( -' .% ;|f HockWW. k. k. HofbiUiothek, Wion ^&& St. 46. V Gorici, 17. novembra 1882. Tecaj XII „SoLa" izhaja vsak petok in velja po poStiprejemaun ali v Gorici na 'loin poSiljana: Vsj; leto Pol ieta UO autnicah" sp plncujt1 /a navaduo tristoji- Za vr^p Lrki» po prosroin Posameznc Stevilke ae dobivajo po 8 kr. v lobakaniicah v gosposki ulici biizu ..trch fcron", na starom trgu in v nmiski ulici tor v Trstu, via Ca-sei'inu, 3. Dopisi uaj so blagovolj.10 poSHjajo urcdnistvu ..Snct=" v Ooriciv Via Ascoli, 8, I., nai'jcnina paopravniStva „So5a" Via della Croco St. 4. II. Rokopisi se ne vraCajo; dopisi aaj se blagovoljno frankujejo. —• Delalcem in drngim nopiemoiuim m naroCnina zuiia, ako go ogJaae pri opravnifctvu. TrLaLka razstava in Trst. Bilo je 30. septembra 1382., ko se je tedanji niali Trst podal v narocje avstrijske vladanske hiSe. Pod avstrijskhn Lezlom je mesto napredovalo in je prislo do vaziiosti ia do bogastvn, ki ga zdaj vLiva. V spomin na 500 let, katera je Trst pod Avstrijo prebil, so napravili letognjo razstavo obrtnijskih iz-delkov io kmetijskih pridelkov. Preteklo sredo, 15. novembra, je bila razstava zaprta in 2e so zacVli od-na§ati razstavljeoo blago io razdirati lepa poslopja, ki so bila ntavljeua v ta namen. Potrosilo se je za to napravo silno veliko, in slroSki ue bodo uikakor po-kriti z dobodki, ki jih je nanesla vstopnina. Razstava je bila sama na sebi lepa in v nekaterih oddelkih hvale vredna; ali natnena, ki ga je iniela. ni dosegla, ker Trzncani so bili proti razstavi mrzli in marsikoga je jezilo, da je imela razstava patrijotifieu (domolju-ben) pomen in namen. Tujci, ki so hodili ob razstavi v Trst, so imeli priloziiost opazovati gnjile trzaSke razmere v ozuu na vdanost do skupue diiave in ob-javljajo v domafth lislih slain* vtise, k«tere so prine-hli iz Trsta, ter ilwjpjo svi*tt% kako bi su moglo mestu v prid Avstrijo pomugnti. V to vr.ito listov npuda „Pester Journal", ki je prinesel 5, t. in. v tej zailcvi sestavek, ki je vreden, da ga tudi naSim brnlccm ob-javimo, kakor je to storil tudi „Sloviwca od 9. t. in. Omeujeni clauek se glasi: „Trzacani se po no-beni ceui ne dajo prisiliti k ljuhczui do Avstrije; zgub-Ijene so vse dobrote, ki jib je drzava temu pomor-skenm mestu v tako obilui meri skazovala, zgubljeni vsi milijoni, ki jih je v njegove hike pogreznila; Tr-zacnni se ne puste pridobiti za na§e cesarstvo. Oni hoCejo biti Italijani in z Italijo hofiejo biti za\ na milijo-ue goldiuarjev podpore in ki iinn v tizaSkih in kup. fiijskih in tovurittikili krogih prvo besiulo, tudi organ Italijanisimov. Avstrijska vlnda, ktera iuia resno voljo red uapraviti v Trstu in ustiiiioviti redue ruzmcro, bo morala torej pied vsem svoj vpliv na to olmicati, da bode avstrijski nLloyd14 u svojega opravniStvu odpra* vil potuhujenega duha, ki sc uikakor ue striuja z znaCajem od nas podpirauegi zavoda. Dalje bo morala vlada odlocueje nadzorovati tudi Solstvo v Trstu, da se ue bode mladini ie z abecedo vcepljala neza-dovoljuost /. avstrijanstvom in hrepenenje po Italiji. Kar pa zadeva samostojuost alt avtonomijo triaSkega mesta, ki jo tolikanj zlorabijo, se bodo pafi naSla pota in pripomo^ki, da se odpravi tudi ta zadrzek za po-mirjenje Trsta. Itavno vficraj (2. novembra) je prav-cati mcstni zastop ufiinil sebi dostojno burko, ker je k praznovanju mestnega patrona poslal mestnostra^o in poiiarno brambo med sviraojem Garibatdovega mar-§a v stolno cerkev 1 Drugje bi bilo to malenkost, za ktero bi se ne zmeuili dosti, tukaj pa vsaka §e tako mala re«5 vsled hudovoljnega namena zbada kakor Si-vanka. Da bode te zbadljejo enkrat za vselej odpra-vila, mora avstrijauska vlada krepko s pestjo vdariti. Ta vdaree pa se mora ie skoraj zgoditi, ako noee v pravcm pomeuu besede v morje pogrczniti milijone in milijone goldiuarjev, ki so se za povzdigo TtzaSkega mesta ze potrosilil" Ako je viadi do rcsuice, naj posluSa glas jav- ZGODOVINA TOLMINSKEGA, to je; zgodoviuski dogodki sodnijskih okrajev Tolmin, Boiec in Ceikno i njih piirodozuanskim iu statistifi-nim opisom. Spisal S. Rutar, profesornae. kr. gim-nazijivSpljetu. Nasvetlodal Josip Devetak, de2el-ni poslanec in 2upan tolmiuski. Tako se glasi napis pred cetirimi meseci IxiSle knjige, ktera nam na 333 straneh popisuja zgodovino, tla in ljudstvo Tolminskega. S to knjigo zadobili so Tolmiuci neko prednost pred drugimi Slovene!, ker ti niso v stani pokazati enake knjige, v kteri bi se v domafii besedi tako natanCno pripovedovala njih zgodovina in opiiovala njih tla. Da imajo pa prebivalci Tolminskega danes popisano v posebni knjigi delova-nje njih nekdanjih ocetcv, zahvaliti se imajo naj prvo marljivosti prof. Rutarja, ki je ve»5 lei v to svrho zbiral tvarino iz razlhSoih knjig in jo predeloval v aa-mostojno celoto, potem pa poirtovalnosti tolminskega 2upana J. Devetak a, ki je pisatelja k takemu dclu nagovarjai in spodbujal in potem, ko je bil spiakon-can, ga tudi zalozil. Knjiga je razdeljena na tri glavne dele, v pr-vem ae pripoveduje Tolminska zgodovina, v drugem je Tolminsko opisano v prirodoznanskem oziru in tretji del obsega statistiko uavedeae pokrajinc Kar se zgodovinskega dela tide, govori pisatelj najprej o n a j s t a r a i zgodoviui do prihoda Slovencev v njih sedanje kraje. Tu omenja, da je biio v silno starih fiasib v nnkterih krajih tolrain-skih dolin vefi jezer, drugod so pa pokrivali zemljo gosti gozdje, v kterih so ziveli prebivalei kot