Stev. 1. V Ljubljani, v sredo 3. januarja 1Q17. Leto IV. /esar Kari pri nadvojvodi Frid : i . ^ na bojišču v pisarni najvišjega poveljstva. Cesar in cesarica. (K našim slikam). Ko je 30. januarja 1889. umrl edini sin cesarja Franca Jožefa, nadvojvoda Ruaolf, bi imel postati prestolonasl. cesarjev mlajši brat nadvojvoda KRrel Ludvik. Toda ta se je svoji pravici odpovedal. Zato je postal prestolonasl. njegu- sin nadvojvoda Franc Ferdinand. Ker pa se je ta 1. 1900 oženil morganatsko (to je neenako) z grofico Chotekovo, bi njuni potomci ne imeli pravice do prestola Zato je postal drugi presto- lonaslednik najstarejši sin nadvojvode Otona in nadvojvodinje Marije Jožefe, nadvojvoda Karel Franc Jožef. Takrat je bil 13 let star. Sedanji cesar je bil rojen 17. avgusta 1887 v Persenberku na Nižjem Avstrijskem; študiral je na Dunaju, kakor njegov mlajši brat, nadvojvoda Maks. Potem je služil pri lovcih v Bilinu, na to pri češ. dragonskem polku v Brandysu na Labi; odkoder je često-krat prihajal v Prago. L. 1911 je postal rit-mojster in je živel v Galiciji. Nato je služil pri pešpolku Conradovem zopet v Brandysu. L. 1911 se je oženil s princeso Cito Parm-sko-Bourbonsko, rojeno 9. maja 1892 v Pia-nore (Lucca v Italiji). .Porokaje bila na gradu Švarcav pri Dunaj. Novem mestu. Priča je bil rajni cesar. Predko se je narodil prvi sin, sedanji prestolonaslednik Franc Jožef Oton, se je par preselil na grad Hetzendorfski pri Dunaju. A prestolonaslednik se je rodil v vili Wartholz pri Reichenau dne 20. novembra 1912; po njem je sledila princesa Adelajda -Marija Jožefa, ki se je narodila 3. januarja 1914 v gradu Hatzendorfskem, nato 8. febr. 1915 princ Robert Karel ter Srečko itiMiliiiiii Nadvojvodinja Marija Jožefa, vdova nadvojvode Otona, mati našega cesarja (roj. 31. maja 1867). stev. 1. TEDENSKE SLIKE stran 3.^ > ^' t' 's Cesarji, kralji in vojvode habsburško - lotarinške \ladi.r-ke rodovine od Rudolfa Habsburškega do Franca Jožefa L Prva slika cesarske obitelji: Nadvojvoda Karel in nadvojvodinja Cita. V materi-lem naročji princesa Adelajda Marija Jožefa (roj. 3. januarja 1914) poleg sedanji prestolonaslednik princ Franc Jožef (roj. 20. novembra 1912). Friderik Avgust ki se je narodil 31. marca 1916 v Schon brunnu pri Dunaju. L. 1914 je dosegel naš ^cesar stopnjo podpolkovnika, tekom vojne pa pol- I i kovnika in generalnega polkovnika. Zanimivo je, da je naš cesar potomec češkega kralja Jurija Podiebradske-ga. Ta je dal namreč leta 1460 svojo hčer Zdenko Albrehtu, mlajšemu sinu Friderika saškega; svojega sina Hinka pa je Juri Podje-bradski oženil s Katarino, hčerko Fri-derikovega brata, Vil jema saškega. Potomci Albrehta so vsi saški kralji, torej tudi današnji saški kralj Friderik Avgust in njegova sestra Marija Jožefa, mati našega cesarja. Naš cesar je torej po Zdenki češke in po očetu Otonu habsburške krvi. Cesar govori gladko češki in tudi nekoliko že slovenski. Cesarica Cita izhaja iz stare bourbonske rodbine, ki se je razdelila v francosko in laško. Zadnji vojvoda bourbonski-parmski je bil Robert, oče naše cesarice, ki je 1. 1859 izgubil samostojno vojodstvo. Tudi Parma se je namreč zjedinila z Italijo. Vendar rodbina ni zapustila Italije ter ima gradove po Lombardiji, pozimi pa živi v vili Pianore pri Lucci. Tu se je narodila naša cesarica Cita. Njena sestra Marija Lujiza je bila prva žena bolgarskega kralja Ferdinanda, a je unuia leta 1899. Tudi cesarica Cita ima po svojih prednikih zvezo z Cehi. Francoski kraljevič Ivan se je 1. 