125. Številka
Ljubljana, v sredo 2. jonija.
XIX. leto, 1886
I shaja vsak dan avečer« izimši nedelje in praznike, ter velja po pošt.: prejeman za a v s tri j a ko-oger sk o dežele za vae leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., jeden meaec 1 gld. 40 kr. — Zs Ljubljano brez pošiljanja na dom za * se leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden meaec l gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnin* znaša, i znan i la plačnje se od četiristopne petit-vrBte po G kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi so ne vračajo. Uredništvo in upra vništvo je v Rudolfa Kirbi&a hiši, „Gledališka stolb'i". Upravni štvu naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
zs
po
Zs o:
Zaradi jutranjega praznika izide prihodnji list v petek 4. junija 1886.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovi, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
▼elja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom
Za vse leto........13 gld. — kr.
„ pol leta........6  „   50 „
„ četrt leta........3       30 „
„ jedeu mesec.......I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta.
S pošiljanjem po pošti velja:
Za vse leto.......15 gld. — kr.
„ pol leta........8   „   — „
„ četrt leta........4   „   — „
„ jeden mesec.......I   „  40 „
UpravrUStvo „8loif. Narodu"'.
Kjjza.
Na Dunaj i 30. maja. Oblak, katerega smo omenili koncem zadnjega poročila, pričaral je na parlamentarno obnebje prof. Suess, ker je v odboru car i nskem'stavil predlog, katerega so se poprrjeli Poljaki, tako pa stopili v opozicijo proti ministru-rojaku pl. Dunajev-skemu in kabinetu Taaffejevemu. Položaj je postal zamotan, ker gospod pl. Dunajevski izjavlja, da se niti za dlako ne odmakne od tarifa, ki ga je bil glede na petrolej dogovoril z ogersko vlado, in ker se & finančnim ministrom zlaga ter za solidarno ima cela vlada. Poljski klub tedaj z Nemci, proti grofa Taatfeju in pl. Dunajevskemu! Ostala desnica pa ne more za neosnovano zmatrati postopanje Poljakov in tako je sedaj na križpotu; ali iti s Poljaki za Suessovim predlogom ali|ne; v vsakem slučaji relativno dobra vlada Taaffejeva visi na tenki
uiti, razloček je mej jednim in drugim ravno v tem, kako bi jeden ali drugi pot uplival na bodoči kabinet. Desnici mora vsaj pred očmi biti, da za grotom Taaffcjem ne pride kdo, ki bi se še manj oziral na program desniških strank. Ta čas je toliko znano, da Poljaki ne morejo za gospodom pl. Duna-jevskim, če nečejo za dolga leta uničiti najznatniši svoj obrt, petrolejski, da pa na drugej strani vlada neče zanikati, kar je predložila. Položaj je po tem jako kočljiv in ne ve se še, kako rešiti hipoma zastavljeno vprašanje.
Vprašanje se tiče carine na petrolej. V sedanjem tarifu je petrolej, ki se uvaža k nam čez mejo s carino obložen po treh položkah in sicer 1. rafinovani petrolej z 12 gld., 2. lahki surovi petrolej z 2 gld. 50 kr. in 3. težki surovi petrolej z 1 gld. 37 kr. Madjari so si uvažanje petroleja zvijačno uravnali tako, da pod imenom teš-kega surovega petroleja uvažajo že deatilovan le malo zamešau petrolej in to v tako obilnej meri, da preplavljajo ves drugi petrolej, bodi ameriški, bodi gališki. Mesto da bi plačevali 12 gld, plačujejo le 1 gld. 37 kr. carme. S tem pa ne okvar-jajo le Galicije, nego tudi financije naše državne polovice. A ide še v tretje. Petrolej je obdavkovan s 6 gld. 50 kr. na stot in ta davek se plačuje tam, kjer se rafinuje. Ogri so v Pešti in na Reki napravili velike rafinarne, kjer se kavkaski petrolej čisti in razpošilja po Cislitaviji. Mi petrolej žgemo, Ogri pa spravljajo davek, ker se je petrolej čistil pri njih.
Naša vlada je za bodočo nagodbo dosegla le toliko, da bi Madjarom bilo plačati na vsak stot težkega petroleja 41 kr. več, kakor dosedaj. Pod tem imenom pa, kakor rečeno, se dovaža kavkaski polunečisti destilat. Ta koncesija je tako nična, da Madjarom ne dela kvare in gališkemu petroleju ne koristi.
