SPREJETA RESOLUCIJA1983 Perspektive ostajajo kljub okrnjenim možnostim razvoja Nekako nam Je že prlšlo v navado, da pomembne družbene dokumente, najbrž to še bolj velja za plan-ske dokumonte, sprejemamo tako rekoč pet mlnut pred dvanajsto, ne tako redko pa tudl obllno zamu-Jamo. Tudl občlnsko resoludjo o Izvajanju družbe-nega plana vletu 1983 ao skupščlnakl zbort sprejell v čaau, ko soza odštevanje starega Ma ža lahko upo-rabljall ure. Toda tamu se tokrat nl dalo ognitl, kajtl tvorcl taga akta ao se znašll pred izjemno zahtevnim, zapletenlm In odgovornlm oblikovanjem resolucljsklh določll, karjlmje sevada vzelo neprimerno vač časa. Vzrok za to je treba pripisati še dejstvu, da ob koncu okto-bra, ko bi moral steči posto-pek za sprejem resolucije, še niso bili predstavljeni osnov-ni cilji gospodarske politike v letu 1983, delovno gradivo ob-činskega izvršnega sveta kot takratni zasilni nadomestek pa je seveda vzbudilo precej polemično javno razpravo. Na določen način ponazarja uspešnost usklajevanja sta-lišč v javni razpravi tudi dej-stvo, da so na zasedanju takoj zatem, ko so osnutek resoluci-je prekvalificirali v predlog, nadaljevali postopek, in nato nespremenjen predlog izgla-sovali v resolucijo. Naslonitev na lastne sile, večji izvoz Kot že rečeno, pot do obli-kovanja končnega besedila resolucije ni bila lahka. V po-stopku nastajanja tega doku-menta se kaže vse bolj očitno osveščanje nosilcev planira-nja o težavnosti gospodarskih razmer o nujnosti naslonitve na lastne sile in zaostritvi go-spodarske discipline. Resolucija je postavila izvoz na konvertibilna tržišča v ospredje gospodarskih priza-devanj. Ni dvoma, da bodo dosežki v gospodarski menja-vi s tujino krojili »razvoj do-godkov« na drugih sektorjih gospodarske dejavnosti. Glede na gospodarske re-zultate v lanskem in predlan-skem letu pa tudi glede na specifično sestavo gospodar-stva v občini je cilj letošnjega izvoza na konvertibilno trži-šče povečanje na 18 odstot-kov. To zagotovo ni majhen zalogaj, saj je gospodarstvo občine Center že lani napravi-lo velik napredek na tem po-dročju irf tako obremenilo ve-lik del svojih zmogljivosti z izvoznimi nalogami. Racionalen, a večji uvoz Kar zadeva uvozni blagovni tok, načrtuje resolucija 5-od-stotno povečanje. To je ne-dvomno precejšen odmik od ocene, zapisane v osnutku, ki predvideva dvoodstotno rast. Načrtovalci so se s tem seve-da skušali čimbolj približati realnim temeljem za uresniči-tev tako zastavljenega izvoz-nega cilja, kajti gre za prepo-treben uvoz surovin in repro-dukcijskega materiala, ki naj bi služil proizvodnji za izvoz. Sicer pa resolucijsko besedilo Nadal/ovan/e na 2. strani Nadaljevanje s 1. strani izrecno poudarja skrajno ra-cionalnost pri uvozu. Uvažali naj bi torej le tisti reproduk-cijski material in surovine, ki so neobhodno potrebne za ne-moteno proizvodnjo za izvoz na konvertibilno tržiščfe, tiste, ki so nujno potrebne za osnovno preskrbo domačega trga, in tiste, ki so nujne za ohranjanje reprodukcijskega procesa in zanje ni domačih virov. Ob že dlje časa sprejeti zahtevi po domačem nadome-ščanju »konvertibilnega« uvoza repromateriala in suro-vin so oblikovalci resolucije postavili tudi zahtevo, da naj bi se ob tem bolj usmeijali v uvoz z nekonvertibilnih ob-močij. Spodbude za dobre izvoznike Za ustvarjanje izvozno čim-bolj vabljivih razmer je