu kupcev, in to vse, od stavbnega pohištva, izdelave in montaže objektov, do najrazličnejših drugih mizarskih in tesarskih del. Stalno prilagajanje trgu pa zahteva od delavcev predvsem veliko znanja. V učni delavnici so prejšnji teden sestavljali polkna. Trenutno štipendirajo 46 bodočih sodelavcev, vendar pa s številko še niso zadovoljni. Za naslednje šolsko leto so razpisali 29 štipendij, ki pa večinoma čakajo še nepodeljene. Za lesarja pomožnega mizarja so na voljo tri štipendije, za lesarja Žagarja štiri, za lesarja širokega profila — stavbnega mizarja pet, za lesarja širokega profila — strojnega mizarja dve, za lesarja tehnika tri, za diplomiranega inženirja lesarstva ena, za strojnega mehanika oziroma ključavničarja prav tako ena, osem jih je za gradbinca tesarja, po ena pa še za gradbenega tehnika in za diplomiranega gradbenega inženirja. Štipendije so torej za vse zahtevnostne stopnje, od najnižje do visoke. Pomembna prednost, ki jo zagotavlja LIO, je ta, da vse svoje štipendiste tudi zaposli oziroma jim omogoča nadaljnje izobraževanje, če ga želijo. Samo delo je v loškem Gradisu, v katerem je zaposlenih 275 delavcev, zanimivo. Ker proizvodnja ni serijska, zna njihov mizar narediti okna ali vrata od začetka do konca. Tudi tesar pri njih spozna vse poklicne skrivnosti. Prav tako se mladi delavci nauče del pri montaži objektov. Gradiš tesno sodeluje s srednjo lesarsko šolo v Škofji Loki. Ima dobro urejeno učno delavnico, v kateri učenci opravljajo praktični pouk in proizvodno delo. Vodijo jih usposobljeni inštruktorji, ki skrbno bediio tudi nad pripravniki, ko pridejo iz šole. Delavci loškega Gradisa želijo razdeliti kadrovske štipendije. Vabijo fante, ki jih delo z lesom privlači, da se oglasijo, s pismom, po telefonu ali pa kar pridejo. Radi jim bodo pokazali sodobno urejene delovne prostore, učno delavnico, jih seznanili z vsem, kar jih bo zanimalo. Gradispv_naslov v Škofji Lok? ie tftfd LIO, Kidričeva 56, telefon. 6J-766 „„ toNEPEUEK, 30. JUNIJA 1986 OBVESTILA, OGLASI .17. STRAN (g®3E®SS^©ISnGLAS POHIŠTVO Amerikanci so zaljubljeni v njeno kolonialno pohištvo Od maje do solarisa TOVARNA POHIŠTVA LIPA IZ AJDOVŠČINE IMA ŽE DOBRE POL LETA NA GORENJSKEM SEJMU V KRANJU SVOJ RAZSTAVNI SALON Verjetno so že prej izdelovali zelo lepo in kvalitetno pohištvo, toda ime LIPA je med gorenjskimi kupci najbolj zadone-'o z usnjenim počivalnikom. Enkraten, moderen izgled, ves v Usnju, z odličnim vzmetenjem, silno udoben; in stolček, kamor nasloniš noge, je posebej, da 9a postaviš tja, kjer utrujenim nogam najbolj godi — v začetku so počivalnik imenovali PANTER. Izdelujejo ga še danes. Menda je še povsem enak kot Pred leti, saj je tako dovršen, da res ni kaj spreminjati. Le da se danes imenuje DETEL. Ajdovski kolektiv, 800 jih je, je zadnja leta svojo proizvodnjo preusmeril v izdelovanje kuhinj. Nekaj izredno zanimivih sistemov so nam že predstavili. Zadnje čase so kupci navdušeni nad njenimi kuhinjami s »šan-ki«, kjer družina na hitro pozaj-trkuje, popije, pa tudi kosi ali večerja. To sta kuhinji MAJA in SOLARIS, nič