Oglasil se je torej prof. Suess ter predlagal, da bi v bodoče za petrolej bila le dvojna carina, namreč za rafinad 12 gld. in za ostali uvažani ne-ra ti no van i petrolej 11 gld. 25 kr.
Na stran tega predloga so stopili Poljaki, ako ravno je očividno, da je ta predlog pretrd in da le dokazuje, „kam pes taco moli".   On je tako zasu-
kan, da ga Madjari skoro ne morejo odobriti, da se z njim hoče le desnica razkrojiti, Poljake privabiti k levici! Vlada bi padla, a po tem padci bi trebato poiskati drugega lajšega predloga, s katerim bi se skušali sprijazniti tudi Madjari. Zato se ukrepa, da bi.bilo za Poljake in desnico bolje, če se klubi desnice sami dogovorijo o takej carini na petrolej, da ne bode kvarljiva poljskemu obrtu in se bodo z njo zadovoljili tudi Madjari. To bi si doseglo, če bi desnica v sklepanji o nagodbi delala vzajemno. Madjari bi pa tudi odstopili, ker vidijo, da je na vsak način večina avstrijskega parlamenta proti sedanjej predlogi.
Naravno, da gospod pl. Dunajevski ne bo smel ostati pri svojej sedanjej misli, kakor da ni možen nikakeršen upor proti Madjarom. č1e ne on, našel se bo pač kdo drugi, ki bode terjatve držav-nozborske večine bolje zastopal.
Bodočnost navstalega vprašanja nikakor ni jasna. Odločuje se z njim eksistenca sedanjega kabineta in vse, kar je z njim v zvezi. Da se zavoljo tega razpusti državni zbor, je mogoče, a ni verjetno. Jedno je pa jasno. Da je struna sedaj tako napeta, zakrivila je vlada, ker je dogovore o nagodbi imela z ogersko vlado, ne da bi vprašala, kaj mislijo stranke, njena podpora. A čas je prišel, da ima parlament besedo in pokazale so se pojlediee. Morda bode taka skušnja obrodila še dober sad.
Na Dunaj i 1. junija.
Sinoči dobili smo novico, da državni zbor stoji z jedno nogo v grobu. Ali je mogoče to, boste dejali, da bi se po nekih mesecih razve-zale kosti, ki so se poprej šest let držale vkupe, tesno in nerazrušno, kljubujoče vsemu razsajanju burne opozicije? Ali je mogoče, da bi se grof Taaffe hotel ločiti od desnice, ki mu je stregla kakor mati svojemu sinu, ne da bi od njega pričakovala poplačila? Ali se je res desnica toliko prebudila, se konečno v tolikej samosvojnosti pokazala, da ne prija več razvajenemu kabinetu? Še ni to popolnem dognano, ali stvar je že toliko dozorela, da piše smrtna sapa okolu državnozborske palače.
LISTEK.
V
Norec.
(Češki spisal Sv. Ćech, preložil Osamelec.) (Eoneo.)
Ko norec to opazi, odtegne mu naglo roko in izbulivši oči vskrikne:
— Kaj delate? Čemu mi tipate roko?
-— Bolni ste, gospod Drtina, odgovori dr. Hor-livy resno — jako bolni.
— ^Jaz — bolan? šepeče bčšinski gospod s strahom, v— Jaz da sem bolan? Po čem sodite to, gospod? Mm, bolan. Mogoče, kako bi tudi človek ne zbolel v» tem neprestanem razdraženji in nemiru. Verujte, da »dan in noč premišljujejo, kde bi mi kakega zlodejaj napravili, da z vso silo delajo na to, da me oropajo imena, časti in vsega. Gonijo me kakor jelen^ v gospodskem lovu in dočakati že ne mogo trenutka, da me vidijo poraženega, uničenega pri svojih inogah. To pa vse po nauku onega zlode-jevega mestnega župana, po čegar črni duši milijon vragov kopfcerni.
Dr. IrjIorlivY spoznal je iz teh čudnih besed fiksno idej(j), ki je bila uzrok duševne bolesti Drti-
nine. Premnoge bolnike muči misel, da jih nekdo neprestano spremlja, jim nastavlja zanjke ter si na vso moč prizadeva osramotiti in uničiti jih. V možganih bčšinskega graščaka pa je prevzel posel takega preganjalca cel roj meščanov z županom na čelu. Gospod doktor mislil je, da bi bilo najbolje, ako se na videz sprijazni s to fiksno idejo.
