CELOVEC ČETRTEK VESTNIM Zahteva po državnem tajništvu za manjšine ZVEZA KOROŠKIH PARTIZANOV vabi na tradicionalno spominsko svečanost ob obletnici smrti narodnega heroja Franca Pasterka-Lenarta v nedeljo, 6. aprila 1997, ob 11. uri na pokopališču v Železni Kapli. Pripeljite s seboj tudi prijatelje in znance! NOVELA ZA OBRTNI RED - KMEČKI TURIZEM Grozi nazadovanje turizma? ■VAHTEVA po ustanovitvi fcilastnega manjšinskega državnega tajništva je bila v ospredju občnega zbora »Iniciative manjšin« (Initiative Minderheiten), ki je bil minulo soboto na Dunaju. Iniciativa manjšine, organizacija, ki je nastala pred šestimi leti, združuje številne manjšinske organizacije. Ne omejuje se na narodnostne ali jezikovne skupnosti, marveč vključuje tudi skupine homoseksualcev, prizadetih, pa tudi inozemske delavce, priseljence, azilante in begunce, ki so že našli ali pa še iščejo v Avstriji svojo novo domovino. Predsednica društva dr. Ursula Hemetek je v svojem poročilu orisala dejavnost društva in njegov razveseljiv razvoj. Organizacija ima urada v Innsbrucku in na Dunaju, tri pol-poklicne sodelavce, izdaja tri-mesečnik Stimme für Minderheiten in je v zadnjih letih izdala več knjig na temo manjšine, naj omenim le priročnik »Wege zu Minderheiten in Österreich«, ki bo letos izšel v novi nakladi; prva je razprodana in jo je treba tudi dopolniti. Izdajatelj knjige »6 x Österreich«, ki opisuje zgodovino in trenutni položaj narodnih skupnosti v Avstriji in je izšla pri založbi Drava, je Gerhard Baumgartner. Danes »Iniciativa manjšine« razpolaga s proračunom treh milijonov šilingov, ki jih prejema od 35 raznih javnih podpornikov. S tem denarjem si omogoča uresničitev svojih načrtov. Eden od teh je ureditev »vseevropske banke podatkov« (gesamteuropäische Datenbank) o manjšinah v Evropi, kar zahteva seveda ogromno denarnih sredstev in strokovne pomoči, ki sijih Iniciativa nadeja dobiti preko virov EU iz sklada SOKRATES. Politično pa je stala v ospredju občnega zbora zahteva po državnem tajništvu za manjšine ali državnem tajništvu za integracijo, ki naj združuje vse politične pristojnosti, ki zadevajo manjšinsko problematiko, na enem skupnem in odgovornem mestu. Doslej so namreč manjšinska vprašanja zadeva uradniškega oddelka pri zveznem kanclerju. Manjšinska problematika pa potrebuje poli- tične pristojnosti. Podobno se je izkazalo pri ženskem vprašanju, ko je iz prvotnega državnega tajništva nastalo ministrstvo in s tem podčrtalo politično nujnost. Občni zbor je soglasno podprl zahtevo in naročil predsedstvu, naj ustanovi delovni krog, ki naj izdela jasen osnutek za tako državno tajništvo. Osnutek naj bo potem predmet javne diskusije. Za predsednico je bila ponovno izvoljena muzikologinja dr. Ursula Hemetek. Koroške Slovence zastopa v predsedstvu Iniciative manjšine dr. Helga Mračnikar. F. Z. Kmečki turizem je v minulih letih v koroškem turističnem gospodarstvu pridobil na pomenu in ugledu. Gostom iz domovine in tujine je na razpolago nad 6.000 postelj in nekaj sto apartmajev. Gostje, ki prihajajo na letovanje na deželo, cenijo predvsem čisto in naravno okolje, doma pripravljene kmečke proizvode, kvalitetno in ugodno ponudbo, ki se odraža tudi v sprejemljivi ceni. V okviru novele za obrtniški red zahtevajo kmetje več podjetniške svobode tako na področju neposredne prodaje kot tudi storitvene dejavnosti. Doslej je vsak kmet/kmetica lahko dal/a v najem 10 postelj in 4 apartmaje, ne da bi za to potreboval obrtniško dovoljenje. Turistično gospodarstvo v gospodarski zbornici, ki seveda ščiti svoje A/a študijskem obisku in na povabilo Pedagoške akademije so se na Koroškem spoznale s položajem koroških Slovencev študentke Pedagoške fakultete iz Ljubljane. Obiskale so nekaj dvojezičnih šol in tudi slovenske osrednje organizacije. V šentjanškem k & k centru jih je sprejel predsednik Zveze slovenskih organizacij dr. Sturm. Leva študentska koalicija pred izpitom Slovenska gospodarska zveza in Kmečka izobraževalna skupnost vabita na INTEREG WORKSHOP predavanje o prekomejnih projektih kulture, turizma, kmetijstva, gospodarstva in izobraževanja (pogoji, možnosti finansiranja). Referirali bodo: mag. Reinhard Schinner, mag. Bernd Triebet, mag. Hans Schönegger, dipl. inž. Hanzi Miki. Četrtek, 20. marca 1997, ob 15.45 v veliki sejni dvorani Zveze-Bank, Celovec, Paulitschgasse 5-7 Z začetkom novega semestra prejšnji teden se je na avstrijskih univerzah začel tudi že predvolilni boj za letošnje volitve Visokošolske zveze (ÖH) - te bodo od 13. do 15. maja. To pomeni, daje levo-liberal-na koalicija na zvezni ravni pred prvim velikim izpitom, potem ko je leta 1995 (volitve so vsaki dve leti) prevzela vodstvo. Dotlej so ÖH vse od njene ustanovitve po drugi svetovni vojni vodile konzervativne frakcije, nazadnje Aktionsgemeinschaft (AG), ki je blizu ljudski stranki. Vprašljivo je, ali se bo koalicija lahko obdržala, saj AG s pomočjo matične stranke in avstrijskega gospodarstva (paleta sponzorjev sega od Združenja industrialcev pa do Bank Austrie) vabi študentke in študente z zelo agresivno kampanjo. K temu pa pride še, daje vladajoča koalicija tako krhka, da jo lahko vsak vetrček razbije. Kakršnikoli bodo volilni rezultati, eno je jasno: naslednja predsednica se ne bo imenovala Agnes Berlakovich, kajti gradiščanska Hrvatica s sociali- stične liste (VSStÖ) ne bo več kandidirala. »Šest let študentske politike mi popolnoma zadostuje.« Namesto nje bo vodila socialistično frakcijo 22-let-na Eva Czernohorszky, študentka politologije na salzburški univerzi. Doslejšnje razmerje moči v zveznem študentskem parlamentu: GRAS (Zeleni): 13 mandatov; VSStÖ 7; LSF (liberalni) 6; FLÖ (strokovna lista na tehničnih univerzah) 4; KSV (komunisti) 2; KUPO (frakcija na umetniških univerzah) l; opozicija AG 28; JES (monarhisti) 2; RFS (svobodnjaki) 2. jo lastne interese, do danes kmetom še ni ponudilo kompromisnih rešitev. Predstavniki kmetijske zbornice menijo, da bi imela novela hude posledice za kmečki turizem v več ozirih: nekateri ponudniki bi izgubili delovna mesta v primeru dodatnih davčnih obremenitev, izguba delovnih mest in dohodkov v manj razvitih krajih bi prizadela gostilničarje, razne točilnice, neposredno prodajo, povečala bi se splošna gospodarska škoda zaradi upada gostov. Ali bo prišlo do kompromisne rešitve tudi na področju drugih storitvenih dejavnosti (komunalne storitve - zimska služba, negovanje narave, vrtov, kompostiranje, obrezovanje dreves itd., pravica dokupo-vanja v obsegu 25 odstotkov pri prosti prodaji), pa še ni odločeno. V primeru, da ne bi prišlo do kompromisa, sta predstavnika kmetijske zbornice Gröblacher in Wutscher povedala, da bi kmetje turizmu odklonili uporabo smučarskih tras, tekaških prog in gorskih poti. Novelo o obrtniškem redu naj bi sprejeli prihodnji teden, veljala pa bi od poletja dalje. M. Š. Posvet v Ljubljani Na iniciativo ljubljanske izpostave Avstrijskega inštituta za vzhodno in jugovzhodno Evropo in kulturnega oddelka avstrijskega veleposlaništva je bil v petek, 7. marca, v Ljubljani delovni pogovor s predstavniki avstrijskih kulturnih in znanstvenih organizacij. Tema tega pogovora so bile možnosti vključitve slovenskih kulturnih in znanstvenih organizacij v delovanje kulturnega oddelka avstrijskega veleposlaništva v Ljubljani in omenjenega inštituta, ki ga vodi mag. Miro Pol-zer. Pogovor je potekal zelo konstruktivno in podobni pogovori so v bližnji bodočnosti načrtovani tudi s predstavniki nemško govorečega prebivalstva iz Slovenije. Iniciativa naj bi bila v smislu pozitivnega in konstruktivnega ravnanja z etničnim bogastvom Avstrije. Pogovoru so prisostvovali mdr. dr. Janko Malle, tajnik Slovenske prosvetne zveze, Franci Tomažič, zastopnik Krščanske kulturne zveze, za Dom v Tinjah Martin Pandi ter dva zastopnika kulturnega društva Člen 7 iz avstrijske Štajerske. ■ Sosvet sklepal o proračunu 1997 Pretekli torek je zasedal sosvet za slovensko narodno skupnost pri uradu zveznega kanclerja. Seja je bila v Celovcu na sedežu deželne vlade. Sosvet je obravnaval med ZSO, NSKS in cerkvijo usklajen predlog glede razdelitve finančnih podpor za leto 1997. Do zapletov je prišlo v vprašanju podpore Slovenskemu šolskemu društvu. Čeprav so se predstavniki ZSO, NSKS in cerkve dogovorili, da naj bi SŠD dobilo težiščno (posebno) podporo v višini milijon šil., predstavniki NSKS in cerkve ta predlog na sami seji niso več podprli in sicer z argumentom, da niso vedeli, daje SŠD tudi v letu 1996 dobilo od urada zveznega kanclerja izredno podporo v višini 1 milijona. Naenkrat so predlagali, naj bi ta milijon razdelili v enakih delih (in proti dogovoru) na domove SŠD, Mohorjeve in Šolskih sester. Na posebnem glasovanju se je večina članov sosveta izrekla za to, da SŠD dobi to podporo. V ostalem je bil