Vestnik. Po sbodu dne 28. decembra. Ude- leženec nam piše: Ker so po učiteljskem shodu jako različna mnenja med ljudstvom kakor todi med nekaterimi uč-itelji, zato je potrebno malo pojasnila. Do s^daj so veljala vsa učiteljska društva kot nekak privesek narodno-napredne stranke. Kdor je bil član kakega društva, je niora! biti pristaš nar.-napr. sti\nke in je tudi morai agitirati zvnjo. V plačilo za to so pa učiteljska društva zahtcvala, da naj da »arodiionapredna strankn uačfluiku rZaveze" deželnozborski inandat, kijr je S. L. S. dala načelniku ,,Siomškove zvez«-4 dnžflui in državnozborski mandiit, akoravn.i pri njih atraoki ni niti deseti de! vsega učiteljstva. Ker so pa razni pristaši nar.-napr. stranke odklonili načelniku učiteljstva kandidaturo, zato je bilo užiteljstvo prisiljeno se oficialno izjaviti, da njih organizacija ne pripada nar.-napr. stranki. Ker je pa uči'eljstvo kot stanovska orgjinizacija odločno izjavilo, da ne pristopi k nobeni drugi stranki, zato je nerazuraljivo, kako more nSloyenee pisati, da mora sedaj vsak učitelj pristopiti k ^Sloraškovi zvezi" ali pa k socialnim demokratom. To je naravnost nesmisel. U6iteljstvo je sedaj samo stanovska organizacija, torr>j imajo v nji prostora vsi, ki umevajo pomen sUnovske organizaeije, ki skrbi samo za stanovske koristi in za izobrazbo ljudstva. Vsak učitelj za svojo osebo pa lahko pripada k tej ali oni politiški stranki, to nikogar nič ne briga, to je vsakpga posameznika priratna zadeva. Zastopnika učitcljstva v mestnera šolskem syetu Ijubljanskera sta sedaj tovariš Juraj R e ž e k in g. Karel S i m o n. Volitev sa je vršila dne 7. t. m. — Karel Simon, kandidat S. L. S., je zmagal z enira glasora yečine naprani kandidatu učiteljstva tovarišu Crnagoju. Propadla pa je kandidatinja S. L. S., učiteljica Š e r č e v a. Za Simona so delali z vsem pritiskora pristaši S. L. S., tudi poslanci te stranke so agitirali zanj. Tri ufilelje so pregovorili s tem, da so jira obljubili ure na deželni trgovski in zadružni šoli. Na enpga so pritiskati s tem, da.se rGlasbena Matiea" pod e ž e 1 i in potem tam izgubi ure. Drugemu so dejali, da ujegor brat ne dobi mesta t Ljubljani, če bo volil napreduo. Tretjemu «o groziii, da bodo še njegovi otroci trpeli, če ne bo klerikalno volil. Tak naravnost kaznjiv terorizem je prinesel Simonu zraago. — To je svobodna volitev! Oast tistim tovarišicam in tovarišem, ki se niso vdali nobenemu terorizmu, ampak so volili po sreu in preprieanju ! Deželnl zbor kranjski. V ponedeljek in torek so zborovali odseki. V fioančnem odsekn se je sklepalo o predlogu, ki ga je st«vil g. dr. K a r e 1 T r i 11 e r Ą imenu narodnonaprednih poslancev glede zvišanja učiteljskih plač. Poslanci S. L. S. so izjavili, da je f«Si- tev vprašanja o učiteljskih plaeah nujno zvezana 8 celo vrsto drugih važnih vprašanj, ter «o zaraditega glasovali p r o t i in s tem narodno-napredni predlng pokopali. Bloraškarji in Slomskarice s>o nad tera prvim nastopom svoje stranke sila poparjeni, ker so povsod že pripovedovali, da bodo 1. februaeja že potegnili zvišaue plače! Finančni odsek je nadalje reiil proraeun. Glede na nujni predlog narodnonapredne stranke, iiaj se Ljubljani dovoli 2V2 milijonsko posojilo za zgradbo tržnice, d e kliškega liceja, tretje deške in druge dekliške šoleterzapokritje kupnine mestue plinarne, so poslanci