1312 oženil s češko princeso Jitko, zvano Dobro, hčerjo češ. kralja Jana Luksemburškega. Jitka je postala pramati rodbine Valois. Bourboni so bili sorodniki z Valoisi. Kralji Bour-bonski, predniki naše cesarice, so prisegali slavnostno na starodavni cirilo-metodijski evangelij sazavskialiremeški. Znali so torej slovanski cerkveni jezik, ki je bil v istini — staroslovenski! Za dr. SpitzmuUerjem grof Clam-Martinic. Samo šest tednov je vladal dr. Kor-ber, ki so ga vrgle zahteve nemških radikalcev in predlogi nove Tiszove na-godbe. Cesar je ponudil sestavo nove vlado bivšemu trgovskemu ministru dr. SpitzmuUerju. Nemški radikalci so bili tega silno veseli. Mislili so menda, da uvede dr SpitzmuUer nemški državni jezik, odreže Galicijo od Avstrije in sklene nagodbo brez parlamenta in kar na-redbenim potom. Nemški radikalci so upali, da se izvrše tako njihove davne želje proti volji slovanskih narodov. Še nikdar se ni zgodilo, da bi bili državni poslanci proti sklicanju državnega zbora, a nemški radikalni državni poslanci so si pridobili to »slavo«. Ti kričači so zahtevali absolutizem in izključenje parlamenta! Nič jim niso mar velikanske zasluge slovanskih narodov za državo in naše zmage; nič jim niso mar krvne in gmotne žrtve Slovanov za Avstrijo. Brez ozira na Slovane in celo proti njim naj bi se uredile absolutistično s § 14. notranje uradne jezikovne, parlamentarne in finančne razmere. Dr. SpitzmuUer naj bi uresničil vse nasilne in krivične želje nem. radikalcev proti slovanskim narodom. Toda pravični in bistrovidni cesar je posegel vmes in sestviti se je moralo tako ministerstvo, ki bo pravično vsem narodom v državi, ki naj skliče čim preje parlament in ki bo vladalo popolnoma ustavno, t. j. po zakonih enakopravnosti. Zato je dr. Spitzmiiller odložil cesarjevo naročilo in novo ministrstvo je sestavil Ceh grof Clam-Martinic. V kabinetu so tudi Čeh dr. Trnka ter.dva Poljaka, nadalje tudi dva zastopnika nem. radikalcev. Ostali člani so uradniki. Dosedanji zunanji minister Madjar baron Burian se je umaknil češko- nemškemu grofu Czerninu, baron Burian pa je postal skupni finančni i in bosansko-hercogov. minister namesto princa Hohenlohe, ki je postal najvišji dvorni mojster namesto odstopivšega kneza Montenuovo. Tako je zdaj v najtesnejši cesarjevi bližini princ Hohenlohe, ki je bil več let namestnik v Trstu ter prav dobro pozna Slovence in knez Zdenko Lob-kovic, češki plemič. Mladi cesar bo torej o Slovanih pač dobro poučevan vsaj od teh dvh mož. Ni še vse popolnoma v redu naši Avstriji, a novi cesar očividno hitro misli in energično deluje ter si _ išče za svetovalce pravih mož. Zato moremo mirno gledati v bodočnost. V novo ministerstvo spada pač še zastopnik Jugoslovanov. Toda jugoslovanski klub menda še danes ni gotov, ker se nekateri dalmatinski poslanci za resno politiko dosti ne brigajo in jih ni niti na seje. Dalmatinci imajo baje najslabše zastopnike, kar je na škodo vseh Jugoslovanov. Morda pa se le zdramijo pravočasno. Snaha. Roman. Angleško spisala Mrs. Hungerford. »Ne izdam te. Lahko se zaneseš na to. so?« . »Spodaj v soteski, gospodična . . . tam za belim trnom . . . Pojdite po drugi poti domov.« »Kaj pa imaš ti tukaj opraviti?« je vprašala Mona. »Hotel sem samo videti, kaj delajo . . . < Stopical je semintja in je postal zmeden pod njenim ostrim pogledom. »Kaj si hotel videti, kako bodo umorili človeka?