Kmetijske zadruge. V cašem državnem zboru se sedaj vrši posvetovanje o kmetijskih zadrugah. 0 sestavi zadrug, o njih pomenu in nalogi, o njih delovanju so pač vsi naši eitatelji dovolj pouCeni. Zato hočemo danes ponatisniti samo najvažnejše določbe v novi predloženi postavi, o kateri se sedaj državni poslanci posvetujejo, da bodo naši čitatelji znali presoditi, koliko njihovih želj bo izpolnil novi zakon in kako bo uplival na njihove kmetske razmere. Točka 1. se glasi: »V smislu tega zakona (o kmetijskih zadrugah) in v tem okviru sklenjenih deželnih zakonov se praviloma v vsakem sodnem okraju ustanovi stanovska kmetijska zadruga za ta okraj in v vsaki deželi taka za vso deželo. Te zadruge se imenujejo okrajne in deželne kraetijske zadruge. Deželm zakoni pa ifiorejo določiti, da se zadruge izjemoma snujejo le za posamezne kraje v deželi, ali tudi samo za eno ali več sodnih okrajev skupaj, več deželnih zadrug, ali tudi samo za posamezne skupine poljedelcev. Deželni zbori morejo tudi določevati, da se že obstoječe zadruge razdružujejo ali obstoječe združujejo po novih okrajih.« Po določbah te točke se daje deželnim zborom popolna svoboda. To je sicer pametno načelo, kajti v vsaki deželi so drugačne razmere in drugačne potrebe. Toda nam slovenskim Štajercem se je zopet treba b a t i, da se naš deželni zbor, v katerem imajo večino nemški veleposestniki in zastopniki nemških mest in trgov, ne bo*toliko oziral na dejanske gospodarske razmere, ampak bo se dal voditi od ponemčevalnih namenov. V tem oziru moramo biti zelo pozorni in sicer že o pravem času. Točka 2. pravi: «Namen teh kmetijskih zadrug je, da zboljšajo nravne in gmotne razmere poljedelcev z gojitvijo skupnosti, z vzajemnim poukom in podporami, s pospeševanjem stanovske samozavesti, stanovskih zadružnih ter sploh gospodarskih koristij.* Točka 11. označuje «delokrog» ter se glasi v načrtu: »Delokrog kmetiiskih zadrug doioča v § 2. označeni namen. Osobito imajo te zadruge v okviru bodočih deželnih zakonov in statutov naslednje naloge: a) Nakupovati blago na svoj račun in svojo odgovornost, ki ga te zadruge potrebujejo v svojem obratu; b) prodajati zadružne kmetijske pridelke' na svoj račun in odgovornost, osobito zalagati arrnado; c) ustanavljati in pospeSevati piidubitne in gtrspodarske zadruge, da si ustanavljajo skladišča in zaloge za skupno prodajo kmetijskih pridelkov, ustanavljati kleti, mlekarne, klavnice, pečnice in druga podjetja, ki morejo skupno uporabiti kmetijske pridelke; d) ustanavljati in pospeševati zadruge in druga društva, ki morejo gojiti poljedelstvo in gozdarstvo ter sploh pospeševati razvoj poliedelskih razmer; e) ustanavljati nove in pospeševati že obstoječe posojilnice, osobito po Raiffeisenovem načinu v svrho osebnega in lombardnega kredita; f) posredovati mej zadružniki in hipotečnimi bankami za neodpovedljiva, amortizačna hipotečna posojila; g) posredovati pri konvertovanju visokoobrestnih v nižje-obrestna, odpovedljivih v neodpovedljiva, amortizačna hipotečna posojila; h) sodelovati pri organizaciji in upravi produktnih borz in trgov ter posredovati pri razsodiščih poljedelskih borz v okviru dotičnih določb; i) sodelovati pri zavarovanju poljedelcev in gozdarjev za življenje in starost, za slučaj bolezni, nezgod in onemoglosti, dalje pri zavarovanju proti ognju, toči in kužnim boleznim ter izvrSevanju deželnokulturnih zakonov, v kolikor zadrugam to dopuščajo posebne določbe; k) pospeSevati kmetiiski pouk, predavanja ter shode poljedelcev; 1) zbirati poljedelsko statistiko; m) posredovati in skrbeti za delo ter uravnati pogodbe s poljedelskimi delavci itd.; d) skrbeti, da se nadzorujejo semena ter zadružni promet s kmetijskimi preizkuševališči; o) zadružnikom priskrbovati pravno pomoč: p) ustanavljati razsodišča za pravno razsojo prepirov mej zadružniki in njihovimi pomočniki, mej zadrugami in člani, ali mei Clani samirni. Stanovske zadruge imajo tudi pravico, dajati nasvete državnim in avtonomnim oblastvom o stvareh in v vpraSanjih, ki se tičejo stanovskih koristi, dalje imajo pravico sodelovati pri naredbah države in avtonomnih korporacij v prospeh deželne kulture, osobito glede podpor in melioracij.» To so najvažnejSe določbe predloženega zakona o zadrugah. Poročevalec o tem predlogu je slovenski katolisko narodni poslanec g. F. Povše, ki s srcem in razumom zagovarja kmetske koristi.