predlog, kot so ga izdelali ZSO, NSKS in cerkev, sprejet z veliko večino. Nadalje je sosvet sprejel predlog glede željenih finančnih sredstev (wünschenswerte Förderung) za leto 1998. Sosvet je obravnaval tudi poročilo predsednika sosveta glede prizadevanj za vključitev Društva člen 7 iz avstrijske Štajerske v obstoječi sosvet. Sosvet je sprejel soglasen sklep, s katerim poziva zvezno vlado, da sprejme vse ustrezne ukrepe, da bo Društvo člen 7 v prihodnji periodi sosveta (jeseni 1997) sprejeto v obstoječi sosvet. Zakaj so potrebni umetni konflikti? Slovensko šolsko društvo, ki zdržuje tri dvojezične vrtce, dijaški dom, v prostorih SŠD deluje zavetišče ABCČ, Slovenska študijska knjižnica, oddelek Slovenske glasbene šole ipd., je v letu 1996 obvestilo slovensko vlado in predsednika sosveta, da je prisiljeno s od urada od urada za zveznega kanclerja Slovence po svetu 1991 2.080.000,- 700.000,- 1992 2.130.000,- 550.000,- 1993 1.435.000,- 668.624,- 1994 1.280.000,- 2.129.235,- 1995 1.600.000,- 2.203.28&,- 1995 7.000.000,- * 15.525.000,- 6.251.147,- *) posebna podpora V letih 1991 do 1995 je Mohorjeva iz zgoraj navedenih virov prejela skupno 21.776.147,- 1991 660.000,- 1992 2.314.000,- 700.000,- 1993 1.309.000,- 701.000,- 1994 1.540.000,- 701.296,- 1995 2.750.000,- 708.297,- 1.000.000,- * 9.573.000,- 2.810.593,- *) izredna podpora V letih 1991 do 1995 je Slovensko šol- sko društvo, ki vzdržuje tri vrtce, Mladinski dom in varstvo ABCČ, iz zgoraj navedenih virov prejelo skupno 12.383.593,- 1991 1.659.000,- — 1992 1.260.000,- 400.000,- 1993 1.004.000,- 241.780,- 1994 680.000,- 349.521,- 1995 650.000,- 356.255,- 5.753.000.- 1.747.546- V letih 1991 do 1995 so Šolske sestre iz zgoraj navedenih virov prejele skupno 6.500.546,- 1991 220.000,- — 1992 300.000,- 200.000,- 1993 230.000,- . 194.111,- 1994 280.000,- 351.696,- 1995 250.000,- 387.221,- 1.280.000,- 1.133.028,- V letih 1991 do 1995 je Društvo Naš otrok, ki vzdržuje en vrtec v Celovcu, od zgoraj navedenih virov prejelo skupno 2.413.028,- Ta vsota seveda presega Finančne potrebe enega vrtca. koncem leta 1996 sprožiti postopek zaprtja celotne dejavnosti. Kot vzrok je SŠD navedlo, da v preteklih letih iz Slovenije in Avstrije ni dobilo zadostnih podpor, da bi lahko delovalo nemoteno. Podpore iz Slovenije so se od leta 1990 drastično znižale. Vzdrževalci dijaških domov so v preteklih letih sprejeli tele podpore: glej tabelo. Na podlagi lanskoletnega pisma SŠD sem kot predsednik sosveta izposloval pri uradu zveznega kanclerja sestanek, na katerem naj bi se to vprašanje rešilo. Do sestanka je prišlo 24. 9. 1996, na katerem so bili prisotni predstavniki SŠD, v zastopstvu podpredsednika sosveta Marjana Pippa ravnatelj Mohorjeve dr. Koren, uradniki urada zveznega kanclerja, predstavnik ministrstva za šolstvo ter predsednik sosveta dr. Sturm. Na tem razgovoru je urad zveznega kanclerja na podlagi analize finančnega delovanja SŠD izjavil, da bo kratkoročno podprl SŠD, ker ne sme priti do zaprtja tako pomembne izobraževalne ustanove. Poleg tega sem kot predsednik sosveta urgiral dolgoročno rešitev za vzdrževanje vseh dijaških domov. Vsekakor je jasno, da je SŠD. ki oskrbuje največji dijaški dom in tri vrtce, zašlo v velike finančne probleme. Argument predstavnikov NSKS in cerkve, da niso nič vedeli o tem, daje SŠD lansko leto dobilo dodatno podporo, je seveda le izgovor, kajti predstavnik Mohorjeve dr. Koren je bil na seji prisoten, ko je urad zveznega kanclerja zagotovil to pomoč. Kaj torej tiči za tem, da so predstavniki NSKS in cerkve v sosvetu odstopili od dogovorjenega predloga? Ko smo pripravljali skupen predlog glede razdelitve finančnih podpor, smo se dogovorili tudi za skupen in usklajen predlog za razdelitev finančnih podpor iz R Slovenije. V glavnem nam je to tudi uspelo. Le nekaj detajlov bi bilo treba še uskladiti. Predsednik NSKS Nanti Olip meje v ponedeljek 17. 3. 1997 obvestil, da NSKS ne želi več usklajevati z ZSO predlog za porazdelitev finančnih podpor iz Slovenije. Torej je ozadje tega insceni-ranega konflikta ta, da NSKS in cerkev računata, da bosta v Sloveniji odrezala boljši del pogače, če se ne uskladita z ZSO. Poleg tega s tem ponovno »dokazujeta«, da smo koroški Slovenci skregani in da mora Slovenija poseči v ta spor. Do sedaj me ni zanimalo, katera ustanova je dobila poleg sosveta še dodatno finančno pomoč, bodisi iz Avstrije, bodisi iz Slovenije. Še posebej Mohorjeva se nima kaj pritožiti, ker je zelo uspešna pri odkrivanju dodatnih virov. Gre mi le za to, da vse izobraževalne inštitucije preživijo. Bil bi škandal, če bi moralo npr. Slovensko šolsko društvo zapreti svoja vrata. Tisti, ki bi jim bilo to pogodu in ki bi ga radi pripeljali tako daleč, naj nikoli več ne spregovorijo besede »slovenstvo«. Zato sem že na seji sosveta predlagal, da je treba najti objektivne kriterije za porazdelitev finančnih podpor našim izobraževalnim ustanovam. To pa pomeni, da mora vsaka institucija objaviti svojo bilanco. Analizo teh bi lahko opravila avstrijska računska kontrola (Rechnungshof) in s tem bi bilo konec vseh podtikanj. Transparenca bi bila dana. Na seji sosveta sem napovedal ustrezen predlog za prihodnjo sejo sosveta. Na podlagi Olipovega sporočila, da NSKS ne želi uskladiti’ finančnega predloga za Slovenijo, pa moram ugotoviti, da je s tem kršen temeljni sporazum o usklajenem predlogu za Dunaj in Slovenijo. Ker sem to na seji sosveta tudi povedal, bom v prihodnjih dneh z uradom zveznega kanclerja preučil nov položaj. Vsekakor mislim, da je treba zagotoviti vsem ustanovam koroških Slovencev, da bodo lahko nemoteno deloval bodisi z denarjem iz Avstrije in/ali iz Slovenije. Dr. Marjan Sturm, predsednik sosveta Protest proti prometnemu plazu Tako bi lahko iz nemščine na že kar okrog 7.000 avtomo-prevedli ogorčenje vaščanov bilov, ki zastrupljajo njihovo Blata pri Pliberku zaradi moč- vas in motijo vsakdanje živ-no povečanega prometa skozi ljenje. Vaščani so v nedeljo, njihovo vas. Bencinski in ci- 16. marca, cesto zaprli, od pri-garetni turizem Koroščev, stojnih oblasti pa zahtevajo predvsem Celovčanov, ki ho- gradnjo obvoznice, ki bi spet dijo nakupovat v bližnjo Slo- omogočila mirno vaško živ-venijo, se je dnevno povzpel ljenje. IZJAVE PREDSEDSTVA DEŽELNE EL Se niso ničesar naučili? Za poraz je treba običajno najti grešnega kozla, uspeh pa ima vselej obilico očetov. Na povolilni tiskovni konferenci, ki so jo imeli predsednik Enotne liste Andrej Wakounig, tajnik mag. Rudi Vouk, predsednik NSKS in vodja EL v Selah Nanti Olip, Bernard Sadovnik in Franc Jožef Smrtnik, smo zvedeli, da je bi! uspeh posameznih volilnih skupnosti po občinah zasluga »pravilne politike EL«. Niti z besedico ni bilo omenjeno, da so prav člani vodstva EL bili tisti, ki se s svojimi listami niso izkazali (Sele, Bilčovs, Bistrica ob Pliberku). Lastnoročno pripenjanje medalj gre pri občinskih volitvah izključno tistim, ki so se po občinah aktivno trudili s svojim delom in s politiko slo- ge in sožitja - ostri toni razmejevanja, izključevanja ali celo ograjevanja niso bili nikjer uspešni! Uspešne so bile frakcije, ki so poudarjale delo za dobrobit vseh občanov, izključno »slovenska« tematika je za uspešnost v občinah premalo. In tudi kandidatov po občinah niso postavili v Celovcu. Izbira je bila prepuščena občinskim listam, ki najbolje vedo, kaj in s kom želijo delati. Upam si trditi, da so bile v veliki meri uspešne prav zato, ker jih niso izbrali v Celovcu. Kakšen uspeh ali neuspeh pa da je doživela integracijska politika (ki da je baje doživela poraz), je seveda stvar gledanja. Gotovo je eno: da je slovensko-govorečih mandatarjev po obči- nah vsaj še enkrat več kot pa samo na deklariranih slovenskih listah, pa čeprav to marsikomu ni všeč. Vendar, tako je. In prav bi bilo, s temi ljudmi iskati zavezništva, ne pa da se jih ošabno skuša žigosati, no ja, skoraj za izdajalce. In integracija napreduje, v obe smeri, kar obeta iz leta v leto boljše in konstruktiv-nejše vzdušje na Koroškem. To pa nam mora biti pri vseh političnih preklarijah najvažnejše. Na vprašanje, ali bo EL kandidirala pri naslednjih volitvah za deželni zbor, je Wakounig odgovoril izmikajoče, Vouk pa je poudaril, da »nima smisla odlašati«. Vsakokrat je isto: na občinskih volitvah gor, na deželnih dol. Toda pot do zastopstva v deželnem zboru ne bo šla drugače kot po poti integracije. Druge izbire ni, in to vedo tudi pri EL. Sonja Wakounig KONGRES SLOVENSKE LEVICE Združena lista na razpotju RETEKLO soboto je ■ na kongresu v Ljubljani svoj povolilni obračun položila tudi Združena lista socialdemokratov. Skoraj jasno je bilo, da bo po relativno slabem volilnem uspehu prišlo do menjave v vodstvu stranke. Doslejšnji predsednik Janez Kocijančič se je dostojanstveno in samokritično umaknil s položaja