« je vprašala počasi in z očitajočim glasom. »O, Paddy pojdi domov k svoji materi!« Prešla je iz grajajočega glasu v prosečega in rekla mehko: »Stori to meni na ljubo.« » Da, gospodična,« je odgovoril mali deček in je švignil kakor puščica skozi mejo in po poljih proti vasi. »Pojdi!« je dejala Mona Rodneyu. Z neomajno odločnostjo in ostrim izrazom v svojih sicer tako milih potezah je stopala v smeri proti belemu trnu ki je bil oddaljen še kakih par sto metrov. »^Mona,« je prosil Rodney, ki je uganil njeno namero, »ostani tukaj in pusti, da govorim jaz s temi ljudmi. Pozno je že, ljubica, razdraženi so in te morda ne bodo poslušali.« » Ti jih ne tazumeš,« se je glasil njen resni odgovor, »jaz jih bom bolje razumela, sicer pa ni nikake nevarnosti, da bi mi storili kaj zlega. Prav nič se jih ne bojim, in govoriti moram ž njimi.« Poznal jo je dovolj in je vedel, da bi nič ne pomagalo, zadrževati jo. Stran 4. TEDENSKE SLIKE. štev. 1. 4 Cesar Karel star 2 leti. Cesar Karel 4 leta star s svojojmaterjo. Kje 300 letnica nadvojvodskega klobuka nižjeavstrijskega, shranjenega v samostanu Klosterneuburškem. Klobuk je dal napraviti 1. 1616 nadvojvoda Maks, sin cesarja Maksimiljana II. I Spremljal jo je torej molče na tihi poti. »Jaz sem tukaj: Mona Scully!« je zaklicala glasno, ko je bila približno še sto metrov oddaljena od dotičnega mesta. »Pojdi sem, Tom Ryan, govoriti hočem s teboj.« Bilo je le domnevanje, opirajo- ¦ če se sicer na razna poročila, ki so jej prihajala zadnje čase o Tomu Ryanu na uho, ampak vendarle samo domnevanje. Toda imela je prav. Nerazločna postava se je pojavila za mejo in se iz navade praskala po glavi. »Kaj delaš tukaj, Tom?« je vpia-šala Mona hladnokrvno. »Ob tem času in o . . nič ti ne pomaga, da jo skušaš skriti — puško V' roki ? In ti si tudi tukaj, Carthy?« je nadaljevala, gledajoča v drugo smer, kjer je ležal na preži drug, manj predrzen lopov. »Seveda, skrila bi rado svoja obraza, ker imate zle namene.« »Ali naju nameravate izdati?« je vprašal počasi Ryan, ki je imel resnično pravi lopovski obraz. Nehote je položil svojo roko na puško ter opazoval sedaj Mono, sedaj Rodneya s svojimi krvoločnimi očmi. Bil je opasen trenotek. Rodney je iztegnil roko in je poizkušal potisniti svojo spremljevalko nazaj za svoj hrbet. . »Ne, ne bojim se,« je dajala Mona in se ja osvobodila njegovega dobrohotnega nasilja. In ko je hotel govoriti, je dvignila roko, češ, da naj molči. »Moral bi se bolje izpoznati ter vedeti, da se beseda »izdati« ne prilega nikomur iz naše rodbine,« je podučila Ryana hladno, ne da bi se jej glas le količkaj tresel. »To že dobro vem. Ampak kako je ž njim ?« je vprašal Tom Ryan in je pokazal na Rodneya. »Menim Angleža. Ali se moremo zanesti nanj? Gre pač vedno življenje za življenje.« Zgrabil je zopet jezno puško. Da si je bila Mona navidezno še mirna, le sedaj vendarle smrtno prebledela. »Tom,« je zaklicala, »ali sem ti storila kdaj kaj hudega, da me hočeš sedaj onesrečiti?