divjaki po jamah in koCah iz protja. Spremenilo se je pa 2ivljenje teh divjakov, ko so zaeeli tuji narodi, po-sebno ftimljanje, na nje vplivati, 0 zivljenji najstar-gili prebivalcev nam ne ptipovedujejo zgodoviuarji ni-5esar, pa6 pa nam dajo nekaj podatkov izkopane sta-rine in tudi o teh govori pisatelj, kolikor je ravno potreba. Za Casa Rimljanov imela je tolminska de2e-lica nokako va2uost zaradi ceste iz Cedada «5ez Predel. Dalje govori pisatelj o zgodovini od prihoda Slovencev do zafcetka patrijarhovske o b 1 a s t i in sicer najprej o ljudskem preseljevanji in potem o Slovencih, kako so v zadrugah pod last-uimi Supani po svoje ziveli in se mnogokrat se so-sednimi Furlani bojevali. Pozneje so pri§li pod oblast Karola Velikega. Iz Ogleja in Solnograda prihajali se oznanovalci svete vere, ki so pa ob jednem sku-v §ali vpeljati med Slovenci tudi desetino, akoravno, so modri mozje svarili misijonarje, da naj ne gle^»j» to-liko na desetino, kakor na pridobitev krtittjanov. Dalje govori pisatelj o ostankih poganske vere, potem o razdelitvi slovenske zemlje za Kauola Velike^ in <\ mejnih grofih po Slovenskem. Haposled omenja T,ol-* inin, kteri ae prvikrat iraeuuje 1, 1065. Ako poo^isU- nega mnenja, ki odkriva globoke rune in veliko no-varuost trMkih razmer. Dr^ava ue bo ni na aunaj ni na zuotraj mogoLna stala, dokler nima ob vseh uu'jah, torej tudi ua jugu, U'dnih tul. Trdna tla ao vdanost in zvestoba narodov do cesarske hiSe; to v-dauost velik in vpliveu del Teiiafianov zanikuje, Zuto je vladi Bveta dol^iust, katero ji uaklada ski'b za varuost in sreceu obstoj Avstrijo, da takim eleinen-tom (ljudcin) izvije iz rok moc in vpliv, ki ga imajo do zdaj ua memo in okolico ter Lg dalje po Pritnor-ski'iu, Vladi se je uaslaujati ua zveste rodove alo-vauske na Primorskem, ki so iz area vduni svojemu vladarju in ne zolijo drugega, ko srcCcii razvitek svoje naroduuBti pod orlom avBtrijskiin v slavo di2ave, ki v sebi iliuici toliko ruzliCuih narodov. Primorski Slo-vaui imajo pravico, da se njih pravifiue te^tije spo-.stuji'jo in podpirajo. Do zdaj se to o mnogiii prili* kah ni godilo, ampak pred vladnimi qIm\\ m m pri-morski Slovani poitulijanCevali v ftoluli, v uradih, v obi'iiiskili pisarnah, Kar se je Slovanov pod tukimi okolisniiami odtujilo svojemu roilu, niso pomagaHpo-iiiuo/iti vrst postenih, zveutih Itulijauov, katerih hvala Bagu Steje tudi Piiinoi'sko Se lepo Stevilo, ampak pre-sli so vimIu ali neved6 v tabor irredente. To nam spri-t'ujc sku^iija v Istri, v Trstu, v Gorici, kjersoprvaki irreilente slovanski renegati. To bi bila mogla vlada zaprefiiti, to mora zapreclti, ako hofie imeti na jugu trden bran proti italijanski pozeljivosti. Zopet bombe. LetoSnje leto dab nam je ze vcfikrat povod, da smo govorili o bombah in drugem uevaruem strelivu. Nasi in (itateljem je gotovo §e dobro v spominu, kako je nekdo v Trstu 2. avgusta vrgel bombo med vete-raue. ki so proslavljali nadvojvodo Karola Ludovika, kako so 16. avgusta naSli na Lloydovem parniku, ki je bil pri§el iz Beuedek, v uekem zaboji bombe, iu kako je zaudar meseca septembra v Ronkah vjel pre-drznega Oberdauka, ki je imel bombe za v Trst. Pozneje so listi porocali, kako so bili francoBki nezado-voljaezi v mestu Lijonu pripravili z dinamitom mesto v veliko nevarnost in kako so morali na drugem kraji na Francoskem (v Montceau-les*Mines) vojaki v veli-kem stcviiu nastopiti, da so zabranili pokoncevanje tovam in raznih priprav. Kakor bi tega ne bilo za-dosti, moral! amo v zadujih Casio, zopet brati o bom- mo, da se Gorica in Solkan imeuujeta prvikrat 1. 1001, recemo lahko, da je Tolmin skoraj ravno tako star, kot Gorica ali pa Solkan. V drugem zgodovinskem oddelku nam pisatelj popisuje Tolminsko zgodovino v sred-njemveku. Najprej govori, kako se je Tolmio-cem godilo pod vlado oglejskih patrijarhov. Takrat je bilo Tolminsko precej ob§irnej§e, kakor daudanes, ker pod Tolmm so spadale nektere vasi, ki stoj6 danes na Kranjskem iu Benecanskera. Oglejski patrijarhi prebivali so po lettt navadno v Tolmuiu, kjersoimeli svoj posebni dvor na onem mestu, ki se §e danes Dvor (Dor) imenuje. Za obdelovanje zemljiSca skr-beli so patrijarhovi oskrbniki, prejemah so od pod-lo2nih kmetov najemnino v denarji in blagu in po§i-ljali jo patrijarhu. Poleg oglejskega patrijarha bila je (Sedadska kapitulska cerkev najvecja posestniqa na Tolminskem, kjer je postavljala duhovoe pastirje, so-dila v cerkvenih in me§anih, t. j. na pol duhovskih, na pol posvetnih, pravdah in pobirala desetino. Za oskrbovanje desetin ia dohodkov imel je tudi cedad-ski kapitul, kakor patrijarh, svojega oskrbnika vTpl-minu. Pozneje v 14. in 15. stoletji pa kapitul v Ce-dadu ni ved po svojih oskrbnikih pobiral desetine, temud dajal jo je v najera onemu, ki je najvec" zaujo ponujal. Nadalje pisatelj navaja nektere najstarejSe cerkve na Tolminskem, kakor cerkev sv. Danijela na vilCanskem polji. Po Tolmiaskenv so pa razun oglej-M patrijarhjje ift «^#;ega ka^i^/meU ledrugi bah, ki so se napravljale na avstrijskih tleh in sicer Policijski predsednik dunajski je pisal ogrskeran ministra notranjih zadev, d«. blizu BudapeSta mora biti ndc kraj, kjer pripravjjajo bombe. Minister opo-zori koj okrajno (komitatno) gosposko na to stvar in ji narocl, naj skusa izvedeti tisti kraj. Policial ko-misar Ziinski je kojz&vohal, kje po borobah diSi. 10. t. m. je vzel seboj enega zendarma (pandurja) in se poda v Mali Pe§t, vasico ne