manj lepi in praktični pa nista tudi LINIJA in PROVENZALE. Slednja, v koloni- alnem stilu, ima še poseben čar. Duh po dobrem, starem veje od nje. Kuhinja LINIJA je za tiste gospodinje, ki imajo rade gladko pohištvo brez robov. Li-pine kuhinje so umirjenih barv: MAJA, SOLARIS, in PROVENZALE so svetlejše medene in temnejše orehove barve, LINIJA pa je v beli in orehovi izvedbi. Sestavljiv program DOMUS poznamo že vrsto let. Iz njega lahko sestavljamo dnevne sobe, spalnice, jedilnice, predsobe ... Preproste, elegantne oblike, ki se jih nikoli ne naveličaš. Jedilnica DOMUS ima veliko ovalno raztegljivo mizo. Podobno ima tudi jedilnica v kolonialnem stilu. Ekraten izdelek: mizina plošča stoji na eni sami nogi, ki jo je Lipin strugar mojstrsko oblikoval. Človek dobi ob njej pravo spoštovanje, tako do izdelka kot do mojstra. Včasih smo se jezili na Lipo, ker je imela zelo dolge dobavne roke. Zdaj so jih skrajšali na dva meseca. Prevoz je brezplačen po vsej Sloveniji. Lipo dobro poznajo tudi po svetu, največ izvaža v Združene države Amerike — tam so zaljubljeni v njeno kolonialno pohištvo — pa tudi v vse zahodnoevropske države. Doma pa odpira svoje salone, ker tako lahko prodaja po ugodnejši ceni. V Kranju na Gorenjskem sejmu razstavlja na prek 300 kvadratnih metrih kuhinje, stilne jedilnice, spalnice, otroška ležišča in sedežne garniture pa seveda njihove odlične počivalnike. Dva takšna salona bodo kmalu odprli v Mariboru, stalno razstavo ima v dvorcu Zemono pri Ajdovščini, pripravlja pa se, da bi tak salon odprla tudi v Ljubljani, kjer svoje izdelke še vedno prodaja kar v Metalki. Torej, Gorenjci, če bosts iskali lepo in kvalitetno pohištvo: LIPO boste našli na Gorenjskem sejmu. Os mBSSSSmmilLAS 18. STRAN OBVESTILA, OGLASI PONEDELJEK, 30. JUNIJA 1986 I adria airways Poslužite se ugodnosti popustov za družine, mladino, otroke in ostale, ki jih nudimo na svojih linijah. Povprašajte in prepričajte se! Na voljo so vam informacije tako pri adria airways, kot tudi pri vaši turistični agenciji. Poleg rednih linij letimo: iz Ljubljane v Pulj Zadar Split Dubrovnik Tivat Mednarodna linija Ljubljana — Larnaka (Ciper) je priložnost potovanja v vse metropole Bližnjega vzhoda, Ljubljana— Munchen pa priložnost za potovanje na Zahod in v Ameriko. Adria airways Ljubljana, Kuzmičeva 7, telefon: 313-366, in vse pooblaščene agencije v Sloveniji. PETROL DO TRGOVINA LJUBLJANA TOZD TRGOVINA KRANJ Staneta Žagarja 30 Na 32 bencinskih servisih, v 2 trgovinah z avtomateria-lom in v skladišču Medvode vam na območju Gorenjske poleg naftnih derivatov nudimo tudi: — avtodele, avtokozmetiko, orodje, — blago za osebno porabo — in drugo blago, namenjeno vašemu vozilu. Za obisk se priporočamo! Črpalke, ki so odprte NON STOP vse leto: Kranj - LABORE I, TRŽIČ I, JESENICE I, MEDVODE III Črpalki, ki sta odprti NON STOP v poletni sezoni (15. ju-nija-30. septembra). KRANJSKA GORA II in LESCE Črpalke, ki so odprte tudi ob nedeljah in praznikih: Primskovo, Tržič II, Bled I, Bohinj (od 7—13), Škofja Loka I Bralcem želimo prijetne počitnice, voznikom