predsednika, njegov položaj pa je ob precej polemični debati med tremi kandidati z nekoliko neprepričljivo večino prevzel Borut Pahor. Podpredsednika sta Aurelio Juri in Miloš Pavlica. Kocijančič je volilni rezultat nekaj nad 9 odstotkov glasov ocenil za preskromen, kar zanj pomeni, da Združena lista kljub zelo dobremu socialdemokratskemu programu ni uspela prepričati širših množic volilcev in volilk, da torej za volilce ni bila dovolj jasna in kredibilna. Za predsedniško mesto so se pote- Vlogo dežurnega krivca za neuspehe je od Janeza Kocijančiča (desno) prevzel Borut Pahor govali trije kandidati. Mateja Kožuh Novak je nastopila kot predstavnica delojemalcev in zagovarjala demokratični socializem, dr. Rado Bohinc pa je zagovarjal strankin socialdemokratski program, ki je bil sprejet na prejšnjem kongresu v Slovenj Gradcu (100.000 novih delovnih mest). Borut Pahor vidi delovanje stranke v dveh ključnih izhodiščih: v krepitvi in razvoju gospodarst- va in v hkratni reformi socialne države. V razpravi je kandidatu Pahorju Vojko Ve-nišnik očital, da so njegova razmišljanja v nasprotju s socialdemokratskim programom stranke, mu očital nagnjenost k individualizmu in dejal, da bo Pahorjeva izvolitev povečala notranja nasprotja v stranki. Se bolj konkretna v očitku, da se Pahor približuje ideologiji liberalne demokracije, je bila Sonja Lokarjeva, ki je dejala, »da ima Slovenija že eno LSD, da dveh ne potrebujemo, pač pa resno levičarsko stranko«. Prav v tem pa si gredo razmišljanja v tej doslej levi stranki narazen. Dejansko obstaja nevarnost, da bo Združena lista socialdemokratov postala kon-formirana stranka, torej ne krop ne voda, s tem pa izgubila širok potencial volilcev, notranje pa se razklala. Jože Rovšek IZJAVA LIGE ZA ČLOVEŠKE PRAVICE Polni radijski program za koroške Slovence? ^ OSVET za slovensko narod-no skupnost pri uradu zveznega kanclerja je že pred tremi leti soglasno podprl zahtevo po ureditvi programa na regionalni frekvenci, ki bi pokrival slovenski in italijanski obmejni prostor. Podprle so jo tudi mnoge organizacije, javne in cerkvene ustanove ter 24 mladinskih koroških organizacij. Po mnenju sosveta naj bi tak program omogočal medsebojno razumevanje med nemško in slovensko govorečimi deželani, poleg tega pa bi bil lahko okno do soseda tudi v državnem smislu. Tak koncept odgovarja evropskemu duhu, ki se zavzema za boljši dialog med manjšinami in tudi za njihovo večjo zaščito. Sosedski radio bi se razumel kot posrednik v medijski integraciji. ORF je v svojih izjavah poudarjal, da je ureditev takega programa finančno odvisna od tretjih faktorjev, zvezna vlada oz. posamezni člani vlade pa so odklanjali financiranje iz državnih sredstev. Avstrijska liga za človekove pravice načelno pozdravlja odpravo radijskega monopola in se zavzema za osnovne človeške pravice, ki zadevajo pravice do informacij. Poudarja pa, da ne sme priti do diskriminiranja privatnih kandidatov za licence. ORF pa je še nadalje obvezan, da izpolnjuje svoje naloge in da medijsko oskrbuje avstrijske narodne skupnosti. Prav v smislu zaščite narodnih skupnosti je treba dati dovoljenja privatnim oddajnikom, vendar ne gre, da bi finančna bremena nosile same manjšine, ki bi tega tudi ne zmogle. V tej povezavi je ne-dopoustno, da se manjšine obravnava kot druge prosilce. Koncept za Sosedski radio, ki gaje izdelal slovenski oddelek ORF v Celovcu in ki bi pokrival tudi severnoitalijanski prostor, zagovarja veliko vidnih osebnosti javnega življenja, pa tudi mednarodna organizacija radijskih oddajnikov European Ethnie Broadcoasting Association (EEBA). Zaščita manjšin - vseeno, na katerem področju - mora biti končno tudi zadeva moderne pravne države, apelira osrednji odbor Avstrijske lige za človekove pravice na zvezno vlado in na ORF. Treba je čimprej ukrepati, da bodo imeli koroški Slovenci polno medijsko oskrbo v okviru načrtovanega Sosedskega radia. Koroška deželna vlada podpira že od leta 1994 dodelitev posebne frekvence, kjer bi se odvijal slovenski oz. dvojezični in trijezični program. S tem bi bil tudi za naprej zagotovljen obstoj slovenskih odaj na ORF. Prvi korak do cilja naj bi bili pogovori z nosilci projekta Sosedskega radia. ■ Naj bo nedelja delavnik? Diskusija o delovni nedelji je silno razburila javnost. Delojemalci se upravičeno čutijo ogrožene, če bi se razvodeneli predpisi o prostem dnevu. Industrija oz. delodajalci pa že koketirajo z mislijo, kako bodo lahko delavee ali nameščence poklicali takrat, ko je ravno delo; če ga ni preveč, pa imajo lahko prosto, ne da bi dotični lahko veliko prej kaj vedel, kdaj bo šel lahko na primer k stari mami na obisk. Verjetno ne ena ne druga varianta ne bo tako usodna: že vedno je bilo ogromno pokli- cev, v katerih morajo ljudje delati tudi ob nedeljah: zdravniško osebje, policija, radijski in televizijski delavci, gostinci, glasbeniki, hja, pa tudi novinarji... Cerkev se je poskusom, da bi naredili svetek za petek, vehementno uprla, čeprav imajo ravno njeni »delavci«, duhovniki, ob nedeljah največ dela. Nekaj strank je sicer tudi proti, a vtis nastaja, da si nihče ne upa prav nastopiti proti ukre,-pom, ki naj bi »znižali brezposelnost«. Prav ta računica, da bi bilo potem manj brezposelnih, čudi in ne prepriča. ■ Uspeh z integracijo Predsednica Delovne skupnosti Narodnosti v SPÖ odločno zavrača izjave predstavnikov Enotne liste, po katerih naj bi »integracijska politika doživela polom«. Prav nasprotno je res, pravi Blatnikova, in opozarja na dejstvo, daje na listah socialdemokratov po občinah bistveno več slovensko govorečih mandatarjev kot na samostojnih slovenskih. Prav tako seje izkazalo, da so imele samostojne liste največji uspeh prav tam, kjer so se odprle tudi za soseda in kjer vlada politika skupnosti in sožitja. ■ Položaj v Albaniji je zelo nejasen in zaskrbljujoč. Brez- pravje, ki zaradi gneva ogoljufanih varčevalcev traja že ves mesec, se še nadalje stopnjuje. Prej demonstranti, zdaj že uporniki, obvladujejo tri četrtine ozemlja, vojska je razpadla, mnogi visoki oficirji so se pridružili upornikom. Predsednik Šali Berisha kljub zahtevam ne namerava odstopiti. Novi predsednik vlade Bashqim Fino poskuša rešiti, ka se sploh da, z opozicijskimi strankami je ustanovil novo vlado narodne rešitve, vendar še zdaleč na obvlada situacije. Berisha je Nato pakt zaprosil za vojaško posredovanje, ta pa o tem noče niti slišati. Iz držav Evropske unije je prišla zahteva po njegovem odstopu, prejšnji avstrijski kancler Franz Vranitzky, ki vodi mirovno misijo Evropske konference za varnost in sodelovanje, se sicer zavzema za posredovanje, vendar je v tem primeru brez moči. Albanija preprosto ni zanimiva za zahodne sile, saj so njene naftne zaloge zelo skromne. Ljudje naj trpijo, koga pa to kaj briga - podobno kot še pred dvema letoma v Bosni in Hercegovini. Mati Tereza ima naslednico. To je 63-letna sestra Nir-äfepHf mala (na sliki spodaj levo), po rodu Indijka, ki je iz hinduizma prestopila v katoliško vero. Doslej je vodila kontempla-tivno vejo reda, katere naloga je prosjačenje za prispevke, s katerimi je red opravljal svoje humano delo. V preteklosti je delovala v Evropi in Ameriki. Mati Tereza seje rodila leta 1910 v Skopju, njeno pravo ime pa je bilo Agnes Gonxha Bojaxhiu. Leta 1948 je ustanovila svojo skupnost redovnic. Po prejetju Nobelove nagrade leta 1990 je papeža prosila za razrešitev, ta pa jo je prosil, naj deluje dalje. Njen red misionark ljubezni do bližnjega po vsem svetu skrbi za okrog milijon bolnikov, v petdesetih bolnišnicah pa za okrog 5000 gobavcev. V hišah umirajočih tolažijo okoli 34.000 onemoglih, poleh tega pa redovnice oskrbujejo še okrog 80.000 šoloobveznih otrok. Slovenski manjšini v Italiji se vendarle nasmihajo vedrejši dnevi. Po obisku italijanskega premiera Romana Prodija v Ljubljani, ob katerem je obljubil, da se bo osebno zavzel za sprejem zakona o globalni zaščiti slovenske narodne skupnosti v Italiji in za ureditev še nekaterih drugih zadev kot so npr. tekoče podpore slovenskim inštitucijam, je samo štiri dni za njim Ljubljano obiskal tudi predsednik italijanske poslanske zbornice (parlamenta) Luciano Violante. Ob obravnavi problematike slovenske manjšine v Italiji je predsedniku slovenskega parlamenta Janezu Podobniku zagotovil, da bo italijanski parlament ta že tako dolgo odlagan zaščitni zakon sprejel še letos ter da se bo izboljšal položaj kulturnih in pedagoških ustanov slovenske manjšine v Italiji. V Strasbourgu, francoskem obmejnem mestu v Alzaciji, bo imela Nacionalna fronta, ki jo vodi Le Pen, od 29. do 31. marca svoj kongres. Tamkajšnja socialistična županja Catherine Trautmann je izjavila, da se boja proti nacionalistom ne da voditi s prepovedjo uporabe dvorane, za to da po zakonu nima možnosti, temveč z