— Ali gospod Drtina, morebiti delate mu krivico! kolikor jaz poznam župana, ni tako zloben človek, deje doktor laskavo.
Pacijent odskoči, kakor da je zasikala poleg njega kača. Šop las na čelu naježil se je čudno, iz očij se mu je zabliskalo, a iz odrevenelih ust usul se je krik:
— Ah, tudi v družbi? Torej tudi vi ste člen v lopovskom lanci, s katerim se mi zadrguje grlo? Ali ste vi podkupljeni za veliko kovarstvo? Ej! vsi doktorji so na njihovi strani, menda pod geslom: svoji k svojim! Goljufija! . . . Stiskaje pesti, škri-paje z zobmi letal je kakor besen po sobi.
Dr. Horlivv osvedočen je bil, da njegove besede neso dosegle zaželjenega smotra. Zatekel se je tedaj k drugemu sredstvu. Seže pod pazduho po močan plašč ter začne laskavo: — Gospod Drtina, resnično vi ste zelo bolni. In kak propih je tu! Ali bi ne hoteli tega plašča--
Ni odgovoril. Zvijača bila je gospodu doktorju gotovo najslabša stran.
Ko je Drtina ono za blazen del ljudstva morda koristno, a sicer jako neugodno obleko opazil, razjezil se je kakor bik v španjskem amfiteatru o pogledu na rudeče sukno.
— Tako ?! vskrikne od jeze se peneč. — Vi si upate mene zaznamenovati za norega ... v moje j lastni hiši? Tam so vrata . . . razumete? Ali počakajte trenotek, pokazat vam bom propih, ki bo vas in vaš plašč odnesel v zrak . . . Pri tem seže po zarujavele samokrese na zid.
Dasi so bile zadnje besede bolnikove izgovorjene v nerazumnem kriku, vender je dr. Horlivv iz njegovega kretanja spoznal ne preveč ljubeznivo smer omenjenega propiha, zato se je raje umaknil do vrat. Ta pa se v tem trenutku odpro in notri vstopi rudeče človeče z zlobnim posmehom v obrazi in z rokavoma do laktij zavihanima. Stal je po doktorjevem nalogu na hodniku ter čul po gospodarjevem nemiru, da je prišel določeni čas.
Takoj skoči dr. Horlivv za svojega zaveznika ter ga nagovarja iz svojega zatočišča, da brzo zgrabi. .Preje negu doseže samokrese!" doda s strategič-nim tankovidom. A bojnemu slugi upal je, stoječemu nasproti gospodarju iz oka v oko, pogum. Obrne
vlada  hotoma prezrla v zmislu  svojega nemškega programa in v svojej slabosti pred ogersko vlado. Mi menimo in se nadejamo, da bode desnica s Po- j ljuki neizprosna ostala, ne samo  tačas,  ne samo v j odseku, nego tudi v nadaljujej razpravi o petrolej- i skej carini.   Potem, ker meni po veerajšnjej izjavi I tudi  vlada biti neizprosna, bode seveda prišlo do ' važnih posledic, do prevrata v notranjej politiki, in morda tudi v odnošajih naših do Ogrov.