pa srečno vožnjo. Industrija mesa, mesnih preradževina i konzervi Novi Sad, predstavništvo in skladišče Kranj v skladišču v Kranju, Cesta Staneta Žagarja 51, telefon 064-25-268 in 064-25-267 Nudi: sveže meso, trajne in poltrajne klobasičarske proizvode, suhomesnate proizvode in konzerve. Posebno priporočamo trajne izdelke visoke kvalitete. Kupci zahtevajte naše kvalitetne proizvode v maloprodajni mreži trgovskih organizacij na Gorenjskem. PROIZVODNI PROGRAM: — strojno izdelovanje klekljanih čipk — strojno izdelovanje vezenin in vezenih.zaves — izdelovanje ženske in otroške vezene konfekcije — izdelovanje dekorativnih izdelkov in tekstilne galanterije LASTNE PRODAJALNE: — Tinca, Bled, Kajuhova 1 — Minca, Hoteli Bernardin, Portorož — Eva, Ljubljana, pasaža Maximarketa — Ana, Radovljica, Cankarjeva 78 m vezenine bled TOVARNA ČIPK, VEZENIN IN KONFEKCIJE BLED, n. sol. o. ASTRA, blagovnica Kranj posluje že 20 let in v njej boste vedno našli marsikaj za dom in gospodinjstvo: — talne in stenske obloge — barve, lake in druge vrste premazov — sredstva in oblačila za zaščito pri delu — kanalizacija PVC — bela tehnika in bogat izbor gospodinjskih pripomočkov — brezplačen prevoz kupljenega blaga do 15 km Blagovnica Kranj CD pazinka otočaimka • ZUNANJA TRGOVINA • NOTRANJA TRGOVINA NA DEBELO — gradbeni material — les — črna metalurgija — oprema • NOTRANJA TRGOVINA NA DROBNO — pohištvo — izdelki bele tehnike in akustike — steklo, porcelan, keramika in kristal — gostinske potrebščine — gradbeni material — instalacijski material — počitniške prikolice in avtomobili — konfekcija — izdelki domače in umetne obrti Pričakujemo vas v naših prodajalnah v Lescah, Radovljici, na Jesenicah in Bledu. Pohištvo Kranj Vam nudi bogat izbor pohištva in se priporoča za obisk: — V SALONU POHIŠTVA NA PRIM-SKOVEM, tel. 24-546 — V SALONU KUHINJSKE OPREME, Kranj, Titov trg 5, tel. 21-485 — IN V SALONU POHIŠTVA, Skladiščna ulica 5, na Jesenicah, tel.81-179 — strokovna postrežba — kreditni pogoji — brezplačen prevoz do 30 km nama VAŠA HIŠA DOBREGA NAKUPA * • velika izbira počitniške opreme in poletnih oblačil • turistični aranžmaji v poslovalnicah Kompasa v veleblagovnicah NAMA v Ljubljani, Žalcu in na Ravnah na Koroškem • prijetno počutje v restavracijah NAMA Veleblagovnice v Ljubljani, Škofji Loki, Cerknem, Kočevju, Žalcu, Levcu, Titovem Velenju, Slovenj Gradcu in na Ravnah na Koroškem. ODEJA Jnmm pnM «*t po.. Sta*, i 64220 Stao* Lota, KMriteva 80 WNn 084-02162 Odeja je v Jugoslaviji največje industrijsko podjetje, specializirano za izdelovanje prešite posteljnine. S svojim pestrim izborom in odlično kvaliteto sodi v sam vrh ponudnikov tovrstnih proizvodov. - PREŠITE ODEJE - OKRASNA PREGRINJALA - NADVLOŽKI - VZGLAVNIKI - SPALNE VREČE so izdelani iz najraznovrstnejših tkanin modernih barv in vzorcev ter polnjeni s finimi, rahlo kodranimi sintetičnimi ali volnenimi vlakni. ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE KRANJ, Koroška 53 PROJEKTIRA PROIZVAJA INSTALIRA PRODAJA SERVISIRA — PROJEKTIRA: električne instalacije jakega in šibkega toka v vseh izvedbah za vse vrste objektov, strelovodne instalacije, kompenzacije jalove energije, čistilne naprave, galvani-ke in avtomatike za razne obdelovalne stroje. PROIZVAJA: razdelilnike za električne instalacije različnih moči, tipizirane stanovanjske razdelilnike, gradbiščne omarice, komandne pulte in vrsto komandnih omaric. INSTALIRA: električne instalacije v industriji, trgovinah, šolah, bolnišnicah, hotelih, stanovanjskih objektih, silosih, čistilnih napravah, galvanikah, vse vrste strelovodnih instalacij, skupinskih anten ter instalacije v eksplozijsko nevarnih prostorih. — PRODAJA: elektroinstalacijski material v trgovini v Kranju. — SERVISIRA: radio in TV aparate, skupinske antene, elektronske naprave, gospodinjske stroje, motorje, orodne stroje, generatorje, transformatorje in opravlja storitve obratov-nega vzdrževanja. . Ob vabilu k sodelovanju priporočamo, da se prepričate o kvaliteti naše ponudbe. PONEDELJEK, 30. JUNIJA 1986 OBVESTILA, OGLASI .19. STRAN (MMMIEHGLAS POLETJE V PRODAJALNAH KOKRE KRANJ v prodajalnah KOKRE KRANJ: v Kranju v Trzicu: v Radovljici na Bledu: v Škofji Loki v Gorenji vasi v Žireh: globu: VaU/ia, VELEBLAGOVNICA GLOBUS TINA MOJCA MOJCA KEKEC KOKRA BLED GRAD MIRA METKA ZALA SLON ŽIROVKA NOVOST KRANJ za POLETNE DNI so pripravili: • moška, ženska in otroška oblačila (hlače, krila, komplete) • bluze, srajce, mikice • perilo • kopalke • metrsko blago • športno opremo za taborjenje in letno rekreacijo Morda že veste, da imamo v Kranju specializirano prodajalno cokel. Na vrhu zadnjih stopnic v Jelenovem klancu, pod zlatarjem Rangusom tam. kjer je bil včasih fotograf Rode, je Marjan Fajfar s Sp. Brnika odprl lokal, kjer bodo naprodaj le cokle. Vseh vrst: ženske, moške in otroške. Posebno ženskih bo vedno bogata izbira, saj so z različnimi petami, različnimi vrhnjimi materiali, bolj ah manj zaprte, samo s paščkom ... Cene so konkurenčne. Ženske cokle so od 1.200 do 2.300 dinarjev par, moške od 2.000 do 2.700 din in otroške od 1.290 do 1.690 dinarjev par, ter razne natikače za na cesto in kopanje. Kmetijsko živilski kombinat Gorenjske TOZD Komercialni servis, Kranj. OBVESTILO REJCEM MALIH ŽIVALI IN OSTALIM KUPCEM! V našem skladišču pred ŽELEZNIŠKO POSTAJO v KRANJU vam po konkurenčnih cenah nudimo: krmila za perutnino, krmila za zajce, ostala krmila, bovivit, koruzo, rženi drobljenec, ječmen, oves, sveža jajca in olje. Skladišče je odprto od 7. do 14. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure. Informacije po telefonu 21-652 ZLATARNA Goldie NOVI DESIGN poročnih prstanov z diamantnim brušenjem in NOVIMI ŽENSKIMI PRSTANI Cankarjeva 70 RADOVLJICA ** ********** t—\ MERKUR kranj POHIŠTVO SALON V KRANJU V prizidku večnamenske dvorane PPC Gorenjski Bled poleti sejem VOLKSBANK LJUDSKA BANKA BOROVLJE Borovlje, Glavni trg 6 (Hauptplatz 6) tel. 9943-4227-3756 PODRUŽNICA ST. JAKOB V ROŽNI DOLINI Vaše denarne in druge posle lahko pri nas opravite v slovenskem jeziku! Veselimo se vašega obiska in vam zagotavljamo, da bomo diskretno ugodili vašim željam! Ugodno lahko