mobilizacijo prebivalstva. Pozvala je meščane, da z demonstracijami izrazijo odklanjanje nacionalističnega mišljenja. »Na izbiro imamo, da molčimo ali pa da povemo, kar mislimo,« je dejala. V organizacijo protestov se je vključil tudi nekdanji študentovski protestnik iz leta 68 Daniel Cohn-Bendit, ki pravi, da ljudstvo ne bo poslušalo Le Penovih »nečednosti«. Protesti pa so najavljeni tudi po drugih francoskih mestih. Strasbourška županja Chaterine Traut-mann poziva na proteste proti Le Penu KONTAKTNA LEČA 97 Mladi v znamenju antirasizma jrt RETEKLl teden (sreda, če-■ trtek in petek) je v lokalu »KULT« v Celovcu potekal mladinski kulturni festival, ki so ga letos spet priredili dijakinje in dijaki ZG in ZRG za Slovence. Pripravljalni komite se že nekaj let prizadeva za razširitev programa in povsem samoumevno je bilo, da so povabili k sodelovanju razne zastopnike drugih kultur in narodov. Tudi letos so prišli v Celovec mnogi glasbeniki, pisatelja in odrski igralec iz raznih dežel in držav in prav s tem so organizatorji hoteli opozoriti na leto antirasizma. Spored je bil zelo pester, lok pa je segel od gledališča, pisane besede do glasbenih nastopov. Kontaktno lečo je odprl nam že znani Andrej Rozman-Roza z monodramo »Rupert Marovt« iz Ljubljane. V četrtek zvečer je v polni dvorani bral Bachmanov nagrajenec iz leta 1995 Franzobel. Za celovške razmere številni, starostno mešani publiki je podal kratek prerez svojega dosedanjega literarnega ustvarjanja. V prvem delu nastopa je bral tekstne odlomke iz »Hunds-hirn«, v katerih reflektira o psu, ki je eden najboljših prijateljev mnogih Avstrijcev. V drugem delu je bral nekaj poslastic iz drame »Beuschelgeflecht«, v kateri se ukvarja s tabuizirani-mi temami naše družbe: spolno nasilje in nasilje sploh, razne odvisnosti in strasti, umazanije. Za Franzobla pa je značilen njegov poetičen in ritmičen jezik, ki ga zna tudi uspešno posredovati publiki. Branju sta sledila še dva rock koncerta, že nad 25 let živi v Nemčiji, nastopili sta skupini »Shiva La- Teme njenega literarnega ust-kritz« iz Celovca in 2227 iz varjanja so emigracija, življe-Ljubljane. nje v Nemčiji, generacijski V petek je brala Alev Te- konflikti in prizadevanje za mir kinay, po rodu Turkinja, ki pa in spravo. V njeni literaturi se Pisatelj Franzobel Rock skupina 2227 iz Ljubljane mešajo vzhodni pravljični motivi z elementi moderne nemške litarature. Letošnjo Kontaktno lečo pa sta zaokrožili skupini »Pachakuti« iz Latinske Amerike z glasbo iz Andov in »Voice« z Dunaja z vročimi afriškimi reggae ritmi. Kakor že lani so tudi letos spet priredili bobnarski tečaj. Organizatorji KL pa so lahko s potekom in obiskom kar zadovoljni, saj so v treh dneh privabili nad 1000 zainteresiranih ljudi, v glavnem šolsko mladino. Zagotovo so dosegli namen, ta pa je bil povezovanje med slovensko in nemško govorečo mladino v Celovcu. KL so finančno podprle številne organizacije in ustanove. )□□ Q DO D DOG isaooaS jSo&fl Mi ji toDDarrisii i, r a BABICA PRIPOVEDUJE ^PUDI danes je za I otroke največje doživetje, če se lahko stisnejo k svoji babici, ta pa jim pripoveduje zgodbe iz starih časov, iz svojega življenja, o pravljičnih bitjih, vaških posebnežih, živalih ... »Babica, povej še kaj!« jo prosijo. Poseben užitek zanje je, če babica veliko ve in tudi zna napeto pripovedovati. Taka babica NOVA IZDAJA PEDAGOŠKEGA ZDRUŽENJA Babica pripoveduje je Kati Marketz iz Globasnice. V svoji predstavitvi sama pravi, da je neuka, da se slovenščine skorajda ni učila. Kar težko bi ji verjeli. Je pa veliko brala in tu je odgovor za njen tekoč in lep jezik. Knjigo je začela pisati šele po šestdesetem letu, že prej _____pa je kljub preobilici dela na kmetiji le našla čas za kako priložnostno pesem. Strokovno pedagoško združenje je njeno pripovedovanje otrokom izdalo v knjižni izdaji pod naslovom Babica pripoveduje in s podnaslovom Malo zares, malo za šalo. Po vsebinskih sklopih so pripovedi razdeljene v poglavja Med letom, Zgodbe o živalih. Doživljaji, Pravljični svet in ; Smešnice. Urednik knjige in vodja založniške dejavnosti Pedagoškega združenja Franc Kukoviča v spremni besedi med drugim pravi: »Ker so zgodbice kratke, njih vsebina in besedišče pa zelo enostavno, so primerne tudi za otroke, ki se slovenščine niso naučili doma, pač pa se je učijo šele v šoli.« Za starše in starejše bralce pa bo zagotovo zanimivo tudi avtoričino pripovedovanje o svojem življenju, ponatisnjeno iz knjige Tako smo živeli 3. V upanju, da bo »Babica pripove- Avtorica prikupne knjige Kati Marketz duje« našla pot med mlade bralce in da jo bodo s pridom v pouk slovenskega jezika vključevali tudi njihovi učitelji, jo toplo priporočamo. J. K. SELE - BAJTIŠE Umrl župnik Ivan Matko V nedeljo, 16. marca tega leta, je umrl upokojeni župnik v Selah in Bajtišah Ivan Matko. Rodil seje leta 1910 v Gančanih, v beltinški župniji v Prekmurju. Po osnovnem šolanju je pristopil k salezijancem in se leta 1928 redovniško zaobljubil. Duhovnik je postal leta 1938 v Ljubljani. Kot salezijanec in duhovnik je zelo uspešno deloval v salezijanskem Mladinskem domu na Rakovniku pri Ljubljani, leta 1945 pa gaje begunski val zanesel na Koroško. Najprej je deloval med begunci v Spittalu, leta 1950 pa seje vključil v pastoralno delo na Koroškem. Najprej je bil leto in pol v Tinjah, potem pa kar 34 let - od leta 1952 do 1986 - v župniji Sele. Tam je skupaj s farani zgradil cerkev Marije Pomočnice, katere velik častilec je bil. Župnik Matko je bil tudi eden prvih pobudnikov akcij za vzdrževanje misijonskih bogoslovcev in drugih misijonskih akcij. Ko so mu opešale moči, se je ravnal po salezijanskem načelu: «Za salezijanca je smrt ožarjena z upanjem v vstajenje«. Posmrtne ostanke rajnega župnika Matka so pripeljali v torek, 15. marca, v cerkev sv. Urha v Sele, kjer se od njega poslavljajo farani Sel in Bajtiš, pogrebne svečanosti pa bodo danes, v četrtek, 20. marca ob pol treh v farni cerkvi v Selah. Salezijanski inšpektorji Slovenije in Avstrije, duhovniki Sodalitete, dekanijski duhovniki, sorodniki iz Slovenije in Hrvaške ter farani Sel in Bajtiš, želijo, da namesto vencev in rož darujete za farno cerkev v Selah ali za salezijanske misijonske bogoslovce. ŽENSKE V UMETNOSTI Francoske impresionistke V šentjanškem k & k centru je dobnem slikarstvu, ni šla mimo umetnostna zgodovinarka mag. ženskih ustvarjalk, a te le ma-Ulli Sturm predavala o franco- lokdo pozna. Berthe Moreceau, skih slikarkah impresionizma. Eva Gonzales in Mary Kesseth Epoha, ki je zagotovo pomenila so v tedanji pariški slikarski eno največjih prelomnic v so- sceni ustvarjale vsaj tako dobro kot njihovi moški kolegi, značilno zanje pa je, da so skoraj vedno slikale ženske ali otroke. Sturmova je razložila, da je bil tedaj to edini način, da so dobile vsaj del tistega priznanja, ki je šlo moškim. Po predavanju je tekel še pogovor med navzočimi o vlogi in uveljavljanju žensk v slikarstvu oz. v umetnosti nasploh -in zanimivo: do danes se je predsodek do ženskih umetnic še kar dobro obdržal. ŽELEZNA KAPLA Slovo od Hanzija Petschniga Sorodniki, velika množica prijateljev, številni učitelji iz okraja in drugi znanci so prejšnjo sredo pri Mariji v Trnju v Železni Kapli pospremili na zadnji zemeljski poti učitelja Hanzija Petschniga. Zahrbtna bolezen ga je iztrgala iz življenja mnogo prezgodaj - starega niti celih 49 let. Hanzi se je rodil v Lobniku nad Železno Kaplo. Tam je obiskoval ljudsko šolo. Po letih šolanja v Celovcu je postal učitelj - kar je menda vedno in edino želel postati. Služba gaje zanesla kar na nekaj podjunskih šol. Na njih je opravljal delo vzgojitelja, ki je zagovarjal dvojezično vzgojo in učil strpnosti. Veselje z mladino in šport sta mu gotovo pomagala pri odgovornem delu, saj mu ga življenje ni vedno pravično vračalo. Po zaprtju enorazredne ljudske šole v Potočah, kjer je delo- val zadnja leta, naj bi postal ravnatelj šole v Šentpetru na Va-šinjah. V zadnjem času si je tudi urejeval svoj lasten dom, kjer je želel najti srečo prihodnjih let. Vendar se je zgodilo povsem drugače. Prišla je huda bolezen in v hudem boju je 7. marca podlegel. Množična udeležba na pogrebu je potrdila, da smo rajnega spoštovali. Nemo smo prisluhnili fako resničnim poslovilnim besedam okrajnega šolskega nadzornika Tomaža Ogrisa, stanovskega SLÖ zastopnika Schäfermaierja ter globokim razmišljanjem župnika Valeška. Enako hudo smo čutili ob pesmih vogrških šolarjev, potoških pevcev in domačega cerkvenega zbora. Hanzi se je vrnil v kraj svoje mladosti. Naj se tu mirno odpočije. Staršem, otrokoma in sorodstvu velja naše iskreno sožalje. M. T. OBČNI ZBOR GLASBENE ŠOLE Novoizvoljeni odbor čaka veliko dela ^JRETEKLO sredo je v Mo-M destovem domu v Celovcu potekal redni občni zbor Glasbene šole na Koroškem, katerega