S. L. S. obljubili, da bo deželni odbor t'idi, ne da bi bil v deželnem zboru tozadevni predlog sprejet, sam posojilu pritrdil, češ, da terau klerikalni volilci ne ugovarjajo Ljubljanske torariše opozarjam na najnovejše nakane prof. Peerza. Kakor sera zvedel iz popoluoma verodostojnega vira, zahaja ta zagrizeiii nemškutar često med s 1 o y e n s k e učiteljišonike, popeva z njimi slovenske pesmi, prileplja na dopisnice slovenske narodne kolke itd. Tako poeenjauje je sumSjivo, jako sumljivo. Tovariši, pozor! Zvoniti po toei je prepozno! — Korotanski tov a¦ r i š — 8 t r a ž a r. ,,Zronček". 1. letošnja številka izide ¦šele koneem tega meseca, ker dobi list uovo zunan o obliko in niso bili novi kliseji pravoeasno izvršeni. Toliko v vednost ceujenim uaročnikora. Nadučitelj LeTidnik unirl. V Želranikih je dne 8. t m. umrl starosta kranjskega učiteljstva, nadučitel.j Lovienik, brat predsednika d>-ž<*lnega sodišča, star 83 let Nadučitelj Levifnik je posebno pridno sodeloval pri rNovicah-1 iu ,,Zgodnji Itanici" iu je še sedaj kljub svoji visoki starosti pridno pisal svoje spoinine. Blagemu možu trajen .spomiu! BogosloreeT t goriškcni centrslncm semenisču Je 70. Na hža&ko-koprako škofijo jih odpade 23, a mest itna ta škofija 50. Preiuembe pri nčiteljstru na Štajerskeiu. Učitel.i na okoliški deški šoli v Oelju Juro E i s 1 i n g e r , je prideljen v službovanje z januarjera t. 1. štirirazredaiei v Petrovčah; iz Petrovč pa je premeščen suplent D e 1 a k o r d a na celjsko okoliško šolo. Šolski nablralniki so bvaležna in dobra uredba. Ker je za vsakega otroka posebe nabiralnik predrag, se vzame pri kakera denarnem zavodu domači (hišni) nabiralnik z vlogo K 5*—; potem pa ysi šolski otroci shranjujejo v njem svoje prihranke, učitelj ali učitdjiea vodi pa zapisnik. Ponekod se stvar izvrstno obnaša. Posnemajte! 36 tisoč kron za »Siidiuarko1* je zapustila umrla soproga majorja Pfeiferja v LjubljaDi. hei Prešernovega prijatelja in izdajatelja ,,0ebelice", Easteliea. Kdo je lahfco imonoran na Arstrijskem za šol. sretnlka? Eo je bil rajnki ravnatelj Kaas v Mariboru iineiiovan za šolsk. ravnatelja, se je izrazil ri^raški prufesor Brraht pred ueiteljiščniki približno tako-le: Kdor deia jiovsod za uazadovaDJt' šolstva, kdor podpha ljud-ko iifumriost i« predsodke, kdor se plazi po tivbithu pred vlado == tisti je lahko irn»novan na Avstrijskem za šolsbga sv^tnika. V inarsikaterem slučaju je to mutatis mutandis še danes resniea. Boj za slorensko »olo r Stndcncib. V sloveiiskih razrtdih se bo poučevala seveda tudi nemščiua po veljavnih zakonih kot učni predmet na podlagi materinskega slovenskega jezika. Starši so lahko prepričani, da bodo znali njihovi otroei po dovršeni ljudski šoli popolnoma oba jezika (sloveuski in uemški) v pisavi in govoru, sedaj pa ni v nemški šoli skoro nikakih uspehov. Pekre in Studenci nara lahko pričajo, da čisto nemška ljudska šola ni nič vredDa za slovenskega otroka. Slovenski se y taki šoli ne sliši nikdar, nemščina pa se vbija deci v glavo.na sirov način, da se nam smilijo otroci. Ce vprašate kdaj odkritosrčnega Demškega učitelja, kaj si misli o teb šolah, bo vam povedal, da je nečloveško siliti nežnega slovenskega otroeiča v nemško šolo. Taki starši nimajo nobenpga srca ali pa so zavedeni. Počakajmo, naj se otrok razvije, potem pa se bo naučil tudi drugega jezika