menjate v Borovljah ali pa tudi v menjalnici na Ljubelju, v stavbi carine, ki je odprta vse leto. V menjalnici na Ljubelju vam tudi povrnemo prometni davek od nakupov v vseh trgovinah v Borovljah in okolici ter od nakupov v trgovinah povsej Avstriji z oznako TAX FREE SHOP ali OAMTC. KWB K0GP - TOZD OPEKARNE a^I KRANJ, Stražišče, Pševska 18 N j GRADITELJI! Nudimo vam najugodnejši nakup opečnih in betonskih izdelkov ter ostali gradbeni material za gradnjo do III. faze. Trgovina posluje tudi vsako soboto od 7. do 12. ure. Informacije in prodaja v Stražišču, Pševska 18, telefon: 21-140, 21-195. SE PRIPOROČAMO! Mizarstvo in profiliranje lesa OVSENIK ALOJZ Kranj, Jezerska cesta 108 c tel.: (064) 35-770 Nudimo več vrst ogledal, garderobne stene, mizice, stenske in stropne obloge kotne letve ter več vrst le tev za uokvirjenje slik in gobelinov ^Se priporočamo! TITAN •kamnik PROIZVODNI PROGRAM: — navadne in cilindrične ključavnice — pocinkani in nepocinkani fittingi — elementi za enocevni sistem centralnega ogrevanja — vlitki iz temprane litine — smučarske vezi tvrolia — električni stroji za prehrambeno industrijo — drugi izdelki za široko potrošnjo ŽITO Ljubljana TOZD PEKARNA Kranj V POLETNI SEZONI VAM PRIPOROČAMO: TRAJNE IN POLTRAJNE KRUHE hio hlebček, pakiran v foliji prleški kruh, pakiran v foliji turistični kruh, pakiran v foliji štajerski kruh, pakiran v foliji mešani kruh, ajdov, trajnejši mešani kruh, ovseni, trajnejši mešani kruh, koruzni, trajnejši mešani kruh, rženi, trajnejši kok trajanja naštetih poltrajnih in trajnih kruhov je do sedem dni! teža malopro- dajna cena 0,35 50,00 0,70 91,00 0,60 87,00 0,50 64,00 1,00 175,00 1,00 150,00 1,00 135,00 1,00 156,00 VAS GLAS — GORENJSKI GLAS Vsak torek in petek, stokrat na leto, prihaja Gorenjski glas v vaše domove. Naj zveste j $i naročniki in bralci ga poznate že 39 let, od oktobra leta 1947, ko je izšla prva številka. Danes imamo že več kot 22 tisoč naročnikov, približno dva tisoč bralcev pa Gorenjski glas redno kupuje. Če bi vas vprašali, kako ste zadovoljni s časopisom, z njegovo vsebino, kaj v njem pogrešate in kaj najraje berete, bi najbrž dobili zelo različne odgovore. Kmetu se zdi, da je v časopisu premalo člankov o kmetijstvu, gospodinja pogreša dobre recepte, dekleta modne nasvete, delavci v tovarnah bi radi, da bi več pisali o gospodarstvu in dogajanjih v proizvodnji, mladina bi rada več člankov o športu, upokojenci o svojih problemih, politiki o sestankih ... Vsak ima svoje želje in bi želel prebrati v časopisu, kar njega zanima -vsakega pa zanima kaj drugega. Zato se novinarji in uredniki pri Gorenjskem glasu trudimo, da bi bilo v časopisu za vsakega nekaj, da bi bil časopis čim pestrejši in da bi vsak bralec našel v njem zanimivo branje. Seveda pa vsega, kar se dogaja na Gorenjskem, v tovarnah in vaseh, društvih in krajevnih skupnostih, šolah in organizacijah, ne moremo sami vedeti. Zato želimo, da nas obvestite o tistem, kar menite, da bi bilo treba in vredno objaviti v Gorenjskem glasu. Pokličete nas lahko po telefonu, številka 21-860, in prav gotovo vas bomo obiskali in zapisali, kar nam boste povedali. Veseli bomo tudi vaših vabil in pisem. Skratka, želimo, da nam pri oblikovanju vsebine časopisa pomagate tudi naročniki in bralci. Na seji redakcije: dogovorimo se, kakšna bo naslednja številka, kaj bo kdo napisal, katere prireditve bomo obiskali, katere dogodke zabeležili... Tudi montaža strani je zahtevno in natančno delo. IZDAVAČ ili!