so se poleg odbornikov/ odbornic udeležili tudi predstavniki in delegati včlanjenih društev in krajevni zaupniki. Zadnje obdobje med občnima zborama je bilo po poročilu predsednika Jožka Hudla v znamenju notranje diskusije o uvedbi poslovnika (pravilnika) in o možnostih in potrebi financiranja te pomembne glasbeno-pedagoške inštitucije predvsem od deželne vlade. Pobudo za to upravičeno zahtevo sta sprožila Ana Blatnik in namestnik deželnega glavarja Michael Ausserwinkler. Dežela se je obvezala, da GS za dve leti podpre s po enim milijonom šilingov za personalne stroške, hkrati pa naj bi tekla razprava in pogajanja o morebitni integraciji v Musikschulwerk. Hudi je podporo dežele (končno po dolgih letih) ocenil zelo pozitivno, saj omogoča utrditev finančnega položaja in sistemsko rešitev za zaposlovanje domačega strokovnega kadra. Tako so od lani dalje v rednem delovnem razmerju trije učitelji s polno in šest s polovično učno obveznostjo in ena polno zaposlena pisarniška delovna sila. Izrazil je željo, da bi bila GŠ tudi še naprej deležna podpor iz matične Slovenije in Avstrije, ki bi zagotovile nemoten razvoj te ustanove, ki opravlja pomembno nalogo za razvoj in ohranitev narodne skupnosti. Poslavljajoči se predsednik se je zahvalil vsem odbornikom, učiteljem in učiteljicam, krajevnim društvom in staršem za njihovo podporo in delo. Po obširnem tajniškem poročilu, ki ga je podal Janko Tolmajer, poročilu blagajničarke Marice Hartman o pozitivnem finančnem stanju in poročilu pedagoškega vodje Lovra Sodje je sledila živahna diskusija o izboljšanju sodelovanja in komunikacije med GS in posameznimi krajevnimi društvi na eni strani in širjenju baze, ki naj bi vodila do boljše kvalitete glasbenega pouka in tovrstnega kulturnega udejstvovanja, na drugi strani. Po razrešnici staremu odboru, ki je bila so- Delovno predsedstvo občnega zbora; četrti z leve novi predsednik Božo Hartman glasno sprejeta, so bili izvoljeni novi odbori GS. Upravni odbor sestavljajo: Božo Hartman (predsednik), Stanko Polzer (podpredsednik), Roman Verdel (tajnik), Janez Gregorič (nam. tajnika), Marica Hartman (blagajničarka) in odbornika Janko Malle in Nužej Tolmajer. Za predsednika nadzornega odbora je bil izvoljen Jožko Hudi. Strokovni sosvet sestavljajo: Monika Thurner (klavir in orgle), Janez Gregorič in Janja Kassl (kitara), Christian Filipič (pihala in trobila), Michael Vavti (harmonika), Roman Verdel in Franci Ogris (nauk o glasbi) in Stanko Polzer (solopetje in zborovodska šola). Novi predsednik Božo Hartman je po izvolitvi dejal, da se bo prizadeval za razrešitev problemov, ki so nastali v zadnjih letih in ki še vedno obstajajo ter za konstruktivno sodelovanje vodsta GS s krajevnimi društvi in zaupniki. M. Š. Sedanji položaj Glasbene šole na Koroškem beleži pozitivno bilanco: 44 učiteljev poučuje nad 400 vpisanih učencev (učiteljev je 16 iz Koroške in 28 iz Slovenije), nivo in kvaliteto šole pa potrjujejo številni uspehi, ki jih dosegajo učenci na raznih tekmovanjih znotraj in izven dežele. Čeprav je diskusija na zadnjem občnem zboru pokazala tudi nesoglasja glede vprašanja, ali je bolj pomembna kvaliteta ali kvantiteta, je vendar jedro odgovora v tem, da eno z drugim ni v nasprotju. Torej je lahko širina - velik interes po glasbeno-instru-mentalnem znanju - dobra podlaga za vrhunske dosežke. Da celoten ustroj Glasbene šole lahko bolj ali manj dobro funkcionira, pa spričo razpršenosti oddelkov Glasbene šole po celotnem dvojezičnem ozemlju in pa tudi glede drugih organizacijskih in pedagoških vprašanj ni povsem preprosto. Lahko smo veseli, da strokovno pomoč za glasbeno izobraževanje slej ko prej dobivamo iz Slovenije, toda še bolj razveseljivo je dejstvo, da je v vrstah koroških Slovencev vedno več kvalificiranih glasbenih učiteljev, ki že poučujejo v Glasbeni šoli. Razveseljivo pa je tudi dejstvo, da koroškim glasbenim učiteljem nadaljnji razvoj Glasbene šole ni deveta briga, kar se navsezadnje kaže tudi v sestavu novega odbora. Kar trije mladi obetavni glasbeni pedagogi v njem prevzemajo soodgovmost za nadaljnji obstoj šole. Na zadnjem občnem zboru je prišlo do večjih personalnih sprememb v vodstvu šole, ki sta jih predlagali obe osrednji kulturni organizaciji. To naj bi dalo šoli nove svežine, predvsem pa vzajemne podpore pri reševanju nadaljnjih odprtih vprašanj. Nujno bo potrebno zagotoviti materialne potrebe za obstoj šole, poleg subvencij z Dunaja in iz Slovenije se bo treba truditi za večjo podporo s strani koroške deželne vlade. Prvi koraki zaupanja so storjeni: Koroška je lani že premaknila en milijon šilingov. Prav tako pa bo potrebno z notranjo reorganizacijo opredeliti GŠ kot šolo z upravnim in pedagoškim vodstvom, kompetence uprave naj bi bile jasno definirane in ločene od pedagoškega vodstva. Pri tempa ne bi škodovalo, če bi bilo med prizadetimi dejavniki -učenci, starši in učitelji -nekoliko več komunikacije, vključno s kulturnimi društvi, kjer delujejo oddelki Glasbene šole. Neposredno prizadeti so ponavadi najboljši korektivi tam, kjer nastajajo problemi. Osnova za šolo, ki dobro funkcionira, je pozitivni pristop do glasbene vzgoje. Če bomo to posredovali učencem, bosta veselje in pripravljenost za glasbo naraščali. Vemo, da to ni vedno lahko in da nimajo vsi enakih sposobnosti, vendar se mora strokovnost ujemati s pedagoškim znanjem, če želimo, da učenec z veseljem sprejema, kar mu nudimo. Sicer to ni akuten problem Glasbene šole, kljub temu pa je dobro, da ga jemljemo resno, kjer se pojavi. ■ KOMENTAR Janko Malle Glasbena šola: pozitivna bilanca z odprtimi vprašanji DUNAJ -VERNISAŽA Denar - danaro - Geld Brez denarja ni ... česa? Kruha, avtomobila, ljubezni, prijateljev, življenja? Kaj nam pomeni denar in kakšno vrednost ima v naši tako imenovani materialistični družbi? Vsak ima drugačen odnos do denarja. Eden ga hrani, drugi ga spravi med ljudi, tretji ga prisluži, četrti zapravlja, peti ga nima,... Niko Sturm in Oliver Marčeta, oba študenta slikarstva na Dunaju, sta se približala vprašanju o povezavi med umetnostjo in denarjem na svoj, vsekakor legitimen način. »Če umetnost ovrednostiš z denarjem, potem umetnik lahko tudi s sliko ustvari svoj lasten denar«, je napisala Ulli Sturm v katalogu k razstavi. Oljnate slike 60 x 120 cm v prečnem formatu spominjajo na obliko bankovcev in tudi dejstvo, da sta obe strani bankovca različni, sta mlada umetnika tematizirala v svojih delih. Denar je nekaj materialističnega; če ga imaš preveč, je laže, če ga imaš premalo, je slabo zate. Svet denarja je brezkompromisen, minus na kontu ostane minus. Umetnost pa je nekaj svobodnega, nežnega, kreativnega. Iz tega vidika sta denar in Ob letošnjem tekmovanju za nagrado Ingeborg Bachmann bodo prireditelji Batelsmann Buch AG, kulturni urad mesta Celovec in deželni studio ORF priredili tudi prvi literarni tečaj. Nanj bodo povabili deset piscev, katere bo izbrala žirija na osnovi njihovih poslanih del. Propozicije so tele: avtorji oz. avtorice ne smejo biti starejši od 35 let in morajo dokazati vsaj eno javno objavo svojih umetnost diametralno različna, a najtesneje povezana. Je umetnost denar? In - ali cena umetnine določa tudi njeno vrednost? Služi umetnost pridobivanju denarja? (Andi Warhol). Veliko vprašanj se poraja s tem v zvezi in še več, če gledaš razstavo Nika Sturma in Oliverja Marčete. V petek, 14. marca, je bila vernisaža te potujoče razstave del. Za to veljajo prozna dela v knjižni obliki, prispevki za antologije in časopisje, vendar ne dela, ki so bila izdana v samozaložbi. Na osnovi razpisa lahko sodimo, da morajo biti teksti v nemškem jeziku. Udeleženci tečaja bodo ob zaključku povabljeni na tekmovanje za nagrado Ingeborg Bachmann, prireditelji pa jim bodo omogočili tudi brezplačno potovanje in oskrbo v Celovcu. na Dunaju v WUK (Werkstätten- und Kulturhaus). Oliver in Niko sta v slikarskem krožku porodila idejo razstave na temo denar, ki je še posebej za štu-dentarijo pereča tema. KSŠŠ na Dunaju, ljubljanski ŠOV, SPZ in Zvezno ministrstvo za pouk in kulturo so jima omogočili ta umetniški projekt - ne nazadnje z denarjem. kat PISMO BRALCA Manipulacija v Dober dan, Koroška V nedeljo, 16. 3. 1997, sem si pričakoval poročanje o izidu občinskih volitev zadnjo nedeljo. Med štirinajstimi prispevki je bil kratko omenjen do zdaj največji uspeh koroških slovenskih političnih list na volitvah, ki pa ni bil prikazan v objektivni luči, ker sta se v omenjenem prispevku sicer lahko hvalila A. B. in mag. G. zaradi »uspeha« svojih strank (skoraj polovico tega poročila, ki je trajalo 4 minute), ko pa bi moral priti komentator na slovensko politično gibanje, ga ni niti imenoval po pravem imenu (EL), ampak je govoril le o »samostojnih listah« (ki so sicer tudi bile). Že dalj časa zasledujem pristransko in pomanjkljivo poročanje v slovenskih oddajah radia in televizije ORF-Celovec. Pogrešal sem poročanje in dokumentacijo političnega uspeha slovenskih mandatarjev Sadovnika, Kumra, Starca, Habernika in vseh tistih, ki so na podlagi političnega in človeškega truda pridobili razmeroma precej glasov. Kje, če ne v slovenskih oddajah, se naj poroča o uspehih slovenskega političnega gibanja na Koroškem? Bogataj, quo vadiš? Mag. Bertej Logar OB NAGRADI INGEBORG BACHMANN Prvi celovški literarni tečaj PRIREDITVE ČETRTEK, 20. 