daleft od BadapeSta, ter se spusti v pogovor z ondotnim sodnikoin. Na to gre s pandurjem v hiso nekega Horvata, *i ga ni bilo domn, Hisa je bila majhna, nizka, z deskami krita; v sredi je bilk kuhiuja, na desni spalntca, na Ievi de-lalnica; zraven bise stoji drvaroica, ki alnii ob enein za hlev. V delalnici je naSel Ziinski vse priprave za izdelavanje bomb, katere je koj vzel in shranil; naSel je dalje ednajat bomb, pet velikih ia Sest inajhnih; velike so kakor steklenica od litra in imajo podobo kozarcev za pivo, male so ploScnate. Narejene so iz iclezmh plo&c in sibic, napolojene so pa a smodnikom in svincenimi kroglami; ce padejo na tisto niesto, kjer imajo kapico (kapscl), se raztreScijo in ranijo, kogar zadenejo. Ziinski je naSel v delalnici ve5 ato tnalih svincenib krogel, na pol narejena oblaclla za bombe, razno strelivo in mnugo smodnika. Horvata so proti veceru vjeli in je priznal, da je bombe naredil. Trdil je, da njegove bombe imajo vojaski namen, in da je pvosil pri ministerstvu za do-voljeoje, da bi smel bombe izdelovati, pa da ni dobil *e odgovora. Kar je do zdaj dedal, je drial, kakor pravi, le za poskusnjo. Pozneje se je pa vdal, daje Se druge bombe napravil, katere je ze oddal; komn jih je prodal, ni hotel povedati, tako tudi ne, kod je dobil svoje priprave in s kom da obcuje. Horvat ne stanuje se dolgo na sedanjem mesta in redi par krav in kouja, s katerim se pogosto vozi v Budapest, K njemu je redko kdaj kdo priSel in s svojimi sosedi je obieval prav malo. Nosi se priprosto mescansko in ima kakih 40 do 45 let; prej je bil nekje uradnijski sluga. Splob ae je mislilo, da Horvat je v zvezi a. to* kimi ljudmi, katerim ne vgajajo sedaoje druzbene raz-niere In ki hocejo po sili premeniti obstojece drzavne naprave bodisi v vel.kem, bodisi v inalem. Preiskava, kl se je z<»per ojega pricela, do zdaj tega nipottdila. V Malem Peitu, pravijo, stanuje nek upokojeni top-nicarski stotnik, ki se za kratek cas peca z izdelavo stalivnih priprav. Terau je Horvat vfiasih poinagal pri njegovem delu in tako se je navadil marsikaj. Pozneje je zacel delati na svojo roko in se je skoraj le z napravo streliva bavil, ker je mislil, da iznajde kaj postbnega in da postane bogat. Svojo iznajdbo, ali kar je, ceai na 100.000 goldinarjev in jo hoce pro-dati vojnemo ministru. Ako mu je ta ne kupi, jo inlsli nesti v Italijo, kakor bi tani ne poznali bomb. Z novo iznajdbo se po misli Horvatovi naredi vojskam biter konee. Ysak vojak na konji naj.ima tako bom-bo, naj se pribliza sovraznemu taboru in naj jo vrze vanj. V kratkem casu bi bil sovraznik pokoncan in vyjske bi bilo konec. — Ako bi drugega ne bilo, ko. to, kar se je do zdaj od moza zvedelo, bi stvar ne bila prav huda, ali nevarna je vsekako. Nadaljna pre-iskava poka^e, kaj je na tej reci. Dopisi zavodi svoja pose3tfa, kakor rosaSki samostaa na jnL-ni strani Cedada, opatija v Belenji pri Ogleji, sa-bijoaska (brikaenska) Skofija na Tirolskem in gornje-grajski samostan v saviuski dolini na Stajarskera. Poleg cerkvenih bilo je pa tudi doati svetnih poaest-nikov po Tolminskem. Na dalje popisuje pisatelj razne boje in pogodbe gled6 Tolminskega, dokler niso v 14. stoletji patrijarhi izgubili svoje vlade na Tolminskem. Potem nam pripoveduje, kako se je Tolmincera godilo pod Cedadom in goriSkimr grofi kouec srednjega veka. Jako zanimljivo je, kar se Cita v navedeni kajigi 0 kulturnem 2ivljenji na Tolminskem v srednjem veku. Bere se, kako se je skrbelo za dusevno blagostanje Tolmincev po sprejetji kr§6mske vere, da se astano-Vila ze 823. ufiena Sola v Cedadu, kamor so tudi tol-minski mladenLi zahajali, pa da je se vendar ostato pri njih nekaj poganskih obicajev, tako n. or. da so Kobaridci niolih nekaj Casa neko drevo in studenec pod njim. Potem govori pisatelj o tolmiuskih cerk-vah v srednjem veku, daije o duhov§Lini, o cestah in mostovib, potem o roparskih vitezih, o trgovini, de-narji, prirodnih dogodkih in velikih nesreeah, o da?-kib, ovupravi in postavah itd. Se veliko natanSneje in obairneje nam pisatelj predstavlja zgodQvino in kulturui razvitek Tolrain-skega v novem veku. OdveC bi bilo, ako bi hoteli navajati vse dogodke, ki so popisani v omenjent knji-gi, rajSe naj si vsak sam knjigo vzame v roko in jo ftta, ker vazna je ne samo za Tolmince, temnS za Slovence splob. Tudi je njena cena (stane 1 gl. 20 kr.) jako nizka, ako se pomisli, da so strokovnjaSke knjige, ce tudi so nemSke ali italijanske, zelo drage. Oudirao se, zakaj se ni knjiga Jposlala tudi v Lj^>-IjanO na-orodaj. Do zdaj se [dobiva samo pri Aoji-«arji P&pihu. y Gprici in pri g, zalo^ikavTofmiQu, Iz St Petra, 25. okt (Hi§e naSih kolonov in knietov.) ,Alti e memorie", glasilo c k. kmetijskegi druStva v Gorici, prinesli so v zadnjent zye^ku prav z^uimljiv ilanek o sta..ji gospodarskih poslopij naSih kolonov. Skoro povsod, kjer je ta sistes* vpeljan, vi-dijo se revna, razpadljiva zidanja, katerih posamni lokali niso samo slabo ruzpostavljeni, marveC so tudi nizk; in pretesni, in ker brez oken, pogreSa se v njih celo potrebne svetlobe in zdravega zraka. V vseb prostorih vlada nek* kaotiCna smes. Ta nered zapa-zi§ tudi na dvori^i. Naj je to 3e tako prostoroo, vendar prave razdelitve ne najdeS skoro nikjer. Gnoj-na jama, glavui steber kmetijatva, je navadno pred hiSo '— na prisoludneiti kraji. Ta segi do hiSnega praga. V kolonovo hi^o prideS po ozni stczici, ktera je It prebivakem doticne Ws znsina. Gorje tujeu. ki