igraje. Slovenski otrok sp da v slovensko žolo. Čipkarska šola se ustauovi po sklepu obe. odbora v Trati na Gorenjskem. Nemški okrajul šolski nad/.ornik za nemške iole na SpodBJem Stajerskem zbuja zopet vznemirjeDJe. Eakor se sedaj euje, je bivši Daučui minister Marchet to mesto že pred svojim odstopora ustanovil; storil je to na Ijubo Nemcem in nemškutarjem, ki bi s tem dobili po vseh okr. šolskih evetih po en glas. Da kaj takega ne bomo mirno trpeli, temveč po poslaneih storili potrebne korakc, ,je samoobsebi razumljivo. Štejerski ,,Verband" Dosedanji predsfdnik nVerbandau, Eari Gassarek, je odstopil. Na njegovo mesto so izvolili Herza, strokovnpga učitelja v Gradcu. Ta )6 sedaj tudi v smislu pravil predsednik štajerskega nLehrerbunda", v kateri organizaciji je združ-no vse stajersko učiteljstvo ob.'b narodnosti. Prlspovek sIoTcnski trgorski šoli t Ljubljani. Naučno rainistrstvo je dovolilo pripravljaluemu razredu za vlov. trgovsko šolo v Ljubljani in zadrnžni šoli 2500 E za opravo in 1500 E kot podporo za leto 1908. Deželnl šolski sret štajcrski ueiteljskega zastopnika vokrajnem šolskem svetu eeljskem, tov. nadučitelja Gradišnika, ki je bil 80glasno v to izvoljeu dne 22. okt. 1908, do danes še n i p o t r d i 1. — Učiteljstvo celjskega okraja je zdaj že skoro leto dni brez svojega zastopnika v imenova-ii korporaeiji. Vrhovna šolska oblast pa to menda rada ridi. Tako ščiti slavni dež. šolski svet učiteljstvo v njegovih pravicah! Dijaško semenišde t Celju. Iz d ibovniškib krjgov smo zvedeli, da se je večiua župnikov na deželi izrekla proti nameri postaviti v Oelju dijasko semenišče; oni žele, naj se \ Mariboru sedanje dij. semenišče razširi in tam ustanovi zisebna giranazija. Dcželno žonsko nčiteljišče r Marlboru. Deželni šolski svet je definitivno namestil glavnega učitelja Alfonza Valesa, na imenovanein zavddu. Slovenska Šolska Matica. Imenik društvenikov BSlovenske Šolske Matiee" za leto 1908. bo v kratkem dotiskan. Med tiskom bi bilo še raogoče vanj sprejeti uove člane. Zato prosiino, da uemudoma pošlje letnino, kdor naroerava za 1 1908. še pristopiti k društvu. Tudigg. povrjenike prosimo, da t a k oj naznanijo svoje člaue. častno bi bilo, ko bi se tudi letos pomnožilo število članov. O d b o r. Za neiteljski sklad se je nabralo pri zborovauju „Učitelj ikega društva za eeljski okraj" dne 6. t. m. 14 E. V razpečavanje sc prevzele listke za učiteljski sklad: gdč. Anica Kalšek, učit. v Gotovljah za 20 E; Frančiška Tajnik. učit. pri Sv. Petru, za 15 E; Bogdana Žižek, učit. pri Sv. Martinu za 10 E; Ana Suhač, učit. v Grižah za 5 E; Anton Sivka, nadučit. pri Sv. Jurju ob j. ž. za 4 K; Ivan Logar, učitelj v Zidanem mostu za 10 E; Alojzij Recrlj, učitelj pri Sv. Jurju ob j. ž. za 5 E. Le vrlo naprej! Živeli posnemalci! Pr. V o g 1 a r , blagajnik. Drnžba sr. Cirlla in Mctoda dobi nov vir svojim dobodkom. Sklenila je namreč zvezo s tyorničarjema za milo znanib rodoljubov g. Focka v EraDJu in g. A. Gabrščka v Goriei. Nadejamo se, da to milo, ki je bilo zaradi kakovosti že dosedaj priliubljeno, dobi odjemalcev vsepovsod med Slovenci, posebno med temi, ki zuajo eeniti plemenito delovanje družbe sv. Oirila iu Metoda, saj jo z uporabo tega raila gmotno podpirajo in tako pospešujejo obrambno in prosvetno delo slovensko. Obrtno-nadaljeTalne šole na Štajerskem. G. kr. miuistrstvo za javna dela je