reso- lucija predvidela vrsto ugo-dnosti za tiste organizacije združenega dela, ki bodo iz-polnile svoje izvozne obvez-nosti. Le-te bodo lahko dobile posojila za izvozno kreditira-nje pod ugodnejšimi pogoji, deležne bodo nekaterih olaj-šav pri plačilu davka iz do-hodka, lahko pa bodo poveče-vale tudi ošebne dohodke nad splošno veljavnimi dogovori. Za razliko od lanskega giba-nja industrijske proizvodnje, ko smo zabeležili doslej naj-skromnejšo rast 0,5 odstotka, naj bi po resolucijski oceni le-tos prišlo do rahle oživitve. Obseg industrijske proizvod-nje naj bi namreč znašal en odstotek. Glede na podatek, da letošnje leto ne prinaša praktično nikakršiie investi-cijske dejavnosti, bo omenje-na rast industrijske proizvod-nje uresničljiva le z oblikova-njem čvrstejših reprodukcij-skih povezav, kar naj bi zago- tavljalo nemoten delovni pro-ces, z večjo storilnostjo dela, z boljšo izrabo proizvodnih in kadrovskih zmogljivosti, bolj-šim izkoristkom surovin in energije ter zmanjšanjem ma-terialnih stroškov. Napori za boljšo preskrbo Resolucija namenja precej pozornosti razvoju agroživil-stva in preskrbi z osnovnimi živili, ki sicer predstavljata eno od prioritetnih razvojnih nalog občine in mesta. Nalož-be naj bi ob uresničevanju še drugih akcij za pospeševanje kmetijstva izboljšale preskr-bo občine oziroma mesta s prehrambenimi izdelki in omogočile povečati izvoz. Chneniti je potrebno sovlaga-nje Mercatoijevega tozda To-varna tnesnih izdelkov v ra-zvoj prašičereje y Bosni in Hercegovini, in sovlaganje s SOZD ABC Pomurka za vzre-jo 21.000 prašičev v Prekmur-ju. S tem si bo TMI zagotovil zadovoljivo »surovinsko« podlogo za svoje predeloval-ne zmogljivosti. SOZD Mer-cator bo v Krškem gradil far-mo za vzrejo 30.000 prašičev, od česar bo za potrebe TMI namenjen 70-odstotni delež prireje. Del tega mesa bo TMI celo izvažala. V povečanje pri-reje govedi bo vlagala še Agrotehnika Gruda, ki bo gra-dila novo farmo za 2.700 glav živihe na območju Brežic. Znatna sredstva bo namenila tudi razvoju govedoreje na kočevsko-ribniškem območ-ju. Več govejega mesa bodo Ljubljančanom ponudili tudi iz kmetijske zadruge Gabrov-ka. K boljši založenosti ljub-ljanskih prodajaln z živili bo-sta pripomogli še Droga Por-torož, ki bo ponudila več rib, in Sadje-zelenjava, ki bo po- večal ponudbo svojega blaga za 2000 ton letno. Bolje organizirana trgovina Kljub vsem tem ukrepom pa resolucija računa na mož-na neskladja med ponudbo in povpraševanjem, zato predvi-deva v takih primerih poseb-ne intervencijske ukrepe v pridelavi in porabi hrane. Hkrati zahteva boljšo organi-zacijo trgovske mreže. V tem smislu kaže razumeti tudi na-črtovano sklenitev samou-pravnega sporazuma o pre-dnostni graditvi trgovin za osnovno preskrbo in o zdru-ževanju sredstev za njihovo gradnjo, ki naj bi ga že prvi četrtini leta sprejele ljubljan-ske trgovinske organizacije. Resolucija namenja pri zago-tavljanju enakomerne in org-naizirane oskrbe občanov večjo vlogo tudi potrošniškim svetom. Na področju turistične in gostinske ponudbe ni predvi-denih vidnih naložb, vendar to ne bo smel biti razlog za zastoj dohodkovnega, zlasti deviznega učinka te dejavno-sti. Turistične organizacije imajo možnost doseči večje zanimanje tujih turistov za Ljubljano predvsem z enot-nim programom in enotnim nastopom na tujih trgih ter s celovitostjo turistične po-nudbe. V