neprevidno stopa po takem dvoril€i. O^b'jm') si ne-koliko kolonovo hi§o. Ta ohstajn skoro brezizjemno iz dveh prostorcv. Sj)od tj je straSuo zakajena kuhinja brez oken. Tla so polobna povriju valavitega m>rji. HiSne duri so po zimi in po leti SIroko odprte. Tod prihaja svelloba v kuhinjo, so pa tuli odihal.1 go^te-mu dimu, kteri se liko hudourneini oblakti po ku-hinji vali. Ta lokal je kmetu ob eaera izba, ob-dai-ca, jedilna shramba, iitnica in mnagokrat tudi kft, Nad kuhinjo je tako im-novani pod, t. j. tonina skoro brezzracna imnnata. Od oken tudi tukaj ai znamenja; po najveft je zapaziEi v steni kako luknjo, skozi ktero komaj in.iC*'k zleze. Ali tudi te lukn.je so navadno zmerom hermetfLno zaprte. V teb zadu-Senih prostorih spt leto za letom kolonova drtiiina — broje^a 8—12 glav. Pod ne siu^t kolonu samo kot spavnica, ta sem shraujuje tudi iito, ktero deloraa razgni3 po tleh, ali pa je obesi po streSnem traraovji. Tedaj mu je pod spalaica io zitaiea ob euem. Po-sebtio uezdravi so ti prostori spotnladi, ko se v njih izrejajo sviloprejke. Da se ohrant v izgojevaHSSi ma-lira grvickom potrebna gorkota, se vtckrat, pasebno Ce je pomlad hladna, vefi tednov zaporedorna prostori ne prezrafiijo. S tern ncumnim ravnanjem pa si kms't vso zalcgo pokazi in dan za dnexom je zapuziti raanj gosenic u& lesah. Smrad, kterega taka ncfireCaa izrt'ja prevzroci, se ne da popisati. Da se za Lasa izr je sviloprejk ne unamejo kulne bolezm v takih stanova-ujih, je pravo fiml> bozje. To velja tudi o htevih io drugib prostorih. Ne da se tajiti, da so take, kakor se pravi, na veter sezidane hide mnog«> ceaejSe od pravi ino aezi-danih, ali Skoda, ktero mora kolon v takih revnih stanoyaujih leto za letom prena§ati, ni v nikaki raz-meri z onimi gto§i, ktere si je gospodar pit zgradbi pri§M»'- Zgradbi takih poslopij odda se navadnim zidarskim mojstrom, ki aimijo za to ntti duha ni si una. V njih kratkovidnosti naCt'.Ckajo nekak naCrt, kterega poaestoik koj sprejms — ker stane malo, Se vc, s tern se prthranijo otii stnlki, ktere bi moral odrajtati izSoIaneinu arhitekta za pravilno izdelani nagrt. Za take stro§ke pa imajo skoro vsi ppsestoiki posebno mrznjo — CeS, da so nepotrebni. Ali ta dobifek je zelo dyomijtv in po vsem nifiev. T-j ne velja samo za naio dezelo. Ta pogre§ek je, rek<-I bi, splo^en, ker povsod se vidijo vecje ali tnanjae poraanjkljivosti. In ravno to je dalo baronu 21. Hob-enbrucku, sekcijskemu sovetnikit e. k. ministerstva za poljedelstvo, povod, da je izdelal in delom.!. tudi uze zgtedoe naSrte za gospodarska poslopja, ki naj bi sluzili v zgled pri zgradbah teh prevaznih zidalilfi. Takih zglednih nacSrtov izgotovljeniii je dozdaj 23. Ker se bcido ti nacrti tudi na§tm 2upauijam razpo-slati, 2eleti je, da bi gg. lupaat ali njih nam^stniki o priloznosti, ko bi kdo prosil dovolj nja za zidsnje oovih ali popravljanje ze poruSenib starih poslopij, te uadrte gospodarjem toplo priporofiali. S tern bodo ne samo v zdravstvenem (higiemcaera), ainpak tudi v oziru na Iepoto (v estetiCaeio oziru) svojemu kraju koristili. V Stijaku, 1. nov. (Izv. dop.) (Citatniea, po pravljanje orgel.) Nestrpljivo smo uze fiakali potrdila pravil nase nove fiitalnice, katera so nam v posebno veselje ravnokar do§la. Ni bilo treba naSih za obini biagor in oliko vnetih Sitalnicarjev opozarjati na od-pitje domaCega shajaligCa, kjer se bodejo zbirali dike zeljni domaci mladenLi in niozje — vstrajni vodi-telji obSirne na§e obtine, zgledna Cestita duhov^cina; — vse je komaj prifakovalo veselega zapofietja. Zdru-iew moii so si roko podale in so stopile na pozo-riiLe Cilega delovanja, da bodo kot boritelji „za vero, do in in cara", krepko nasproti stali Ijutim sovra^ni-kom. Dne 29. m. m. imeli smo I. obCni zbor. Predsednik je bil enoglasno izvoljen g. Iv. BerScak, uci-telj, podpredsednik g. J. Stantie, denarnicar g. Stefan Hrib; v odbor so bdi voljeni gg. Lipanje, Pavjia Jospin Saraiia Iosip. Tako je torej temelj mladi ci-talnici vlozen. Bog daj srecen vspehi Meseca avgusta in septembra smo im«di med naftii znanegaumetnika g.Spika. Kakor drugod, tako je tudi pri uas pokazal svojo spretnost pri poprav-Jjaoji cerkvenih or$elf za kar smo mu it area b,va- leini. Popred so bile orgle zelo slabe — da, komaj rabljive, a on nam jib je v velicastne spremenil; in to za primerno nizko ceno. Nad vse be odlikujejo umetno harmouiCno ubrani glasovi in lepo izpeljana „tastiraK. Zelo nas veseli, da je delo mojstersko do-%r§eno tudi radi tega, ker je neka oseba, ki se rada povsod vtika, hotela poSteno g. Spikovo ime oCrniti, „a nali posteoi mozaki so spoznali lisico po dlaki." Ceikvenim oskrbniStvom in predstojnikom ob^inskim nam g. Spika ni treba priporocati, saj je kot poSten in veLe umetnik po GoriSkem dobro znau. ___________ Hribovec. Iz Bolca, 7. nov. Poslednji das se kaj dosti piie o nasera Bov§kem; sosebno o nemSkem nSchnl-vereinu" in razSirjenji nemikega duha pri nas. Dandanes smo uze na tako visoki stopinji omi-kf, da hrtfte vsakdo pri nan znati nemSki jezik! Zakaj? Bog ni nadaril Bovdana z obiloim poljeru, da bi zadostovalo naShn potrebain. Treba je toraj, da si kje drugje priskrbi potrebnega t'mia zase inzadmiSi-i.o. In to tudi stoii! Nas BolCan znan je celemu sv.'tti radi njegovega barantanja z blagom, posebno s suknom; ker pa obfiuje uajvee z Nemti, na vzame se poC'ast nemSlccga duha takd, da komaj vc6 zna, katera mati ga je rod:la. Se ve, da so tudi tu hvalevredne izjeine, ali te so—*bele vrane I Tak Clovek pride do-mov in ost.'