« »Z vami nimam ničesar opraviti; lahko greste. Govoriti hočem samo ž njim besedico,« je odgovoril Ryan. »Ali jaz imam prav mnogo opraviti ž njim,« je odvrnila Mona glasno. Pri teh besedah se je moral Rod- štev. 1. TEDENSKE SLIKE. .Stran 5. Vojvoda Robert Farmski, oče cesarice Cite, v starosti 22 let; rojen 1848, umrl 1907 v Pianore. Vojvoda Karel V. Lotarinški, ded cesarja Franca I. in ustanovnik habsburško-lotarinške dinastije. Praujec cesarice Cite, poslednji Bourbon, grof Henri Charles de Chambord, izvoljen za francoskega kralja a nepriznan. Umrl v Frohsdorfu 1.1883 kot izgnanec. Podpisu|te peto vojno posojilo! ney vkljub resnemu položaju zasmejati. Vzel je njeno desno roko in jo položil v svojo. »Kaj imate opraviti ž njo?« je vprašal Ryan Rodneya, in njegov mračni obraz se mu je nekoliko razjasnil, kajti Irec ljubi pod vsakimi okoliščinami dovtipe. »Prav dosti,« je odgovoril Rodney in se zopet nasmejal. »Vzamem jo za ženo.« »Ce je tako, potem pa že ona poskrbi, da ne boste blebetali,« je odvrnil mož. Ampak pojdite sedaj, nocoj imamo delo, pri katerem vas ne potrebujemo. Mona se je zdrznila. »Tom,« je rekla žalostna, »ne nalagaj si umora na svojo dušo! O, Tom, spametuj se, dokler je čas. Saj veš prav tako dobro kot jaz, da ni gospod Maxvell kriv, če so zapodili Peggyja Made-na. Ako bi hoteli koga ustrelit, bi moral to biti lord Crichton, ki je ukazal tako, ne pa njegov plačan služabnik.« Ker je bil lord Crichton v Carigradu, torej na varnem, je Mona brez skrbi lahko tako govorila. »Tudi nanj pride enkrat vrsta,« je odgovoril Ryan. »A sedaj pojdita, in sicer hit- ro. Če me predolgo nadlegujete, bi se morda le kesali.« Ko je Mona spoznala, da bi bila vsa nadaljna prigovarjanja brezuspešna, se je oprijela Geoffreya in ga je odvedla po poti nazaj. Daspevša do cestnega ovinka, kjer ju ni bilo možno več videti in slišati, se Geo-ffrej^ naenkrat ustavi in reče: »Mona, ali bi ne mogla iti sama dom^v? Vrniti se hočem. Pomagati moram možu, ki ga hočejo umoriti. Res, moram, ljubica. Odpusti mi, da ti Stran 6. TEDENSKE SLIKE. 1. štev. Iz osvojene Bukarešte: Zgoraj univerza in parlament. — V sredi: Vladna palača in pošta. — Tretja vrsta: Na dirkališču in glavna cesta Calla Victoriei. puščam tukaj samo, toda vem, da ti sedaj ne preti nobena nevarnost več. V petih minutah si doma. Jaz pa ne maram, da bi umorili moža, ne da bi poizkušal rešiti ga.« »Kaj misliš, da bi mogla jaz mirno dopustiti, da ga ubijejo?« je odgovorila Mona očitajoče. »Njegova rešitev je še mogoča. Redkokdaj se vrača pred deseto uro, sedaj pa je šele malo čez devet. Vem to natančno ker prihaja vedno mimo naših vrat in sem poleti večkrat želela »lahko noč« Sedaj hitiva kolikor mogoče naglo na cesto, ki vodi iz Ballavakyja semkaj, in če ga dobiva, preden je šel mimo križišča, potem lahko rešiva njegovo življenje. Pojdi hitro !« Sledil jej je skozi neko razdrtino v meji, na razorano njivo, in potem sta tekla, tekla. »Če hitiva, ga morava srečati. Vrne se v Bantry in je rešen.« Mona je govorila to v posameznih odlomkih, medtem ko je hitela kakor lahkono-ga srna po razoranih njivah. Odondod sta prišla na vlažno trato, bežala preko nekega holma, lezla čez zid in skozi novo razdrtino v meji, tekla zopet po travniku, imajoča sedaj morje pred očmi, potem zopet begajoča v kotlini, a vedno s strastno željo v srcu, da bi rešila človeško življenje. Rodney je bil precej utrujen, in rti si 1. štev. TEDENSKE SLIKE. Stran 7. Iz osvojene Valaške: Trg v Craiovi. — Konjski trg. — Kako mlatijo RumunL — Ovčar. — V sredi: Rumunski cigan. — Stara kmetica. — Cigan. — Tretja' vrsta: Narodni ples. ¦— Ciganski tabor. — Sušilnica za koruzo. — Bivoli v močvirju. mogel prikrivati, da bi mu bil prav kratek odmor za oddih prav dobrodošel. Toda gibko