Včerajšnja izjava gospoda pl. Dunajevskega se skoro soglasn o tako tolmači, da se z njo obeta razpust državnega zbora, ne pa demisija, ali celo prememba kabineta. Trdi se namreč, da je grof Taaffe imel hude boje z ogersko vlado, kadar je bilo pogajanje zastran nagodbe, da je nokolikokrat predlagal svojo demisijo, da pa je ni odobril cesar. Tisto malo, kar je nam pripustila ogerska vlada, doseglo se je z velikim uplivom cesarja, tako da je nagodbo zm a trati za kompromis sodelovanjem najvišjega dvora. Zato se vladi ni treba sedaj za zaupanje obračati do cesarja in če prosi demisije, je ne dobi. Ne preostaje tedaj druzega, nego razpustiti zbor, povprašati narode in dežele za mnenje po volitvah. Kolikeri in kateri bodo ovinki do novih volitev, tega ne vedo niti stari parlamentarci, — tako so temna pota našega konstitucijonnlizma. Razglasila se je pa tudi misel, da bodo volitve še ta mesec razpisane in dokončane. Vprašanje je, ali se pač posreči grofu Taatfeju, da z novimi volitvami dobi večino, ki bode pristala na ogersko nagodbo, na ogerske ukaze? Velika in razprostrta je moč njegovega aparata ali da bi se Cislajtanija dala ponižati v take pogoje, o tem pač še smemo dvomiti,
Mari se pa hoče z novimi volitvami pl. Ko-lomanu Tiszi dokazati, da Cislajtanija neče, če bi tudi hotel, še tako rad hotel grof Taaffe? Tak odgovor bode lahko dobila ogerska prepotentnost, žalostno je le, da ne zadostuje glas sedanjega državnega zbora, da je treba ogromnega plebiscita proti brezozirnosti Madjarjcv. Afera s carino na petrolej je n jsijajniši dokaz, zato Avstrija pred Ogri na kolenih kleči. Poglavitni obrt jedne dežele bi bil uničen, država bi izgubljala do dveh milijonov na leto, sleparsko početje na ogerskej strani je jasno kakor beli dan, — a Avstrija si zase ne upa ničesar, in če ima tudi narodno zastopstvo na svojej strani, kakor le malokedaj tako soglasno, za tolažbo naj ima včerajšnjo izjavo gospoda pl. Dunajevskega! In baš sedaj, ko stari Tis/a po svojih organih napoveduje Avstriji, njenej vojski boj, baš sedaj naj bi ta izjava prouzročila retirado uašega državnega zbora? Mi menimo, da bode več glasov v Avstriji za koreniti prevrat nego za tako sramoto!
Tičimo torej globoko v političnem vrtinci. Stvari se bodo nekaj časa obračale, začetkom morda le na videz in šele pozneje se bode v resnici kaj premaknilo. Ali nam more Slovencem kdo v zlo šteti, da vsemu temu hrbet obračamo? Grof Taaffe ali ne, ta državni zbor ali drugi — „kiibl bis ans Herz hinan!"
Iz državnega zbora.
Na Dunaji 29. maja.
Gospodska   zbornica   imela   je včeraj sejo in v njej je pokazala, da po njenih žilah teče še gorka kri.   Odkar ni več tako srečna,  da bi v njej kraljevala nemška ustavoverna večina, opisujejo jo levičarski listi, kakor da bi hirala za sušico in bila jednaka pokopališču s slavnimi imeni na spomenikih.   Ako tako očitanje sploh nikdar ni bilo umestno, od včerajšnjega dne mora biti vsakdo uverien, da v zboru duševnih in gmotnih naših veljakov pod politično treznostjo tli iskra mladostnega naudušenja,   katera  se  razplameni,   samo   da je prilika prava.   Bila je na dnevnem redu postava o črne j vojski in pri tej  priliki je izustil grof Bel c red i govor, ki je vzbudil v zbornici viharen odmev, sijajen odgovor napadu oholih Madjarjev in veleniogočnega pl. Tisze na avstrijsko vojsko v aferi s pokojnim generalom Hentzijem.   Zlasti konečne besede,  ki jih je sloveči naš državnik izpregovoril, pozdravljala je zbornica z demonstrativno pohvalo. Bile so te-le: „Naše občinstvo je že tolikrat dokazalo, da je pripravljeno žrtovati, da treba le prepuščati  je   svojemu čuvstvu in ono   bode domoljubno razumelo to postavo.   Dično je za to zbornico, dično  za  vsakega avstrijskega domoljuba,  če ima visoko spoštovanje do naše vojske,  ker je trdnjava proti vnanjemu sovražniku, živa šola žive državne misli.   