-nc tudi doma tako^en, kakorftcu je bil inej Nemci: potn neiusk^ga duha in miSljeuja. Ravno taka je iijegova govorica, da ti kar lasje po konci vstajajo, ce ga sli.^5, kako umetno veze nem-§ke s.nmostaliiike §e ve6 pa giagole z naSo milo ma* terioMinoi Ker uajvei obfiujejo zNemci; zatd mislijo, da jim je n'-mScina neobhoduo potrebna, da bjez nje nit ne veljajo. Radi tega bi ne bili nasprotni, da se v Ijudski Soli se vec nemikega jezika uci, kakor se ga ze zdaj uci. Imajo pa Se drug uzrok, zarad katerega se oem-§Cine ne branijo. Kakor je znano, nimarao Slovenci zaliboz"e nobeue srednje Sole. Ce hocejo na§i otroci vstopiti v srednje Sole, zaati morajo uzt dovoljno iifraSkega jezika; ta ga ne ziiajo, jim je pot do Bied* njih Sol zaprta. Tudi letos peljal je nek BolSan svo* jega siuktt v Gorico, da bode studiral za „goHpoda*; ali vitlelo se je, da sinek zna premalo num$Cine in ofci'tu in iiiateti je »rLua zelja splavala po vodi. Za* Htooj je tu v.mka tolazba in upatije na boljo prihod-uost, kajti ikis Bidcan te slabo za to placa. On pravi: „Kaj mi koristi, <5j dobimo za 5 ali 10 let slo-veuske Sole, 6e pa inoj sin tega ne more Cakati/ Iz teh in eoacih vzrokov se naSe Ijudntvo nic kaj ue braui, da bt se v liudski soli ne podufievaio §e ved nemSeine, kakor se je do sedaj. Nekateri nasi „veljaki* bi celo radi videti, da bi se vst pred-ineti, kar pa Bog ne daj, poduCevali v nemSkem je-ziku. Da bi dobili v$aj enkrat srednje Sole sloveuske, potem bi bilo i na dezeli drugafie. Ljudje bi nikakor ne gledali toiiko na bozjo neinsci;io in bi se ne bali, da pridejo nj»h sinovi nazaj na dom, ker niso pri pre-skusnji za gimnazijo pokazali dovoljnega znanja uem-Skega jezika. V to Bog pomozi! (Op. ured. Nainera-vali smo tudi mi, pisati o naSih Solskih razmerab, in upamo, da bomo imeli kmalu priliko za to.) ___________ Narodovic. Iz tominske okolice, 15. nov.—Mnogo se je v tekocern ietu pisariio u naSe doline sloven^kim li-stom ter pikalo iu uapadalo zdaj tega zdaj ouega in Se celo zeuskciiiu spulu se ni prizaneslo. Moj nameu nt sicer ssdaj presojevati one dopise iu to tem manj, ker je stvar zastatela, toda to si vendar upatu opa-ztti, da veCiua dopbov ni iuiela diuzega uameua, ko tu, da so dopisovalci izlivali svoj zuic na napadene osebe. Obzalovanja vreduo pa je,da se je narodnemu uapredku v korist prav malo, da ue refiem ui6 pi-salo in Se manj pa storilo. Sploh lnorain s tu^nim sreem priznati, da v Tomiuu naiodua stvar propada. 6italnica, ki je bila v prejSujih ledh v izgled drugim in je prirejevala pogostih veselic, katerih smo se tu* di sosedje prav z veseljem udelezevalt, omoikbila jo popolnoma. Temu je glavni uzrok, kakor se mi je reklo, da niiuajo tomiuski pevci pevovodje; brez petja pa ni pri Se tako dobri volji mogoee napraviti kako veseli-co. Zalost obide dioveka, ie se ozre na prejSoja leta, Ce se spoutioja na prerano umrlega ptejSnjega pe-vovodjo Jakopa Furlanija, pod Cegar vodstvom je to-minski pevski zbor slovel daleft okrog. K temu je pripomogla ne samo neutrudljivost in prav izgledoa pridnost pevovodje, katera je dajala pogum in veselje tudi pevcem, ampak razun tega vazna okoliSfiina, da je bilo zdru2eno cerkveno in narodno petje, ter sta ga podpirala duhovifiina in Citalnica. Tega pravega nacela se je drzal tudi prejsnji Castiti gospod dekan Jakop Doljak in petje se je taCas Se vzdrialo, Cerav-no ni bilo ve5 marljivega Furlanija. Odkar je pa cerkev na svoje prijela, nehalo je prejSnje petje ter omolknila je Citalnica. Pa tudi cer-kyeuo petje ni vefi tako, kakorsno je prej bilo, ker piuia tominski pevovodja za to meuda pravega vese-Ija, ali pa mu casa primajijkiye, Pri torn Salostnem polozaji je bib zares kaj cu-dno brati v 10. stev. „Cerkvenega glasbenika" (organ cicilj. druStva v Ijubljani) dopis iz Totnina, v kate* rem se hvalijo sedan je p»>tje in dotifini podpoiniki. Ce ni to irouija, je pa pra/na beseda, kajti, ce tudi je res, da se v tominski cerkvi kaksenkrat pri veliki magi poje, se sliSi vendar pii drugih masah in cer-kvenih opravilih vecinoma ie orglarja briati, da si mora elovek uha tiscati. Ni res, da ni v Tominu pevskih mofii, ravnona-sprotno je dokazal preteklo Ivto pevovodja KlemenCiC, ki je v kratkem Casu 14 pevcev prav dobro izuril, kateri so pri takratni citalnicni veseliei v veliko za-dovoljuost obcinstva sodelovali. Po tern takera ni treba druzega kot poprijeti se prcjSujega nacda, ki je ediuo pravo; zdrufcti se je zopet in potmditi se nekoliko in to bo Bogu v Last narodu pa v korist. Da tega pa je po*ebno glede" na sedanji zalostui poio^aj vsaka Uvala ntopraviceua in vsaka podpora zavrzeoa I «¦¦¦¦¦¦—¦¦¦¦¦. Iz SpljeU v Dalmaciji, 11. uov. — NaSe mesto je bilo te dm pozorisce velikih neredov. — Skrajna italijanska strauka, ki je iniela skoz uiuogo let mebtue vaj'te v rokah in je bita dala hrvaSkemu raestu po-polnoma italijansko lice, je bila pted par leti od mest-tiega krmtla odstranjena, ker je tirala mestito pre-mo&mje v slavo in v obrambo italijanstva do neizo-gibljivega propada. 