3. CELOVEC, v sejni dvorani Zveze-Bank - KIS in SGZ 15.45 Interreg-workshop. Predavanje o prekomejnih projektih kulture, turizma, kmetijstva in gospodarstva ter izobraževanja; TINJE, v domu - Katoliški dom prosvete Sodalitas 19.30 Predstavitev umetnostno-kulturnega vodiča po Koroškem:. Po koroških poteh (avtor dr. Janko Zerzer) PETEK, 21. 3. BILČOVS, pri Miklavžu Dan domačih jedil OBIRSKO, v Kovačevi dvorani - SPD Valentin Polanšek 19.30 Premiera »Poročil se bom s svojo ženo«. Komedija v treh dejanjih ŠKOFIČE, v društveni sobi - SPD Edinost 19.30 Film »Sidonie« VELINJA VAS, v gostilni Seher - Kmečka izobraževalna skupnost 19.30 »Projekt rezalni stroj«. Predstavitev rezalnega stroja; možnosti skupnega obratovanja; uporaba in prodaja okroglic BOROVLJE, pri Cingelcu na Trati - SPD Borovlje 20.00 Dialog odra z življenjem. Igra Magda Kropiunig SOBOTA, 22. 3. GLOBASNICA, v farni dvorani - SKD »Globasnica«, SPD »Edinost« Šteben 14.30 Komedija »Poročni list« (Ephraim Kishon). Nastopa: gledališka skupina KPD »Planina« Sele; režija: Franci Končan RAVNE NA KOROŠKEM, v športni dvorani 19.00 30. Pevska revija »Od Pliberka do Traberka« OBIRSKO, v Kovačevi dvorani - SPD Valentin Polanšek 19.30 Ponovitev komedije »Poročil se bom s svojo ženo« ŠMIHEL, v farni dvorani - KPD »Šmihel« 19.30 Dialog odra z življenjem. Igra Magda Kropiunig NEDELJA, 23. 3. BOŽJI GROB, pri Božjem grobu 19.00 Skavtski križev pot RADIŠE, pred kulturnim domom - SPD Radiše 22.00 Velikonočna baklada PONEDELJEK, 24. 3. ŠENTPRIMOŽ, v kulturnem domu - SPD Danica Filmski teden. Traja do 27. 3., predstave bodo ob 18., 20., 22. uri NEDELJA, 30. 3. LOČE, v kulturnem domu - SPD Jepa-Baško-jezero 20.00 Slavnostna prireditev - 20 let Tamburaški ansambel Loče. Sodelujejo: Dvojezični zbor, Kvartet Rož, MoPZ SPD »Jepa-Baško jezero«, Tamburaški ansambel Loče; po koncertu ples; igra »Trio Agaton« PONEDELJEK, 31. 3. VELINJA VAS, pri Knaberlnu - SPD Bilka 10.30 Šahovski turnir ČETRTEK, 3. 4. SELE, v farnem domu - KPD »Planina« 19.30 Šolska medicina in/ali alternativna medicina PETEK, 4. 4. ŠENTJANŽ, v k & k 19.30 Dva jezika - en radio; podijska diskusija o redakcijskem delu za radijske oddaje »Rundfunkliberalisierung: Kommerzielle Einfalt oder kulturelle Vielfalt« SOBOTA, 5. 4. ŠENTJANŽ, v k & k Dva jezika - en radio; workshop o delu za radio, nadaljevanje v nedeljo, 6.4. NEDELJA, 6. 4. ŽELEZNA KAPLA, na pokopališču - Zveza koroških partizanov 11.00 Spominska svečanost ob obletnici smrti narodnega heroja Franca Pasterka-Lenarta ŠMARJETA V ROŽU, v farni dvorani 19.30 Vigredni koncert »S pesmijo v pomlad«. Sodelujejo: cerkveni zbor v Šmarjeti, MGV Schneerose, Vokalna skupina VOX iz Pliberka, Turnersee Terzett SREDA, 16. 4. CELOVEC, Evropska hiša - Club Tre Popoli 19.00 Predavanje o gospodarstvu v prostoru Alpe-Jadran; predava podjetnik ing. Indjič-Sušanj iz Zagreba PETEK, 18. 4. ŠENTJANŽ V ROŽU, v k & k - k & k in SPZ 20.00 »Zukunft ist,... wenn man sie trotzdem hat«. Kabaret Christiana Hoflerja Sporazum o socialni varnosti med Avstrijo in Slovenijo Generalni konzulat Republike Slovenije obvešča vse slovenske državljane, da sta Slovenija in Avstrija v ponedeljek, 10. marca 1997, podpisali sporazum o socialni varnosti. Sporazum zapolnjuje pravno praznino, ki je nastala po 1. januarju 1997, ko je na podlagi enostranske odpovedi Avstrije prenehala veljati prejšnja konvencija o socialni varnosti iz leta 1992. Novi sporazum ne zožuje pravic na področju pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja, po novem pa Avstrija ne bo več izplačevala otroških dodatkov za otroke delavcev -slovenskih državljanov, ki ne živijo s starši v Avstriji. Omenjeni otroški dodatki so bili tudi razlog za enostransko avstrijsko odpoved prejšnje konvencije. SPD »JEPA - BAŠKO JEZERO« vabi na slavnostno prireditev v nedeljo, 30. marca 1997, ob 20. uri v kulturnem domu v Ločah. SODELUJEJO Dvojezični zbor, Kvartet Rož, MoPZ SPD »Jepa - Baško jezero«, Tamburaški ansambel Loče. Po koncertu ples, igra Trio Agaton. 25. Cjlobaški kulturni teden Sobota, 22. marec, 19.30 Zaključek kulturnega tedna, komedija »Poročni list« Ephraima Kishona cRožanski izobraževalni teden • Četrtek, 20. 3., ob 19.30 v farnem domu v Selah: Predavanje: Naravnomedi-cinske metode in/ali šolska medicina dr. Ivan Ramšak • Petek, 21. 3.. ob 20.00 pri Cingelcu na Trati: »Dialog odra z življenjem« igra Magda Kropiunig • Nedelja, 23. 3.. pri Miklavžu v Bilčovsu: Dan domačih jedil MLADINSKI DOM Celovec, Mikschallee 4, vabi na »mini-domijado« v sredo, 2. aprila 1997, ob 17. uri. Tekmovanja v košarki - predtekme. Sodelujejo dijaški domovi z Bleda, iz Kranja, Škofje Loke in Celovca. Zdravnik splošne prakse v Železni Kapli dr. Štefan Jelen išče pomočnico za delo v ordinaciji. Znanje obeh deželnih jezikov obvezno. Oglasite se na naslov: 9135 Železna Kapla 6, telefon 04238/8710. V Kotmari vasi je naprodaj parcela (520 m2) z majhno hišico in hlevom. Cena 350.000 šil. Kontakt: Hilde Grießer, Celovec, tel. 0463/50 89 84. RABLJENI TRAKTORJI FIAT 65-90 820ur DOBRO ZALOŽENO SKLADIŠČE REZERVNIH DELOV FIAT 70-95 1770ur FIAT 65-90 3000ur FIAT 88-94 2000ur FIAT 60-88 750ur FIAT 540 50.000,- FIAT 82-94 5 KOMPLETNO OPREMO ZA GOZD FIAT 780 5 ČELNIM NAKLADALNIKOM TESTNI TRAKTOR NEW HOLLAND L65DT FIAT 72-94 DT ZASTOPSTVO • ® NEW HOLLAND TRAKTORJEV Jože Woschitz iz Gorič - 65. rojstni dan in god; Rozina Buchwald iz Nonče vasi -dvojni praznik; Pepca Čertov iz Sel - rojstni dan in god; Jožica Duler iz Podgore - rojstni dan; Pepca Pajank z Bistrice -rojstni dan; Ančka Dlopst iz Večne vasi - rojstni dan; Dini Sitter iz Šentjakoba - osebni praznik; Pepca Stornik iz Leš - rojstni dan; Pepi Krop. pri PRAZNUJEJO Kogelniku - rojstni dan in god; Martina Piko - 30. rojstni dan; Jožefa Boschitz z Metlove -rojstni dan; Ljudmila Ersehen iz Lovank - rojstni dan; Lucija Wertjanc iz Škocijana - rojstni dan; Johan Wutte iz Slovenij -rojstni dan; Podlesnika mama iz Nonče vasi - 89. rojstni dan in god; Jerica Borstner s Suhe -jubilejno obletnico; Matilda Summitsch z Doba - 60. rojstni dan; Franci Oraže z Bele -30. rojstni dan; Ani Dersula iz Šejitjakoba - rojstni dan; Jože Tomazin iz Vidre vasi - 45. rojstni dan in god; Pepca Poseg-ger iz Žirovnice - rojstni dan in god; Oto Riepl iz Hrenovč pri Velikovcu - 60. rojstni dan; dr. Franci Serajnik iz Celovca -rojstni dan. RADIO KOROŠKA SLOVENSKE ODDAJA ČETRTEK, 20. 3. 18.10 Rož - Podjuna - Zilja. PETEK, 21. 3. 18.10 Kulturna obzorja. SOBOTA, 22. 3. 18.10 Od pesmi do pesmi -od srca do srca. NEDEUA, 23. 3. 6.08 Dobro jutro, Koroška -Guten Morgen, Kärnten! / Duhovna misel (P. Sticker). 18.00 6x6 PONEDELJEK, 24. 3. 18.10 Kratki stik TOREK, 25. 3. 18.10 Otroška oddaja. SREDA, 26. 3. 18.10 Glasbena mavrica: 20-letnica tamburašev iz Loč 21.04 Srednjeevropski magacin DOBER DAN, KOROŠKA NEDEUA, 23. 3. 13.30 ORF 2 PONEDEUEK, 24. 3. 02.05 ORF 2 (Ponovitev) 16.20 TV SL01 (Ponovitev) I V vaščanih Blata je prekipela jeza zaradi cestnega prometa in načrtovane gradnje »Železnice 2000«. Zaprli so cesto. I Izmenjava študentov: s približevanjem Slovenije Evropski uniji se krepi tudi sodelovanje pedagoške akademije v Celovcu s pedagoške fakulteto v Ljubljani I V Hodiški dolini je lončarstvo že prastara obrt I Ob postajah križevega pota Franceta Goršeta I Pred začetkom vigrednega nogometnega prvenstva: SAK z novimi močmi in novimi pričakovanji SLOVENSKI VESTNIK UREDNIŠTVO Tarviser Straße 16 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija tel. 0 46 3/51 43 00-30, 33, 34 in 40 faks 0 46 3/51 43 00 71. USMERJENOST LISTA seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s UREDNIKI Glavna urednica Sonja Wakounig; uredniki Jože Rovšek, Franc Wakounig, Mirko Štukelj IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, Tarviser Str. 16 9020 Celovec/Klagenfurt tel. 0 46 3/51 43 00, faks 0 46 3/51 43 00 71 TISK posebnim poudarkom na narodno političnem interesu. Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Tarviser Straße 16 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija tel. 0 46 3/50 5 66, faks 0 46 3/51 43 00 71 JAVNA DVOJEZIČNA ŠOLA V CELOVCU Vpisovanje s praznikom Javna dvojezična ljudska šola v Celovcu je sicer tako kot druge ljudske šole imela te dni vpisovanje v prve razrede, a tamkajšnji team z ravnateljico Brigitto Hambrusch na čelu si je izmislil nekaj posebnega: priredili so pravo majhno slavje za novince, šolarje, starše in prijatelje šole. S pesmicami, recitacijami in dialogi v italijanščini in angleščini so otroci pokazali, kaj znajo in kako lepo je med njimi. V ospredju je bila predstavitev šolskega projekta z naslovom »Človek je, kar je«, torej projekt o zdravi prehrani, ki so ga še podrobno pokazali z opisi in fotografijami na panojih pred razredi in ki so ga s tem zaključili. Obiskovalci pa so lahko segli še po zdravem kruhu, siru in podobnem, da so se še dodatno prepričali o pomenu (in okusu!) zdave hrane. Na šoli so se prvič ukvarjali s tako neobvezno vajo, na idejo pa so prišli zato, ker so bile lani objavljene statistike o otrocih, ki se (kakor njihovi starši) hranijo vse prej kot premišljeno. V vseh štirih razredih so se torej temeljito ukvarjali z zdravjem in vsaj otroci si dobre nauke Tudi o vitaminih je mogoče zapeti ljubko pesem prej zapomnijo kot odrasli ... Celoten projekt pa je vodila učiteljica ročnega dela Hilda Sturm. Dan praznovanja pa je bil tudi dan vpisovanja. Bodoči prvošolčki, ki pridejo radovedni, nekateri tudi čisto majčkeno prestrašeni prvič v šolo, naj bi na ta način odnesli prvi pozitivni vtis, vsaj malo spoznali sošolce, učitelje in učiteljice in zato še z večjim veseljem prišli jeseni v šolo. Prvi kontak na igriv način naj vzame še zadnji kanček morebitnega strahu pred novo okolico. Medtem ko so starši urejali »uradne« zadeve, so otroci z učiteljico izdelovali igračke, risali ali pa pasli radovednost. Vsak pa je s seboj odnesel kaj malega za spomin na ta dan. Za naslednje šolsko leto je v načrtu šolski poskus »Integrativna predšolska skupina v 1. razredu -vstop brez selekcije«. To pomeni, da bodo v razredu tudi tisti, ki bi sicer obiskovali malo šolo, v teku leta pa se bo izkazalo, če ni morebiti kdo med njimi celo že zrel za šolo. Če ne, pa bo tak otrok začel s prvim razredom leto kasneje, a z neprimerno boljšo pripravljenostjo. ravnateljica Brigitta Hambrusch si obeta od tega poskusa še več atraktivnosti za šolo, ki ima iz leta v leto več učencev. Zedeli smo, da so tako na Javni dvojezični šoli kot tudi na Mohorjevi ljudski šoli z letošnjim vpisom zadovoljni. S. W. ZA NAŠE PLANINCE Priznanja najuspešnejšim Podkomisiji za vrhunski alpinizem in za alpinistično smučanje pri Planinski zvezi Slovenije sta pred nedavnim na podlagi strokovnih kriterijev izbrali najuspešnejše slovenske alpiniste in smučarje za leto 1996. Po tej oceni so to: Tomaž Humar iz Alpinističnega odseka Kamnik kot najuspešnejši slovenski alpinist, Iztok Tomazin iz AO Tržič kot najuspešnejši alpinistični smučar; Monika Kambič iz AO Mengeš kot najuspešnejša alpinistka in Peter Mežnar iz Soškega AO kot najperspektivnejši alpinist. Peter Mežnar (24 let) je preplezal veliko težkih sten in opravil prvenstveno smer preko jugozahodne stene Nampe v slovenski odpravi treh vrhov v navezi z Maticem Joštom. 27-letna Monika Kambič je opravila več kot 50 alpinističnih vzponov tako v domačih kot tujih gorah. Kljub razmeroma kratki alpinistični karieri ima precej izkušenj na višini 6.000 metrov. 36-letni dr. Iztok Tomazin pa se je med drugimi smučarskimi podvigi še prav posebno proslavil z odsmuča-njem z najvišje gore Severne Amerike Denalija in to kar trikrat po različnih smereh. 27- letni Tomaž Humar pa je skupno s pokojnim Vanjo Furlanom preplezal severozahodno steno Arna Dablama (6.828 m). Ta dosežek je močno odmeval v alpinističnem svetu in bil zato nagrajen z mednarodnim priznanjem »Zlati cepin« (o tem smo že poročali). Predsednik Planinske zveze Slovenije Andrej Brvarje najuspešnejšim slovenskim alpinistom leta 1996 izročil priznanja in jim iskreno čestital z najboljšimi željami za prihodnost. Letos pa bo Everest kar dvakrat cilj slovenskih alpinistov in smučarjev. Iztok Tomazin in Pavle Kozjek se nameravata v kratkem s hrvaško odpravo povzpeti nanj s tibetanske strani, Tomazin pa odsmučati z vrha. Jeseni pa namerava Davo Karničar uresničiti lanskoletni načrt in odsmučati z vrha Evere-sta z nepalske strani. Lansko leto je bil že tik pred ciljem na 8.200 metrov višine, zaradi strahotnega neurja pa je moral svoj načrt prekiniti, kar je bila njegova sreča, ker je, kot smo že poročali, v tem neurju na Everestu zgubilo življenje 11 alpinistov. Obema odpravama želimo uspešen potek. L. V. IZZA STEN KLUBA SLOVENSKIH ŠTUDENTK IN ŠTUDENTOV NA DUNAJU Predavanje o desnem ekstremizmu |k|A KLUBSKO povabilo se lllje 7. 3. 1997 odzval novinar Herbert Schiedel, ki je med drugim tudi sodelavec Dokumentacijskega arhiva avstrijskega upora (DÖW). V svojem predavanju o »avstrijskih pravicah med hegemonijo in terorjem« je skušal osvetliti desni ekstremizem iz različnih zornih kotov. Resnici na ljubo je treba priznati, da je desni ekstremizem kot pogovorna tema ali pa članki v časopisu vedno bolj zapolnjuje prostor. Malo manj kot polovica avstrijskih bralcev črpa sveže in dnevne informacije iz bule-vardskega dnevnika »Neue Krone Zeitung«, kateremu je glavni okvir nastrojenost proti tujcem in ki tudi ne skriva odprtih priporočil k volitvi svobodnjakov. (FPÖ). Schiedel poudarja, da jasne meje med neonacizmom in desnim ekstremizmom ni mogoče začrtati. Kje se neha radikalni konservatizem in kje prehaja v ekstremno enačico? Kdaj preide zavestni patriotizem v pretirano poudarjanje samega sebe in sebi enakih? Ideologija je v svoji osnovi reducirana na skupno jedro, to je netoleranca do drugačnih, ksenofobični strah pred nedomačim, neznanim. Legalni kot tudi teroristični desni ekstremizem, meni Schiedel, nista ne nova pojma ne nova fenomena današnje družbe. Izhodišče za precep v identifikaciji naroda je povojna deklaracija kot žrtve nacističnega sovražnika. Status žrtve nemške agresije je nezdružljiv z dejstvom, daje v vrstah NSDAP bilo več kot pol milijona aktivistov avstrijskega porekla. Politična atmosfera sedemdesetih let je s strani socialdemokratov nabita eksplicitnih antifašističnih zaprise-ganj, a kljub temu je Schiedel mnenja, da ta razkorak med protifašističnim programom SPÖ in med dnevno politiko velja družbeno kot diskreditaci-ja antifašizma. Kot primer: v prvem kabinetu Bruna Kreiske-ga 1970 je bilo aktivno udeleženih pet bivših članov NSDAP in celo SS. Odnos SPÖ do zgodovinskega fašizma se kaže tudi v obsodbah Wiesenthalovega »vtikanja« v preteklost dežele in je kot takšen državni sovražnik, židovski fašist itd. Obnašanje in pristop socialdemokratov do desnega ekstremizma v 60ih in 70ih letih je nosilni steber vzpona svobodnjakov. FPÖ se je po prepirih o svoji usmerjenosti med liberalno in nacionalno smerjo izkristalizirala iz VdU kot stranka bivših nacistov. Proces »lažne« liberalizacije v FPÖ pripelje do notranje strankarske razcepitve in frakcija okrog Heide Schmidt se odcepi leta 1993. Od leta 1986 je opazna čedalje moč-nješa porast volilcev FPÖ, tako se poviša število od 6 do 8 % na nemajhnih od 23 do 28 %. Haiderjevi stranki uspe pridobiti precejšnji del volilcev SPÖ na svojo stran, predvsem iz druž- benih slojev kmečkega prebivalstva, obrtnikov in uradnikov. Z začetkom 90ih let in s pomočjo rasistične agitacije in anti-EU kampanje z motom »šiling patriotizem« pridobi FPÖ nove pristaše iz vrst nekdanjih volilcev SPÖ. Svobodnjaki nadomestijo svojo quasi versko zaprisego k nemški in kulturni skupnosti s preimenovanjem v agresivni avstrijski patriotizem, ki strateško zajema vedno večje število nezadovoljnežev. V Haiderjevem epu »Freiheit die ich meine« prisodi večini Avstrijcem bajuvar-sko poreklo in znova poudarja, daje tretja republika mogoča le z njimi. V tem sklopu Schiedel razlaga tudi pisemske bombe. Diskusija po informacijsko pestrem predavanju je stekla v smer pravic in načina setave državnega aparata (policije, vojske), ki ima v svojih vrstah nedvomno ideološko ekstremistično usmerjene uradnike, ne nazadnje policiste. Težava u-spešnega delovanja eksekutive se poraja že ob poklicni pripadnosti in s tem občutek solidarnosti do sebi enakih. Razbitje FPÖ pa bi kot alternativa na legalni osnovi ne prineslo zaželjenih rezultatov pri preprečevanju desnega ekstremizma. »Stlačenje« idejnih voditeljev v zapore bi za kratek čas sicer sceni odvzelo vrh, a novo vodstvo bi se nedvomno kmalu ustanovilo. Nedvomno drži zgodovinska resnica, da teror povzroča strah in ravno iz tega strahu izvira klic po močnem, »sposobnem« in karizmatičnem voditelju. S citatom iz knjige »Die Rechte in Bewegung« (Pravice v gibanju) Wolfganga Pürt-schellerja je Schiedel zaključil svoje predavanje: »Avstrijska desnica se pripravlja na Evropo. Poskusi moderniziranja fašizma so trenutno glavni trud skrajno desničar- V Velenju so pred kratkim dokončali veliko stavbo, kjer bo svoje blago ponujala avstrijska veletrgovinska mreža SPAR. Pravijo, da je to najlepši novozgrajeni objekt v tem mestu. Vrednost investicije je 18 milijonov nemških mark (v Sloveniji računajo velike vsote predvsem v markah). Nakupovalni center ima površino 11.000 m2, od tega 9.000 m2 poslovnega ske politike. Desni boj za prevlado se nadaljuje in Haiderjev model je postal zgled za skrajno desnico v tujini, desničarji iz vseh krajev se zgledujejo po uspešnem svobodnjaku, čigar stranka se je že spremenila v gibanje in spet nazaj v stranko. ,Učiti se od Haiderja pomeni učiti se zmagati’, pravijo ...