Dično pa je tudi za zbornico, dično za vsakega avstrijskega državljana, če nikdar ne zabi, da duh,  ki veje v tem velikem vojskinem telesu, je duh vkupne časti, vkupnega gojenja zvestobe do cesarja, da ta duh dajo trdnjavi vrednost, državnemu čuvstvu  plodno moč,   daje  on   n aj p 1 e men i-tejše izražen z vernim in pobožnim spominom   na nesamoprid no, smrt junakov. (Burna, demonstrativna pohvala.   Vsa zbornica je vzganena.)   To so nerazrušue spone, ki držijo spojen mogočni stvor,  in dejal bi z znanim državnikom, da je   „hujši kot zločin, ker je pogrešek," razklepati te spone. (Dobro! Dobro!) Vse, kar dajo postave, budget za vojsko, in bodi to dano še tako radovoljno in obilno, dano je brez hasni, celo popolnem je zapravljeno, Če se duh vojaški ne obvaruje razpadanja. (Burno odobravanje), če se on ne goji in čuva z nežnostjo prave domovinske ljubezni (Dobro!) Visoka zbornica!   V tem zmislu,  ob jed-nem kot znak spoštljivosti za blagega duha vojske, odobrite, prosim, načrt postave!   (Splošnje, dolgo, burno odobravanje.) Z veseljem zabeležujemo, da je tako srčno ovacijo za vkupnost naše vojske in širše domovine vzbudil veljak z naše, slovanske strani. Apostrofa je veljala ogerskerau ministerskemu predsedniku,  ki je Ugronu na interpelacijo tako odgovarjal, kakor bi smrt generala Hentzija, ki ga je sam cesar poslal proti mad jurskim ^uporni kom, bila greh, a ne zasluga za državo. Grof Rih. Belcredi je včeraj zadostil razžaljenej časti naše vojske, a storil tega ni brez dotike z najvišim poveljnikom njenim. Zato je malo verjetno, di bi bil plem. Tisza od-
ŠjplflF" Dalje v prilogi. "^OTI
Zvečer včeraj je bila napovedana seja odseka carinskega, da bode v njej razprava o predlogu poslanca Suessa, ki je prouzročil napete strune mej vlado in Toljaki. Upanje je bilo, da bode vlada v tej seji izjavila svojo misel glede na ta predlog in zavoljo njene važnosti se je v dvorani nabralo toliko poslancev, kakor da je seja v zbornici. Kes je ustopil gospod pl. D u n a j e v s k i in debata se prične. Poljski poslanec C h a m i e c se izreče za Suessov predlog, kolikor se tiče načela. Vladna zastopnika Baumgartner in Jorkasch ga pobijata. Na to vstane finančni minister in v splošnej tihej pozornosti razloži, zakaj se vlada tako tesno drži carine na petrolej, kakor jo je bila dogovorila z Ogersko, tudi poudari, da so Ogri le zastran dogovorjene carine na petrolej popustili misel na zvišanje kvote pri sladornem davku. Minister nazadnje p r e č i t a to-le izjavo: „Cast mi je, v imenu vsega ministerstva izjavljati sledeče: Ako bi predlogi vlade, o katerih teče razprava, bili zavrženi, bi se vlada, ki ne more niti pričenjati novih podajanj, niti odložiti predloženih vprašanj, ne pomišljala, uživotvoriti tiste ustavne posledice, oziroma Nj. Veličastvu predložiti tiste nasvete, po katerih bode prišlo do odobritve dogovorov, storje-jenih v to stran s kraljevo ogersko vlado." Po tej izjavi, ki je navzočne močno vzganila, je gosp. pl. Dunajev-ki ostavil dvorano in za njim so šli tudi poslušalci. Odsek pa je mirno nadaljeval razpravo. Poljak Vis očki je pobijal vladne nazore ter dokazoval, da bi gališki petrolej ne dobil več nobenega kupca, če bi imel obveljati predložeui tarif, ker izpodbil bi ga povsem kavkaski produkt; zato ni le v načelu nego tudi v podrobnem za Suessov predlog. Predlog, da bi se zaključila seja, ni bil potrjen in Suess je še lahko utemeljil svoj predlog. Dejal je, da bodo pristaši njegovi za predlog glasovali: 1. zato, ker se ne smejo postave snovati, ki bi odobravale tatvino carine; 'J. zato, ker je levica bila proti carini na petrolej ; ker pa je bila potrjena, naj ima ta dobiček država; o*, ker predlog koristi Galiciji. Po nekolikem ugovarjanji vladnega zastopnika Baumgartner j a se je seja pretrgala. Prihodnja bode danes zvečer in glasovalo se bode o Suessovem predlogu.