0 pravetn casu je vlada razpu* stila prejsnji inebtni zastop, ki je obstajal iz eistih pristaSev sttanke italijanissiraov pod vodstvoin prevec znanega Bajamouta, ter je izrocila mcBtua opravila cfisarskemu koraisarju. Preteklo poletje je vlada raz-pisala nuve volitve za mestni zbor, ki so se izvrsilo nrvaskiin uarodnjakom povoljoo, tako da je dobilo mei-tu svoje naravne zastopnike. Ta teden je bilo napovedano slovesuo vmeSeenje (inltalacija) novega obciuskega zbora, potem ko so bile odbite vse pritoibe italijauissiinov proti iraeno-vanim volitvam. Tedaj je pa skipel gnjev in srd pro-padle stranke do vrhutica iu ni tnogla svoje narave aalje prikrivati; pokazala se je v vsi svoji uagoti kot besim in prava uittaitalijunska tttranka, ki dtsluje z mocjo: b aviucenkami in b kanicujen. Ko j« sel o-krujui glavar baron Konrad dan pred vmesceujein po svoji navadi ob 8. uri zvecer ob marji na sprehod, spro& nezuan Clovek iz zakotja pa ptav blizu latno-kres nanj. Krogla je predrla glavarjevo suknjo, a ranila ga ni, ltalijatiissiuri so zarad tega tako raz-jarjeni nad njim, ker je vodil zadnje mestne volitve, pri katerih so domaciui zmagali iu propadli oiii, ki Skilijo cez inorje. Ko se je napad po mestu zvedel, bilo je vse prebivalstvo na nogah in je zahtuvalo, naj se krivci iu du§ni zacetniki ostro kaznujejo. To je bil ie drugi napad, ker prej so bili napaHli pod2u-patva dr. Bulata s kamenjem. Ykljub ten* dogodkom se je izvrSilo 10. t. m. slovesno vmeScetije uovega obCiuskega sveta. Okrajni giavar Konrad je irael do svetovakev navdusen go-vor, v iaterem je z ugnjovitiuii besedami povdarjal zvestobo do presvetlega vladarja. Zupan dr. Reudifi je lazvil svoj program, po katerem hoCe skrbeti za mir in za zdvave denai stvene razmere v meetu, za-trjal je neomahljivo zvestobo dalinatinskih Slovauov d" avstrijske vladarske hiSe in je sklenil svoj govor s trikratuim 2ivio! na ccsarja, kateremu so evetovalci gromovito odgovarjali, na kar je narodna godba za-godla cesarsko himno (pesera). Pivi podzupan dr. Bulat je z redko zgovornostjo obsojal napad na ba-rona Konrada od prejsnjega due in je predlagal, naj obfiiibki svet izrazi bvoj stud nad grdim napadoni in naj izrazi baronu Kottradu Cute spoStovauja in vda-nosti celega mesta. Obcinskt svetovalec ButCic je stavil nasvtt, naj se ta skiep nazuaui miuisterstva predsedniku, grofu Taafffju, iu cesarskeniu uauiest-niku v Dalmaciji baronu JovauoviCu. Med hrumecim piitrjevanjem je bil ta uasvet enoglasno sprejet. Na to je ob&nski svet barona Konrada v polnem itevilu spremil do njegovega stanovanja, kjer so mu §e en-krat vsi ob&nski svetovalci izt-azili svoje studenjenad storjenira napadom. V prvi pnbodnji seji mestnega svetovaistva se bo stavil uasvet, da se podeli baronu Konradu castno me§canstvo v znamenje, da mesto gla-varja dastt in da obsojuje hudobuo dejanje. Na vecer je svirala domaca godba po mestu iu po predmestjih, kar zacae na enkrat kamenje prile-tavati na godce. Zendarmom se je posrecilo, da so zasaCil; pri nepostenem delu nekega uda prejSojega obCinskega sveta in njegovo druzmo. Ljudstvo se je hotelo nad neporedne2i masdevati, ali 2eudarmerija je to zabranila in je izro5ila nepokojue^e pravici. Ali so priSli s tern napadi in horaatije do kcnca, se ne na glavi. Ob&nskega svetovaica odvetnika Karamana so obdali stiri mp§ki, so ga tolkli 8 pcBtmi in so ga ranili z no2em pravnevarno na rametiih. V malo doeb je ta ie tretji napad iz politicnih nayibov. Prebivalstvo je silno razdia^eno nad hudobuimi zarotnikt in zahteva od gosposke odlocno, naj brani iivljenje mirnih me§Canov. Politidni pregled. V odsekih toliko avstrijske, kakor tudi o-gerske delegacije je za letos dclo dovrSeno. Ker vlada tned delegacyama popolno porazumljenje, bodo odborniki obeli skupin le enkrat skupno zborovali, da predloge delegacy odubrijo. Na to boti 18. ali 20. t. m. delegaciji razpustcni. Dr-imni zbor se snide pa koncem tega ali prve dni prihodnjega moseca. Med tern (22. t. m) bo sklican izvanredno tirolski dezelni zbor v po-svetovauje, kako bi bilo pomagati pomilovanja in podpore vrednim Tirolcem, katerim so po-vodnji v poslednjem Lasu neizmeme skode na-redile. Ncmiri na Dunaji so se polegli in upamo, da se ne bodo ponavljali, Gotovo je, da so se ti ncmiri zarad tega tako Sirili, ker so soeija-listi in protizidovci (oli antisemiti) ogenj, po Cevljarskih pomagadih zanegen, pihali in vzdr-ievali. Nekateri hoCejo vedeti, da so se usta-voverci teb nemirov posluzevali, da bi volitev dr. Kronawettra zapreCili. 0 nezafilisanili napadih na dalmatinske na-rodnjake v Spljetu najde§ natanCneja porocila v dopisu iz Spljeta. Tu naj ie omc-iimo, da nema trzaiki list nTr. Zeitung", ki je po obgnem mnenji s trza§ko vlado v ozki zvezi, zoper tako nagnjusno poietje Bajamontove stranko niti ene bent'dice graje, pac pa prinaia vznemirovalna porodila iz Dalmacije, ce5 da narodnjaki ituli-janski stranki krivico delajo. Nam ni mogote razsoditi, dela-Ji to imenovani list iz hudobije ali iz namcna, da bi neprijetne reCi pred last-nim pragom zakril. Drzavni poslanec in dvorni svetovalec Licn-bacher je z dveua somiSlencema izstopil iz klu-ba desnega centra, ki ima nadelnika kneza Lich-tenstein-a. S tern obzalovanja vrednim korakom je zopet vsaj nekaj razrusena vzajemnost des-nice v drzavuem zboru. To obzalujemo tembolj, ker so uzroki temu koraku kolikor so do sedaj znani, ni5evi, in se s takim poCetjem nehoti podpira ona stranka, ki je skozi 20 let zatirala vecino avstrijskega prebivalstva. Te2ko da go-spod Lienbacher po ti poti svoje namene prej doseze, kakor ko bi slo2no postopai z desnico. Ko bi bili volilci imenovanega gospoda na sol-nograskem toliko trpeli pod prejsnjo vlado, kolikor so trpeli Slovenci, bi bil gospod Lienbacher desetkrat prej premislil, predno bi bil ta korak ucinil. Tolazi nas le to, da ta izstop ne bo imel za sedaj nevarnih nasledkov. V nedeljo je bil prvi zbor avstrijskih obrt-nikov, kateri je sprejel resolucijo, da naj po-stane vladna sem spadajo&a* novela (dopolnilna postava) temeij novi obrtni postavi. 