« CJNTI PULA. OLGA BAN 40 • «c_,_!_ cUASA. 4 WM GA C€Č.G£r\ ?S.C?>*nC . 2*>J/M ±* SOSA*A Tfct *°A- 6o*£*J4 **£>f. jiJ j£>o CA ^iSt . V€S»«C ioH ,čb Ioh c>- Tl^iHiTt cer* for bPAty č^ . < < < 3 B o Tehnični urednik riše ogledalo časopisa, hkrati pa preverja, kdaj bo izšel Uradni vestnik. Novinar na terenu: ne samo zapisati, prepričati se je treba, če je v novem de-benskem rezervoarju voda. Pred oddajo v tiskamo pregleda članke lektorica. Novinar v redakciji: ne samo na terenu, tudi v uredništvu se pogovarjamo z ljudmi, ki nas obiščejo. Oblikovalec razmišlja, kakšna bo (današnja) posebna izdaja Gorenjskega glasa. Pred oddajo članka: podatke je treba Nekaj teksta že stavimo na računalnik, preveriti. informativni center celovška 149 b ljubljana tel. 558487 VELIK OTOK OB JUŽNI AFRIKI ČENJE PRED KMCM VEČANJE Ki KOTOR IGRAIKA KRALJEVA HIMALAJSKI NOSAC SLOV. PEVEC NAR ZABAVNE GLASBE VRSTA PECIVA. ZVITEK DOLOČENI DNEVi V RIM KOLEDARJU MESTO NA FRANC. RIVIERI EDO MIHEVC ZADETEK M TOMBOLI LASTNIK KNJIGARN! KOZAŠKI POGLAVAR MESTO V MAROKU RJAVO-LASKA PISATEU FRANCE ZAKRNEL ORGAN. OSTANEK SRBSKO OKRAJI ZEN IME SI. GLEDAL. IGRALKA , iM§25al DELAVEC, KI VRTA VRSTA ŽITA ŽELEZOV OKSID NEMŠKI MESČ FILOZOF IGEORG) DRŽAVA V SEVERNI AFRIKI FAJFICA OGUS NEMŠKI PESNIK (ACNIM) GREGOR TOZON SLOV. (MOJMIRj ŽELEZNIŠKI VOZ HUNSKI POGLAVAR SlAVILNA PESEM ROMAN ALEKSEJA TOLSTOJA NAKAZA. SPAČEK SREDOZEM. OKRASNA RASTLINA TOMAŽ KALIM DINARSKO ORODJE NEM.IDEAL FILOZOF (IMMANUELj ST. IAP. TELOVADEC IJUKIO) MAOZ SAR VELEMOJSTER ILASZLO) TRIMESTNO ŠTEVILO URADNI SPIS ST. NIZOZEMSKI KOLESAR ANTON MOVAČAN SESTAVINA VODE IN ZRAKA M MESTO V SUN. PRIMORJU ANDREJ VERBIC AN6L. PRINCESA EMIL ROJC OTOK MIT ČAROVNICE KIRKE SRBSKO MOS IME RANO CELNIK PEVEC POPEVK, KI POJE LASTNE SKLADBE SESTAVIL: R. NOČ (^®S^3fSoIJ©SSGLAS Oh 35-letnici izhajanja odlikovan z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo V. d glavi ega urednika in odgovorna urednica: Leopoidina Bogataj Posebna številka Gorenjskega glasa je izšla v nakladi 50.000 izvodov. Napisali so jo Glasovi novinarji, oblikoval Igor Pokom. Natisnili so jo v tiskarni Ljudske pravice v Ljubljani. Izpolnite naročilnico in jo pošljite na naslov: ČP GLAS, Cesta JLA 16, 64 000 KRANJ NAROČILNICA Ime in priimek-—--—--—--- Naslov--------- Pošta Naročam Gorenjski glas Datum__ na gornji naslov. Naročnino bom plačal po piejemu položnice. __Podpis----- Rešitve pošljite v uredništv Gorenjskega glasa, Kranj Moše Pijadeja 1, do 14. julij 1986. Žrebanje bo v torek, 15. juli ja 1986, ob 10. uri v uredni štvu. Izžrebali bomo 10 nagrad. 1. nagrada 3000 din. 2. nagrada 2000 din. 3. nagrada 1000 din. 7 nagrad po 500 din.