in krepko telo izredno zdrave Mone je z lahkoto prenašalo te silne napore, razburjenje je celo podžigalo njeno mlado kri in krepilo njene odporne sile. Hitela je neprestano dalje, dokler ni dosegla zaželjenega cilja. Skočila je na nasip, ki je na eni strani obmejeval cesto, dvignila roko k ušesu ter pazno poslušala. Vse tiho! O, če bi bilo prepozno! Če je šel Max-well že tod mimo in je krenil na ono pot. potem so ga grozoviti, neusmiljeni zavratni morilci morda že ubili. Njena vsled hitrega teka razžarjena kri se je hotela zledeneti ob misli, da godi prav zdajle zločin, ki ga ne more preprečiti. In kako lepo je bilo zvednato nebo! Kako hladno in osvežujoče je vel zrak sem od zaliva, katerega valovi so se kod-rali in svetlikali v sijaju zvezd. Ali ni bila noč prelepa da bi bila priča takega greha? Toda čuj — kaj je bilo to? Odmev konjskih kopit, je prihajal na njeno uho. Mladenka je strastno sklenila roke in je gledala v Rodneya. »Mona on . . . mora biti,« je vzkliknil Geoffrey in jo je prijel za roke. Brez sape sta stala na visokem nasipu tesno drug poleg druzega in sta napeto poslušala. Sedaj sta zaslišala ropot koles. Prikazal se je voz, ki je bil vanj vprežen velik, močan, temen konj. V vozu je sedel starejši mož, zavit v plašč. »Gospod Maxwell! Gospod Max\vell!< je zaklicala Mona, ko se je približal. Stran 8. TEDENSKE SLIKE. štev. Iz osvojene Valaške: Dolina Argesulu, kjer so bili najhujši boji za Bukarešto. Spodaj rumunska vas, pod njo rumunska kapela in znamenja. — Zgoraj ulica v Pitešti. V sredi Rušcuk. Spodaj trg v Pitešti. Mož v vozu je ustavil konja, začuden se je ozrl in iztegnil glavo, da bi bolje prodrl temo. »Ali ste vi, gospodična Scullyjeva?« je vprašal konečno. »Pa ob tem času ? »Peljite se nazaj v Bantry!5 Afrana" strojev v priprosti in luksus opremi, barva lesa poljubna, vsi stroji vezejo, krpajo perilo in nogavice, ter šivajo naprej in nazaj. — Pouk v vezenju brezplačen v hiši. Zalogo si vsak lahko ogleda ter posamezne stroje preizkusi v trgovini V LJUBLJANI, sv. Petra nasip 7,-blizu frančiškanskega mostu, za vodo, levo S.hiša. Zdrava kri! Kri je splošna redilna tekočina, iz koje dobiva život svoje redilne snovi. Ako nima kri zadostnih redilnih snovi, slabijo organi ter nastane cela veriga bolezni in trpljenja, ki nam greni življenje. Ta zla veriga mora biti pretrgana in to je mogoče samo na eni točki, namreč pri hranitvi krvi, pri zboljšanju krvi. Spisal sem po dolgoletnem proučavanju knjigo, ^ koji beremo kako in na kak način se kri in sokovi popravljajo, kako se zboljša hranitev, kako se moremo bolezni ogniti ter jih odpravljati. Popolnoma zastonj pošljem ta dragoceni spis vsakemu, kdor mi piše zanj! Tudi dam vsakemu priliko, da se prepriča, na kak način je to mogoče, brez vinarja izdatka. Toda pišite takoj! Ekspediclja lekarne pri operi. Budimpešta VI. Oddelek 499. 100 litrov domače pijače! osvežuje in gasi žejo, vsak si more z malimi stroški sam izdelovati. V zalogi so: Ananas, jabolka, grenadine, maline, muškatne hruške, pomaranče, dišeča perla, višnje. Ponesreči se nikdar. Te domače pijače se poleti zauži-vajo lahko ohlajene in pozimi tudi gor-ke, namesto ruma in žganja. Tvarina z natančnim predpisom stane K 10 tranko po povzetju. Za gospodarstva, tovarne, večje gospodinjstvo, delavnice itd. neprecenljive vrednosti, ker delavca poživlja in ga ne opoji in njegovi delavni moči ne škoduje. Jan. Grolich, Engel-drogerija