14. t. m. je neraski cesar odprl dezelni zbor v Berolinu, V prestoluem govoru je na-glasal, da bode vpeljan posojilni zakon, ker nijso dohodki v nikaki razmeri s stroski. Dalje je obljubil, da se zmanjsajo obcisska bremena, da se odstrani najniia vrsta razwdnega davka, da se zboljsajo uradniske plate. Izrazil je nado, da se prijazne razmere proti papezu §e zboljsajo in utrdijo, ter je izjavil, da so razmere z vsemi vladami aajboljSe in da je vsled tega mir za-gotovljen. Spanjska kraljica Kristina, biv§a avstrijska nadvojvodinja, dobila je hcer, kateri bo sam pa-pez za botra po kakem namestniku. velika. Dostavek uredni§tva. Brzojavna porofiila naz-banjajo, da so se napadi ponovili 12. t. m. zvecer, ko so so mestni svetovalci vraCaii od banketa (obeda), ki so ga bili napravili v Cast novemu zupanu. Kolo-vodjc italijanske stranke so dra^ili proti straiain in miruim prebivalcem zbrano druhal, ki je uiuogo njih pQikodQvala la euega »«i^aa z &olem moino wail* Domade stvari. Monsigaor Glavina, §kof tr2a§ki, priSel je bil pretekli ponedeljek v Gorico obiskat knezo-nad-mh |oriSke|a ia Skofo Dorefike|a, kakpr M ili«l zarad posvecenja poslednjega, ki bo najbr2e Se le po aovem letu. V Solkann bo prihodnjo nedeljo, 19. t. m. slovesno vmeg^en novi &ipnik, pred. g. Janez Ev. Ko-lavfiifi. Po dolgem tugovanji bo iraela iupnija spet 8vojega iupnika. Sedemdesetletnico je praznoval 13. t. m. L. g. A n d r e j Bins pie 1 e r, katehet na c. k. realki v Cilovcti, urednik„Slov, Prijatla8 in ^Mira-, neu-stra§eni bnritelj!za liarodne pravice, veren sin svojega naroda. 20. t. in. pa doseze 70. leto starosti Franc vi tez Mikl osid, profeBor staroslovenskega jezika na dunajskem vseuCiliSCi, pisatelj mnogo uCenlh knjig, uajbulji poznavatelj slovanskih jezikov, sloveC po vsem uLenem Bvetu. Bog ju ohiaui zdrava in krepka fie mnogo let. Slovenski narod je pooo6en nataka mo2a. GoriSka fiitalnica napravi 25. t. m. plesao zabavo v veliki dvorani na Travniku v Stabile-vi biSi, kjer bo tudi drugi prostori tega druitva. Podporno drustvo v Gorici je imelo preteklo nedeljo, 12. t. m., svojo meseCno domaCo zabavo. Na-bralo se je bilo &>z 60 do 70 oseb, ki bo outale blizu tri ure skup. Mirnski pevci pod vodBtvom g. uBitelja Vodopivca in trije iempeturski z g. Corhicein, cerkov-nikom, so bo izvrstno obnesli. Mofini in natancni pev-ski zbor je udelegeoce prav dobro razveseljeval. Pred-sednik, g. Ft. Povfte, je nazoCc pozdravii ter Jim je napil Tombola je bila jako kratkofiaana in je dala razliinih dobitkov. PoCastil je bil druStvo b svojo na* zoC^oBtjo tudi en ud triaskaga podpornega druStva, kateremu so se izrocili pozdravi za Trst. Zabava je bila neprisiljena in dopadljiva. Pri toj priloznoBti to m oglasili trije novi udi. Fremeifienjl, t>. Ivan Zavudlal iz Stan* dreza pri Gorici, do zdaj opravnik pri ekspoziturl v Krku (Veglia) premeSCen je kot,. k. komisar k okraj-neinii glavarstvu v Porct, Ta je eden redkih uradnt-kov, pravi „Nasa Bloga," ku -i si je znal pridobiti area krskega prebivalstva, ker e satno da ima druge dobre lastnosti, pozna tudi jezik naroda, mod katerim Bluii. Na njegovo mesto pride g. Jo4o t' pi, Fabrls iz Gorice, do zdaj c. k. okrajui komigar v Volovakera, G. Joief Pagliarazzl rodom iz Kobarida je naredil, kakor se nuiu poroCa, 16. t. in. na Dunaji drn-gi drzavni izpit iz pravoslovja z odliko. Ccfititamo mu v imeau Kobaridccv in GoriCanov splob. Za deielnl zbor goriftkl bodo volitve mese-ca januarja, kakor danasuja flTr. Zeitung" poroca, RifenberSka 6italnioa priredi dne 19. t. m. zabavni pies. Vstopnica za ude 50 kr., za ncude 1 gld. ZaCetek tocuo ob 5, uri zveCer; k obilui udeleLbi vabi. Odbor. Gospodarski list, glasilo c. k. kmetijskega druStva v Gorici, je prinesel v svoji 10. itevilki od 30. oktobra sledece seatavke: Pripomocki zoper trtno us (Phylloxera vaBtatrix). — 0 prodaji iivine. — Naert za kmetijske stavbe na GoriSkera; ,— TriaSka razstava (sirarstvo). — Zupanom v resni preudarek (zoper lovljenje tiaev). —. Ne aej rijastega ilta. — Naprava kislega sena. — Razpis sluibe (opravnika na kmetiJBki Soli.) „Zgodovina Tolminskdga". Profesor § u k* lje v Ljubljam podal je pretekto soboto pri sbodu literarnega in zabavnega kluba kratko oceno te izvr-stne knjige naSega rojaka g. S. R u t a r j a, profeso-rja v Spljetu. Imenoval jo je izborno knjigo, katero naj bi si omislil vaak, kdor se briga za domaCo zgo-dovino in za dotnace knjistvo. Gospod E. Luzzatto se je naselil kot civilni inienir v Gorici ter je kot tak 26. okt. pri tukaj&njem okrajnem glavarstvu prisegel. Is Sempasa nam porocajo: Nl davno, da snio oMalovali na tern mestu izgubo nam toliko priljublje-nega g. Antona Kosovela, naSega ufiitelja v katerega 8mo imeli vse zaupanje, da pripomore k boljSi bo-dofinosti nase obfiine. Danes moramo oMalovati dru-go izgubo, katera vtegne Se vece nasledke imeti, negoprva. OMalovati nam je izguba naSegad. g. ka-plana Ioiefa Poljsaka, kateri se je preselil dne 6 t. m. v Pervaiino kot oskrbnik ondotne lupnije. Zdi se da je vse zoper nas, ker nam odjeraljojo moLe, katerim bije sree za na5o stvar. Bog daj, da bi se ne vresnieila 2elja na§ih nasprotnikov v