Usoda predloga je že določena, predlog bode potrjen, če ne soglasno, vsaj z veliko večino. Mogočna izjava gospoda pl. Dunajevskega je najmanj Toljake oplašila. Petdeset tisoč prebivalcev v Galiciji se živi s petrolejnim obrtom, ravno toliko bi jih moralo stradati, če bi obveljala predlagana carina na petrolej. To za deželnega zastopnika ni in ne sme biti šala, bodi še tak prijatelj sedanjej vladi. Naša državna polovica se bi po vladnej predlogi znebila 1—2 milijonov goldinarjev letnega do hodka, in to je jeden razlog več, da Poljake podpirajo tudi drugi desničarji. Važen razlog pa je naposled tudi to, da se desnica pokaže solidarno, da stranke desniške pomagajo poljskemu klubu in tako vlado uvenjo. da niti ta predloga niti ostala nagodba ne bo prišla tako gladko pod streho, kakor je vlada mislila, ker ima pri tej ta, pri onej ona stranka svoje opravičene zahteve,  katere je bila
Be malo na/.aj in zašepeče: — krivice mu ne smete storiti, gospod doktor! kaj pa, če me spodi ali toži? . . .
— Niti lasu inu ne bom skrivil! Saj delamo samo v njegovo korist. Spoditi vas ne more ali tožiti — preje vas bo potem obdaril! nagovarjal je doktor.
— No, doktor to že ve, tolažil je Vojteh glas vesti ter stopil pogumno naprej, pri čemer se je dr. Horlivy z nalogo rezerve umiril.
Mej tem snel je Drtina samokresa ter ju držeč v vsaki roki po jednega nameril na doktorja proti vratim. A opazivši mej tem Vojteha pred saboj, preseneti se za trenutek.
— Prosim te, Vojteh, pelji tega človeka ven! Pelji ga, stori mi to ljubav — sicer bo hudo ! reče konečuo.
Nežna prošnja Drtinina omajala je z nova sluge naklep. Obrnivši se na pol k doktorju, pogledal je zdaj nanj, zdaj na gospodarja, vihajo si pri tem rokave. Gotovo je premišljeval, na kom iz-mej dvojice, bi pokazal svojo telesno moč.
Na srečo ni dolgo trajal mučni doktorjev položaj mej zasukanimi rokavi in napetima samokresoma. Rešil ga je iz njega sam Drtina, razjezivši se nad nebrižnira služabnikom: — No, kaj bo osel?! Ali se ga bojiš? Ali te naj s korobačem prisilim?
Mej tem pritegnila je ta nova razžalitev veso sluginega naklepa na stran gospodarju neprijazno. Na jedenkrat ležala sta oba — mimogrede ome-njeuo nenabita — samokresa na tleh, in gospod Drtina raztezaval se je poleg njih. A še na zemlji bil se je ljut boj. Blazni bolnik branil se je z vso silo blagodarnega plašča, kojega mu je hotel doktor s pomočjo svojega zaveznika obleči. Konečno oblekel mu ga je vender-le. Da, zdravniška jeza udu-šila je v dru. Horlivem vsako milosrdje v toliki meri, da je svojemu pacijentu, ko ni hotel nehati kričati »vragi, lopovi, razbojniki", z,lastnira robcem usta zamašil. Na to da oslabelo žrtvo, ki je še vedno brcala in čudno očesi vrtila, odnesti na ogromno posteljo v ozadji sobe.
Baš sta zagrnila zaBtore, ko se odpro vrata in stopi v sobo vitka, krasna devojka v črni obleki. Ozira se s krasnim očesom, pod njim na bledem lici lesketali sta se dve solzi.
— Kaj se godi tu ? Kde je moj otec ? vpraša plačno.
Mej tem opazi doktorja in brzo otre si s krasnega lica solzi in pogladi goste lase.
Dr. Horlivv gre, primignivši najprej kočijažu, da se oddalji, v oholi samosvesti izvršene dolžnosti, a v še obolijej samosvesti, da je pred malim časom
v svojem poklici tvegal svoje življenje, milostivi devi nasproti.
A ona ga ni vsprejela na način, kakor se je mogel nadejati od hčere svojega nesrečnega pacijenta. Pogledala ga ni preveč prijazno, ko jo je nagovoril: — Najpreje dovolite mi, gospodična, ,cla vam stavim nekaj vprašanj, ki se tičejo usode j in načina življenja vašega gospoda otca. j
— Ah, to bo preveč globoka species facti, /odgovori karaje. j
Gospod doktor pogledal jo je z nemim strahom. Na prvi pogled očarala ga je njena mila., go-lobičina krasota, ono dvoje milostnih očij, v rnjihovi modrini odseva angeljček — a vender, kako se je prevaril! Videl je v njej devojko brez srca, ki bi se mogla brez kake bolesti šaliti kraj vso grozne nesreče svojega otca. A vender bila je so.lzna!