« prostora v treh nadstropjih. Na parkirišču je prostora za 281 avtomobilov, za polovico od njih v pokritih garažah. Naprodaj bo okoli 15.000 različnih artiklov. Predstavnik SPAR-ovih prodajaln Igor Marlič je povedal, daje velenjski center že sedmi v slovenski verigi tovrstnih maloprodajnih centrov, že avgusta pa bodo v Ljubljani odprli tretji center Interspara. Aleksandra Tehovnik SLOVENSKI VESTNIK SPORT ODBOJKA: USPEŠNA SEZONA ZA SK AICH/DOB Kje najti dvorano in glavnega sponzorja? ODBOJKARJE iz Doba je »■bila že pretekla sezona zelo naporna in napeta. Prvič v klubski zgodovini so uspeli priti v play off tekmovanje najboljših ekip v Avstriji. Spodbudno in razveseljivo pa je dejstvo, da bodo jeseni sodelovali v evropskem pokalnem tekmovanju. Pred tekmovanji za tretje mesto proti Ennsu so bili Dob-ljani zelo optimistični in računali so celo s senzacijo, namreč z osvojitvijo tretjega mesta v 1. zvezni ligi. Prvo tekmo v Šentpavlu so Dobljani odigrali odlično, to je bila vrhunska tekma, moštvo je igralo izredno kompaktno, tretji set pa je bil sploh eden najboljših v tem prvenstvu. V drugi tekmi prav tako proti Ennsu na tujem, ki je trajala skoraj dve uri, so Dobljani celo dvakrat vodili, vendar brez zaključne sreče in izgubili s 3:0. V tretji tekmi dan navrh so v prvem Z LEVE STOJE: Reginald Visnapou, Christian Reiter, Norbert Mürzl, Bojan Mlakar, Alan Adžovid, trener Bojan Ivartnik; KLEČE: Ronald Hanisch, Martin Micheu in Günther Gressmann setu dosegli match žogo, vendar priložnosti za zmago v setu niso znali izkoristiti. Prvi set so izgubili nesrečno s 16:14. V ostalih dveh setih pa so bili moralno popolnoma zlomljeni in tekmo izgubili s 3:0. Sekcijski vodja in klubski menedžer Martin Micheu je s potekom prvenstva zadovoljen. Vendar je dejal, da ga čakajo dve težki nalogi - prvič: kako pridobiti novega glavnega sponzorja (pogodba s Puntigamer se je iztekla), ki je za prihodnost kluba odločilen, in drugič: kje najti ustrezno športno dvorano za prihodnjo sezono. Ena možnost bi bila v kulturnem domu v Pliberku, vendar sploh še ni go- tovo, ali bo dvorana do jeseni letos dograjena. Do danes Dobljani še niso dobili termina za razgovor, ki bil bil potreben za nadaljnje načrtovanje kluba. Celovec ne pride v poštev, prej bi razpustili društvo«, pravi Micheu. V Wolfsberg pa je tudi daleč in brez navijačev je težko igrati. Meseca julija bodo izžrebali tekmovanja za evropski pokal in Micheu upa na atraktivnega nasprotnika in uspeh v prvi rundi. Kar zadeva moštvo, pa je situacija taka, da bo v njem ostal Bojan Mlakar, prav tako Adžo-vič, ali bo ostal tudi top igralec Visnapou iz Latvije, pa še ni jasno, to je odvisno v prvi vrsti od finančnih zmogljivosti kluba. Vsi igralci imajo sedaj zasluženi dopust. Meseca avgusta sta na dnevnem redu spet trening in priprave na jesensko prvenstvo, ki se bo pričelo ob koncu septembra, in pa seveda na evropski pokal. M. Š. SMUČARSKI POLETI Nov rekord v Planici? Vesela novica za vse ljubitelje smučarskih poletov: finale tekmovanj za svetovni pokal v Planici bo. Zagotovo bo zelo zanimivo, saj bo potekalo na velikanki, ki po mnenju njenega konstruktorja Janeza Goriška dovoljuje polete do 215(!) metrov. Se nam obeta nov svetovni rekord? Planiško velikanko so po želji FIS letos precej preuredili. Spremembe so predvsem na odskočni mizi ter pri naklonu zaletišča in hrbtišča. To pa jo je usposobilo za še daljše, a kljub temu varne polete. Organizatorji imajo polne roke dela. Ker je toplo vreme pobralo skoraj ves sneg v dolini pod Poncami, so ga dovažali s policijskimi helikopterji, po 150 kubikov dnevno, vse noči pa so delovali tudi snežni topovi. Pra- SMUČANJE Pokal Tyrolia Toplo vreme v zadnjih tednih je hudo prizadelo snežno odejo in tako so morali finale otroškega pokala na Golici (Koralpe) odpovedati. Šent-janščan Michael Sablatnik je po sedmih tekmah osvojil odlično drugo mesto (111 točk) za Stefanom Baumgartnerjem (135) od SC Reichenfelsa. V moštveni oceni je ŠD Šentjanž vi sneg so pobirali na gorskem prelazu preko Vršiča in tako tudi po tej plati pripomogli k njegovemu hitrejšemu odprtju. Po hrbtišču in doskočišču so podlagali seno v balah, da so zmogli dovoljšnjo debelino. Planiški komite pričakuje množičen obisk. V treh dneh ob koncu tega tedna - petek, sobota in nedelja - naj bi si tekme ogledalo kar okrog 120.000 obiskovalcev. Ker je dolina preozka za vsa vozila, bo ob doskočišču lahko parkiralo le tisoč osebnih vozil in 200 avtobusov z nalepkami, ostale pa bodo na parkirišča usmerjali že v Kranjski Gori. Vstopnice po 1.500 tolarjev si lahko nabavite tudi na bencinskih črpalkah ter na počivališčih na Lipci in na Jesenicah. Boj bo hud, trenutno v svetovnem pokalu vodi slovenski junak Primož Peterka, 120 točk za njim pa je Nemec Dieter Thoma. doseglo s 167 točkami četrto mesto. Zmagalo je ŠD Peca s 393 točkami. Pokal ELAN za seniorje V svoji starostni skupini je Šentjanščan Toni Oraže na veleslalomski tekmi za pokal Elana na Turah osvojil izvrstno drugo mesto. Na avstrijskem tekmovanju obratov pa je v splošni skupini moški I z moštvom Koroška pošta dosegel 4. mesto. SMUŠKI TEK Hanzi Mešnik uspešen na Vasa-teku |k| AVDUŠENEMU planincu in INI smučarskemu tekaču Han-ziju Mešniku iz Gorij v Ziljski dolini se je pred kratkim uresničila dolgoletna želja, da je sodeloval na znamenitem 90 kilometrov dolgem smučarskem Vasa-teku na Švedskem, kjer se je s svojimi 57 leti odlično uvr- k stil v drugo polovico od 15.000 tekačev. Zmagal je Rus Botvi-nov, ki pa živi v Avstriji in bo verjetno dobil avstrijsko državljanstvo. Pred kratkim je zmagal tudi na 70 kilometrov dolgem Dolomitskem teku v Lienzu. Za Vasa-tek, na katerem se sreča vsa svetovna elita smučarskih tekačev, moraš biti fizično in duševno odlično pripravljen. Velik uspeh je že, da sploh zmoreš to dolgo progo. Hanzi Mešnik se je za ta tek resno pripravljal in pridno treniral na domači tekaški progi in v bližnji slikoviti Zajzeri pod Montažem in v Višem v Kanalski dolini. Za pripravo na Vasa-tek pa se je udeležil še Dolomitskega teka v Lienzu. No, in rezultat vseh teh priprav je bil vsekakor izredno visoka uvrstitev. Na ta dosežek smo planinci (Hanzi je dolgoletni član in odbornik SPD Celovec) zelo ponosni in mu kot našemu prvemu smučarskemu dolgoprogašu iskreno čestitamo. Na povratku s Švedske so mu na beljaškem kolodvoru pripravili slovesen sprejem z dvojezičnim transparentom: »Ziljani pozdravljajo zmagovalca...« WSC Radenthein - KOŠ (70:30) Prejšnji torek seje moštvo MINI odpravilo v Radenthein, kjer se je pomerilo s tamkajšnjim moštvom. Kljub veliki premoči se mladi niso predali in so odigrali zelo lepo tekmo. Prvo so namreč izgubili s 66:6. V zadnji tekmi pa so pokazali napredek v tehniki in metanju na koš. Dosegli so 30 točk, 24 točk več kot zadnjič, to pa ni tako enostavno proti izredno močnemu moštvu. Najboljša igralca sta bila Arne Schiemann in Gregor Truppe, ki sta dala po 7 točk. Poleg njiju so zadeli še: Jasmin Trifunovič (8), Jan Brumnik (4), Stefan Urank in Anže Andoljšek pa po dve točki. Juniorji in mladinci so se uvrstili v »play off« tekmovanje in sedaj marljivo trenirajo, da bodo dosegli dobre*rezultate. Nejc Jager Slovensko prosvetno društvo »BILKA« vabi na ŠAHOVSKI TURNIR 31.3. (velikonočni ponedeljek) 1997, pričetek ob 10.30, v gostilni Knaberle, v Velinji vasi. Skupine: turnirski igralci, amaterji, mladina in šolarji. Prijavnina za odrasle je 120, za mladino pa 70 šilingov. Zmagovalci prejmejo lepe nagrade! Informacije in prijave: Robert Hedenik, telefon 04228/3185 ŠAHOVSKI OREH ŠTEV. 68 Silvo Kovač Wade - Kuijpers / London 1972 Izgleda, da se je črni uspešno ubranil napada belih figur in zavaroval svojega kralja. Toda beli, ki je na potezi, ima še skrito orožje, ki uspešno a b c d e f g h poruši obrambo črnega. Ob majhnem številu figur na šahovnici boste oreh prav hitro strli! Rešitev štev. 67 Slabost bele pozicije na prvi vrsti črni izkoristi na poučen način. Najprej z damo I ...Df2! napade šibke točke v belem taboru. Poleg napada na belo trdnjavo je v nevarnosti še beli kralj. Na edino obrambno potezo 2.Del sledi zaključna poanta črnega 2...Se3! 3.Te3: Tdl+ 4.Ddl: De3:+ in črni zmaga!