narodnem oziru. Odislemu gospodu pa vo&imo v obilui meri sre6o na novi 2upniji in, da bi se mu vse njegove ^elje izpolnile. Selitev v Ameriko. Kakor se tr2askemu vla-dnemu lis|u. porofia, preselilo se je pred nekaj casom mnogo drufm iz Kormina v Ameriko. Y novejsem casu se je pa napotilo 20 druzm iz Locuika v Ameriko z nado, da bodo tarn laze zlveli in boije izhajali nego doma. ZomljiSki davek. V centralni komisiji za zem-IjiSki davek je 11. t. m. porocal grof Coronini ozem-jjiskewi ^ivkH I pajajaciji in v Ffimprji. P9 tempo- roCilu se je vrSilo dnigo branje o zemljiSkem davku v navedenib dezelah ter je bila pri tem branji dolo-JSena vsota Cistih dobodkov za Trst s 97.4S1 g1n te-daj za 174 gl. raanj, nego pri prvem branj':, ko je bila odmerjeoa Trstu vsota 97.682 gl. Za Gori§ko in GratiiSko je bila v t»*j seji sprejeta vsota Cistih do-hodkov 1,570.624 gl. Odbitih je bilo tedaj 1210 gh in sicer za okolico Gorisko 263 gt., za Gradisko 778 in za Tolminsko 125 gl. festi dohodki Istre zoasajo 44 gl. manj nego prej, t. j. 317.711 gl. Levi in Parenzani, moza ki sta bila s trza-Skirai ate.itati vozki zvezi, sta ©d ifaitjatisfce vlade, kakor se iz Biota poroCa, iz zapora izpuSCena. TrzaSka razstava je bila v sredo 15, t, in. • zakljucena. Odbor je uameraval ie le 19. t. m., na imeodan waie piesiitle eesariccv razstavo zapreti, toda dtraajska vlada ni dovniila — kakor se vidi — tega podaljsaoja za 4. doi Tudi prav! — Odbor vabi vse one, ki so kaj v razstavo poslali, da ? t«ku osraih dnij po 15. nov. razstavljeno bltgo \noi viamejo. Gospod Marzini, cbfie znani in v gospodar-skih zadevah najboij izvedeni goriiki me&aa, je iz-dal kritiko o gospodarstvu gori§kega mestnega zastopa ttr razdelil 300 iztisov te kritike med raeSfiane. V tem spisn dukazuje, kako bi se dalo za mesto 20,000 gl. na lcto prihraniti, ko bi se le nepotrebni stroski odstranili. Za to je pa po njegowm inncnji neizo-gibljivo potrebno, da se sedanji tajnik npokoji. Oberdank-ovo obsodbo na srart, izreSeno po garnizonski sodniji v Trstu, je vojaska nadsodnija odobrila, ter bode prcdvzuez najbiie s srartjo na vislicah placal nameravani zloCin. Govoii se, da ga obeai rabelj z Dunaja, ker je rabdjnovo mesto Ro-vinsko uze dolgo Lasa prazuo. Vsled potrdila te ob-sodbe po vojaSki uadsodn'ji je bit Obordank uze preplan iz vojaSkih zaporov v zapor triaske defolue sodnije. VrhniSka posojilnica posluje tako izvrstno, da im;i ze okoli 100.000 gld. prometa. Tu ima.4 de-janskt dokaz, da je bila posojilnica jako potrebna in da je vothtvo v pravih rokah. Ko bi tudi drugod po-snrmali izgled vrlib Vrhnifanov, potihoile bi kmalu iesto neopmvieene to^be o slabem gmotnom stanji, kajti bolj nego kje drugej velja ta pregovor: „Ponw-gaj si saw, in Bog ti bo pomagd*. — Goriskim rodo-Ijubom piiporocamo to vest v resen preudarek. V nemfiki Idriji je 9. t. m. voda „NikovaB pwdrla pri stopah v jaino in je rudniku veliko Skodo naredila. Delalci so se srefino reSili in so po trdeoi delu vodo ustavili, da ni tekla v jaino. Zadnja oesre-6a po vodi se je bila piigodiia v imenovanem ludni-ku leta 1837. G. poverjenikom in vsem domoljubom, ki nabirajo prostovoljue doneske za zidanje „Narod-nega doma". Izredni obCoi zbor, ki je bit due 5. nov. t. 1. uarofiil je podpisanemu odborti, naj nevtegoma pozove vse one gospode, ki nabirajo prostovoljnc do-neske za zidanje nNarodnega doina", da a) zneske cez 20 gold, brez odloga odpoSljejo, b) zneske pod 20 gld. pa poSiljajo sproti ali vsaj vsak drugi mesec druslvunemu blagajnikn g. dr. Josipu Sta-r6tu, hJ^nemu posestniku na Aiarije Terezije cesti St. 5. Z ozirom na ta razlog dovoljuje si podpisani oprav-ni odbor vse gospode, ki iniajo kaj denarja nabranega za BNarodui dom" najuljudneje prositi, da ga takoj odposljejo na svoje mesto, v bodoCe pa, da se blago-vol6 ravnati po sklepih obfinega zbora. V Ljubljani, due 12. novembra 1882, Za upravoi odbor „Narodni dom". dr. Alf. Mo-sebe predsedoik. Iv. Hnbar, tajnik. St. 300/E Oznanilo. Ravnateljstvo zastavljavnice (Monte di pieta), vstanovljene po grofa Thurnu, v Gorici naznanja, da bode dne 11. decembra 1882. zadela javna dra^ba (kant) aere§enih zastavll. Setrt leta 1881. t. j. tistih, ki so bile zastavljene meseca apri-la, maja in janija 1881. Ravnatelj: Lovisoni. : Listnica urednistva. G. iz Gorice: hrala, pride; proaiico tudi aa naptej. — G. dop. od levega brega Soce; za : danes smo morali odloziti — G. dop. — gt. iz Gorice: sodili [ smo, da je bit govor dolg pa tudi primeren in ra icen. X Das* je «»anstveno dotazar.o, da izrira nahod di-hal ix vnetja slinskih kozic in da se more praT tako Intro odpraviti, kakor se to vnetje po primerni mrzllci in s protiv-netijskim sredstvom odstrani, in dasi ho se v 2ivljenji t vec tiaofi alucajih ti znanstveni podntki sijajao obnesli po fcrogli-cah na podlogi teb podatk&v po lekarji W. Vossu prorina-hodn izdelanib, se nabajajo vendar Se posamezni dyomljivci, ki nc morejo uraeri, da se more z nefcojimt krogHcami, katero neposredno v ieloilec spravtmo. tako httro odpraviti kaS<-lj, zagrljenoat, nahod oziroma prehlajenje. Za te naj omenimo v dosego boljcga porazuiuljeRja. da vnetje sfin-ikih kozir prihaja od velike mnozine izhi*;ajocih bolih fcrvnih telesc, da se to izbajanje v Teliki mnoztii; porolszi z vzitimi kinaalkalotdi in da se s tem tudi vuctjt* z njogovimi nasledki (nahod, prehlajenje itd.) odstrani. Pnn> \V. Vosaove kr offline proti nahodu se dobWajo v «