— Nisem vedel, gospodična, deje z ostrim očitanjem, da vas usoda vašega otca tako malo zanima. Ali mi morebiti ne zaupate ? ^
— Vas prav nič ne poznam, gospodi doktor, a vaš predhodnik vzbudil je v meni nezaupi mst proti vsemu vašemu stanu. Lejte, toliko let zavl ačeval je nesrečni ta posel, pošiljal po seženj dolgep račune, in kaka je bila posledica? y
govoril po volji cesarja, kakor je zatrjeval. V katerem taboru je Avstrija, dokazujo se znova in merodavni krogi vsaj ne bodo prezrli, kakšen sad zori pod dualizmom in popustljivostjo avstrijske vlade nasproti ogerskej. Za uporabo tega spoznanja je baš sedanji č*»s ugoden. Za mizo mnogovrstnih privilegijev je Madjaru, rojenemu Šovinistu in grabežu, težko biti ponižen, lojalen. Tudi z drugim je včeraj gospodska zbornica odkrila svojo toploto. Skoro brez ovinkov — zakrivil jih je nekaj le vitez Schmerling v ime levice s svojo platou i r no kritiko — je zbornica sogla3tio in brez premembe potrdila postavo o črnej vojski v drugem in tretjem branji. Da postava ni brez ne-dostatkov in udarcev za blagor narodov, to se je naglašalo tudi mej našimi „pair-iu. Grof Belcredi je jasno izpovedal, da bi ne hotel glasovati za to predlogo, ko bi vsaj za pet let bil gotov, da ne bode vojne, da bode zlasti v Avstriji mir. Tako gotovo pa ni, narobe kažejo znamenja, da se bližamo bojevitim dnevom.
Zbornica poslancev ima sedaj vsak dan sejo, kar v sedanjej vročini ni baš prijetno. Včeraj in danes se je nadaljevala razprava o postavi za zavarovanje delavcev proti nezgodam. Pri §. 1 se je vnel boj o vprašanji, katere delavce naj obsega zavarovanje, vprašanje, ki je že v generalnoj debati obetalo živ podroben razgovor, ker je manjina bila za to, da se v predloženo postavo vzprejmo tudi obrtniški in kmetijski delavci. Razprava o tem je bila pričela že v predzadnjej seji, trajala včeraj vso sejo in uspeh pokazal se je še le danes, ko je k §. 1 bil odobren le dodatek dr. pl. Bilinskega v alinei 2, rekše: „Pri gradnji pritličnih stavb za stanovanje in gospodarstvo na kmetih ni dolžnosti zavarovanja, če imajo pri tem posel le stavitelj, njegovi domači ali drugi prebivalci iz istega kraja, ki građenja nema jo za svoj obrt." A odobrila se je vender resolucija manjine, da se vlada pozivlje, naj predloži načrt, da bodo proti nezgodam zavarovani tudi obrtniški, kmetijski in gozdarski delavci. Danes so še bili obravnani in odobreni §§. 2, 3, 4 in 5 predloge, ne da bi bili kaj bistveno premenjeni.
Volil se je včeraj tudi namestnik za komisije državnega dolga in sicer poslanec grof Bere lito ld, ki ni član nobenega kluba. Klub Coroninijev, ki mandata ni hotel, tudi ni volil. Tako tudi nista volila kluba opozicije. S tem bi bila afera odpravljena, a nadejati se je, da jo levičarji pri prvej priliki pogrejejo. Za sedaj jo je zakril oblak, ki se je prikazal zavoljo carine na petrolej, nanj se z zaupanjem ozira levica.
Odmev.
Sad plemenitega duha je Fran-Josipovo vseučilišče v Zagrebu. Veliki jugoslovanski vladika J. J. Stro8smayer je dal idejo, — ne le idejo, nego je dal tudi žrtve, s katerimi se je ona uresničila, oživotvorila. Od leta 1875. stoji ukusna palača, v katerej bi imelo biti zavetje jugoslovanskej, učečej se mladini, dom višjemu naobraženju vseh Jugoslovanov. Vseučilišče Zagrebško bi imelo biti po osnov-
Ah, ali je gospod otec imel že pred menoj doktorja?
— Da! Dolgo gojil je zanj neko posebno iskrenost, no konečno pretrgala se mu je nit potrpljenja. Cul je, da imate vi dobro prakso, — dr. Horlivy se strese — pa je poslal po Vas.