Brno 645. Moravsko. Za maske nove in stare, kupi vsako množino tvrdka Ljubljanska industrija probkovih zamaškov JELAČIN & KO. LJUBLJANA S Po vsaki fotografiji 2 napravimo ¦ umetniško dovršene 1 FOOEČilNE SLIKE ¦ v vsaki velikosti. R i Povečane slike 42X53 cm sta- ¦ nejo samo 24 K. J Naročila sprejema upravništvo ! Tedenskih Slik v Ljubljani. Tiskarskega oajpnra sprejme pod zelo ugodnimi pogoji takoj Zadružna tiskarna Krško Mačeh S Komp., Franca Jožefa cesta šte. 3 LJUBLJANA. ZALOGA IZGOTOVLjENIH OBLEK, ZA GOSPODE DEČKE IN OTROKE. NAROČILA TUDI PO iVlERI. SOLIDNA POSTREŽBA. ZALOŽNIK C. KR. PRIML. JUŽNE ŽELEZNICE. Spretnega ^J^\^Q^ sprejme za dobro plačilo :: Zadružna tisiiarna v Kršliem.:: Krajevne razmere glede hrane, stanovanja in dr. jako ugodne. Stran 12. TEDENSKE SLIKE. Pte\ 9IIIIIIII1II! Speciolni oddelek platna ^ v trgovini A. 3^rC lastnica laduiga Šflrc ^ Ljubljana, Selenburgova ulica 5 : nudi še priložnost za dobri in ceni nakup: rjuh brisal k prtov prtičev brisalk odejnih rjuh blazin pernatih blazin pernic žepnih rut' ŠVICARSKA VEZENINA. Za vojake zimsko perilo. iniinmi!«^^— Priporoča se umetna knjigoveznica IVAN JAKOPIČ, LJUBLJANA. Mazilo za lase varstv. znamka Netopir napravi g. Ana Križaj v Spodnji Šiški št. 222 pri Ljubljani. Dobi se v Kolodvorski ul. 200 ali pa v trafiki pri farni cerkvi. V 3 tednih zrastejo najlepše lase. Stekl. po 3 in 4 K. Pošilja se tudi po pošti. Izborno sredstvo za rast las. Za gotovost se jamči. Zadostuje steklenica. Spričevala na razpolago. \ SANAT ORIUM • EMONA m ^ ZA-NOTRANiJE - UM-KIRURGICNE -BOLEZ.Nn. 1^, I -PORODNIŠNICA. I ilLtJUBLJANA-KOMENSKEGA-ULICA-^ ^1 f/ SEF-zDR/MNK:PRmRiJ-DRFR.DERGANC ^1 Dobro „IKO" uro vsak občuduje in zaželi, Icajti ona je = mojstrsko delo urarske umetnosti! ^ Razpošilja se po povzetju. — Neugajajoče zamenjam! Velika izbira ur, verižic, prstanov, le-r: potičja, daril i. t. d. v velikem :: krasnem ceniku, katerega zahtevajte zastonj in poštnine prosto. Zlato uro zastonj! Natančneje v krasnem ceniku, ki se : pošlje zastonj in poštnine prosto. : Vse ure so natančno preizkušene! Tako sodijo vse stranke! Tisoč taliih pisem Vam lahko pokažem! Po letih še ni popravila potrebna! Moji znanci so zelo iznenadeni, da ona kovinasta ura, katero sem pri Vas kupil za K4"10, še ni bila popravljena in gre vedno dobro. Pošljite mi sedaj ravno tako za mojega nečaka. Vsoto K 4'10 pošljem istočasno po poštni nakaznici na Vas. Vas najlepše pozdravljam Skaričevo pri Krapini. — Fr. Mlinaric, pos. Lastna znamka ,,IKO" svetovnoznana. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Svetovna razpošiljalnica H. Suttner ^r" Ljubljzuii št. 5. Nobene podružnice. Svetovnoznana radi razpošiljanja dobrih ur. Nobene podružnice. Krasna darila kakor tudi velika izbira briljantov in vojnih ur - po najnižjih cenah == Izšel je novi cenik. s koledarjem. Tudi po pošti gratis. Cene v ceniku brez poviška. Za obilni obisk vljudno vabi tvrdka ¦ F. ČUDEN m Prešernova ulica 1 v Ljubljani. ."Naročnina za list „Tedenske Slike"; za Avstro-Ogersko: leta K i'—, leta K 6.--, celo leto K12—; za Nemčijo: '/4 leta K 4-—, ' lete K 8'- cele leto K 16. - ; za ostalo inozemstvo: reio leto fr. 20 - . Za Ameriko letno 4 dolarje. Uredništvo in upravništvo Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 10, I. nadstropje Izdajatelj in odg-ovorni urednik Ivan Koželj. Tisk Zadružne tiskarne v Krškem. 4