poleg navadue letne podpore letos prvič nakazalo šolskemu od-reku obrtno-nadaljevalne šole v Soštanju znesek 50 E za ustanoro knjižnice. Ta dar je v razraerju s podporami, ki jih dobivajo nemške šole jako raalenkosten, vetdar pa je tz tega razvidno, da pojmijo pri rladi veliko važoost vzgoje obrtnižkega naraščaja. Nemei so nas na tem polju zopet prehiteli. Povsnd snujejo euake šole in si vzgojujpjo obrtniški narašča.j. ki jim obeta zaradi boljše teoretiške izobrazbe trdno podporo v DJihovem stremljeiiju, uničiti sloven^ko tbrt ne le s. premočjo kapitala, ampak tudi s premoejo duha. Slovenski trgi in večje narodne občine naj snujejo obrtno-nacialjpvalrie Sole in poskrbe, da se bo obrtniški stau, ki je v vseh večjih krajih merodajen činitelj v občinski upravi po svojem obrtniškera naraščaju tako ukrepil, da bo mogel izpolniti upanje, ki se glede gospodarske samoosvojitve opravičeno atavlja nanj ! Berlln za nemško šolstro na Spodujem Štajerskem. 26 let že dpbivajo nemške šole in otroški vrtci na Spod. Štajerskem denarno podporo iz Berlina. Letos so dobili v Pobrežju pri Mariboru 60 kron, v Hrastniku 40, v Slov. Bistiici 35, v Slor. gradcu 35, v Studencih, Brežicah, Ševnici, Vojniku, Bogatcu, Orraožu, Ljutoraeru in Pekrah po 25, Št. Ilj in Vitanje sta dobila po 24, Pragersko in Velenje po 20 E. Zaznaniek glnkonemnic in zarodor za slepce t Arstriji. Z ozirom na večkrat izraženo željo je dalo c. kr. ministrstvo za bogočastje in nauk sestaviti zaznamek vseh v Avstriji obstoječih gluhonemnic in zavodov za slepce, kakor tudi vseh šol. ki se v njih gluhonemi in slepi otroci poučujejo v posebnih njim primernih oddelkih. Ta zaznamek je objavljen v ministrskem ukaznera listu kos štev. XXIII ei 1908; posamezni izvodi se dobivajo po 20 h v c. kr. šolskoknjižni zalogi na Dunaju. Vsled razpisa c. kr. miDistrstva za bogočastje in qauk je c. kr. deželni šolski svet podrejenim c. kr. okrajnim šolskim svetom porazdelil po en izvod tega zaznamka s pripomnjo, da se ondot razgrne in na željo staršem oziroraa njih namestnikom dovoli upogled v omenjeni zaznamek. Iz scje ožjega in pomnoženega c. k. okr. šol. sretn tolminske^a: Dva učitelja in ena učiteljie« dobe dopust zaradi bolezni. Službi se odpove učiteljica J. Merhar. V II. pl. vrsto se začasno pomakuejo: Mikuž. Ivančie Albert, Borštnik in Oerne. Učiteljica Josipina Skrt dobi I. petletnico. V tekočem letu se bodo zidala tri šolska poslopja: v Smasteh, Logeh in Podbeli. C. kr. dež. šol. svet je priIrdil ustanovitri šole v Lažidu, Podbeli, saraostalne šole v Butih in potovalne šole Sela-Log. Število učiteljskih oseb v okraju j« naraslo na 80. Vršil se bo komisionalni ogled za ustanovitev no?e enorazrednice t Plužnah na Cerkljanskem. X. Zahrala. Podpisana se tetn pototn najsrčneje zahvaljuje slavnemu ^Slovenskema učiteljskemu društvu za kočevski okraj", ki je s prispevkom sto kron pripomoglo, da se je mojemu nepozabnemu rajnemu soprogu postavil tako lep nagrobni spomenik. — Posebno se pa še zahvaljujem društvenerau predsedniku g. nadučitelju Štefanu Tomšiču za prekrasen govor, gg. tovarišera pevcem za ginljivo petje. nadučitelju Jožefu Zupančiču za trud, ki ga je imel s postavljanjem spomenika in končno vsem pokojnikovim tovarišieam in tovarišem za udeležbo pri odkritju. — Bog povrni stotero! — Julijana Gregorač, nadučiteljeva vdova, sedaj v Metliki.