gostinstvu kot delu turi-stične ponudbe bodo razvoj-na prizadevanja usmerjena k celovitejši storitvi, omejevali pa bodo širjenje bifejev. Hitre jši razmah obrti Kljub razmeroma neugod-nim možnostim za razvoj drobnega gospodarstva v ob-čini Center namenja resoluci-ja tej dejavnosti vse pomemb- nejšo vlogo. Za mestno jedro je namreč značilno pomanjka-nje servisnih dejavnosti, ki imajo od vseh obrtnih storitev še največje možnosti za raz-voj, medtem ko so razvojne možnosti proizvodnih obrti prostorsko dokaj omejene. Hitrejši razmah obrti ima v se-danjih razmerah pomemben socialni učinek, saj lahko po-hudi dokajšnje možnosti za-poslovanja. Hkrati resolucija govori o usmerjanju drobne-ga gospodarstva v prizadeva-nja za nadomeščanje uvože-nih reprodukcijskih materia-lov in nadomestnih delov z domačimi, pa tudi neposred-no v izvozne naloge. Ker lah-ko drobno gospodarstvo pre-cej prispeva k izboljšanju zu-nanje trgovinske bilance, bo-do njegovi izvozni napori po-plačani z določenimi davčni-mi olajšavami in z boljšimi možnostmi za pridobivanje kreditov. Resolucija nalaga organiza-cijam združenega dela tudi več nalog v zvezi z varčeva-njem z energijo. Vse morajo že do konca marca oblikovati programe za prehod na tiste energetske vire, ki zagotavlja-jo dolgoročnejšo nemoteno oskrbo in ki bodo zmanjševali potrebo po uvozu. V švoje planske dokumente morajo vgraditi tudi plan varčevanja pri vseh vrstah energije. Na področju prometa in zvez lah-ko pričakujemo le minimalen razvoj železniških zmogljivo-sti, nadaljevanje 10-letnega programa izgradnje cest v Ljubljani in povečanje tran-zitne in mednarodne telefon-ske centrale ter pričetek na-bave in montaže opreme za novo glavno telefonsko cen-tralo. Zaradi stagnacije inve-sticij doma se bodo gradbeni-ške organizacije še bolj usme-rile v mednarodno delitev de-la in s tehnološkim povezova- njem prevzemale gradnjo kompleksnih investicijskih del, ziasti v deželah v razvoju. Resolucija občutno zmanj-šuje možnosti za zaposlova-nje, ki se že skoraj približuje ničelni stopnji. Nekaj dodat-nega zaposlovanja bo le v go-spodarskih delovnih organi-zacijah, medtem ko bo nego-spodarstvo ostalo pri seda-njem številu zaposlenih. Ra-čunati je moč, da bo novi za-kon o delovnih razmerjih in pa redno upokojevanje omo-gočilo sprostitev okoli 1500 delovnih mest. Viš ji jezovi za porabo Če smo uvodoma omenili, da je izvoz osrednje geslo le-tošnje resolucije, smo hkrati že tudi povedali, da bo treba za uresničevarije nalog, veza-nih na izvoz, zmanjševati vse vrste porabe. Tako bodo letos merila za razporejanje dohod- ka organizacij združenega de-la še znatno ostrejša od lan-skih. Prvotni predlog 45-od-stotnega zaostajanja sredstev za osebne dohodke, skupno in splošno porabo za nominal-no rastjo dohodka so v po-stopku sprejemanja »popravi-li« na 50-odstotno. Namen ta-ke delitve naj bi bU v pozitiv-nem vplivu na povečanje sredstev za razšiijeno repro-dukcijo gospodarstva. Ob vseh teh, dokaj restrik-tivnih ukrepih pa resolucija poudarja hotenje, da bi go-spodarstvo vendarle zadržalo dovolj motivacij za dobro go-spodarjenje. V teh razmerah se sicer ne da izogniti določe-nim administrativnim pose-gom, vendar pa se ob tem ne pristaja na prakso iinearne politike zoževanja in zapira-nja perspektiv - v smislu priz-navanja boljšega dela in pra-vic, ki izhajajo iz njega. A. Z.