Ne smete po jednem človeku obsoditi vsega stanu. Naše znanje je vzvišeno, smer k dobremu človeštva. V tem slučaji ostane vam še jedno sredstvo: pošljite gospoda otca v blaznico.
Devojka stopila je nazaj, oči so se jej žabi iskale, bledo njeno lice polila je rudečica. O, kako je bila krasna v svoji opravičeni jezi!
— Gospod! jame, — ne dopuščam, da se tako v mojej prisotnosti govori o mojem otci . . .
— Ali gospodična —
— Nikdar, gospod, ne bi se bila nadejala take brezobzirnosti. Ako vidite neuspeh te pravde, bi li ne bili morali mesto podlega ruganja porabiti preje svojo zgovornost, da ga privedete k njenemu koncu. Jaz mu že zdavna ne smem več prikladne besede reči. Lejte, zaradi onega koščka zemlje, radi katerega se prepira z mestom, žrtvoval je že skoro vse imetje in deset let mirnega življenja. Živel je brez slednje radosti v neprestani mrzlični jezi; bil je v težavo samemu sebi in vsej okolici. Niti mej ljudi v mesto ni hodil; kakor prikovan tratil samo
nej misli, po velikem programu vladike J. J. Stross-maverja vrt slovanske vede, odgojišče izobraženih in značajnih Jugoslovanov. V tem zmislu se je od Mat tal do Adrije pozdravljalo otvorenje Zagrebškega
vseučilišča !
Nekaj let že deluje znamenita ta naučna naprava hrvatskega naroda, smotra svojega pa ne dosega v obsegu, ki je ustanovitelju plaval pred očmi Lepo napreduje m se razvija, a njenega sadu ne uživa mladina jugoslovanskih rodov s pričakovano mero.   Na  prste  jedno roke bi lahko sešteli Slovence, ki so živeli kako leto na vseučilišči v Zagrebu in so tam bavili z akademiškimi učenostmi v hrvatskem   domačem jeziku.   Bolje, čedalje bolje je zastopana bolgarska mladina, ker so zanjo razmere pristopniše in ugodniše. V istej meri je hrvatsko useučilišče vabilno in pristopno Srbu iz kraljevine, a on je le bela  vrana na bratskem zavodu. Tu se marsikaj ne  zgodi, kar bi se storiti moralo s pravim duhom jugoslovanskim Kjer pa je več dobre volje,  tam so vnanje ovire, ki ne dado, da bi jugoslovanski dijak bil akademik hrvatskega vseučilišča.   Sami Hrvatje in Srbi iz Hrvatske se zatekajo v Gradec, na Dunaj, ne da bi jim premalo nudilo vseučilišče in življenje v Zagrebu, nego zato, ker tako laže dosegajo smoter svoje bodočnosti. To zlasti velja o Jugoslovanih, ki živijo in menijo ostati v Cislitvaniji. Slovenec in Hrvat, ki si iščeta kruha v tej državnej polovici, morata pogoje za državno službo izpolniti po propisih te državne polovice, ker pričevala vseučilišč izpod „ Štefanove krone" nemajo moči tostran Litve.  Trpimo tudi tu vsled politične razdvojenosti! Ovira, ki je n. pr. Bolgar ne pozna, zapira pot do Zagrebškega vseučilišča Slovencu in avstrijskemu Hrvatu, to namreč, da niti filozof niti pravnik s hrvatskimi pričevali nameščen biti ne more v Cislitvaniji v svojej rodnej deželi.   Ni jedina ta ovira, a je poglavitna in odločuje, da delo jugoslovanskega mecena ne živi svojemu namenu. Zastavilo se je že vprašanje:  ali bi ne bilo možno, da pravniški izpiti na Zagrebškem vseučilišči zadobodo moč tudi pri nas, ker discipline tu in tam vender neso tako različue in bi se morda dale dopolniti z malim dodatnim izpitom?   Ali odgovora še ni, ker menda nedostaje zanimanja. Bogoslovska fakulteta u Zagrebu si iz dovolj jasnih razlogov more obe tati le Hrvate, domačine, — in tako bi kmalu prišli do neljubega sklepa, da vseučilišče v Zagrebu ne dobode polnega jugoslovanskega značaja, da ono za sedaj nema jugoslovanske bodočnosti, ker se državno politične ovire z lepa odstraniti ne dajo. In vender je na istem vseučilišči še polje, ki je neraz-orano, ki bi se pa na njem lahko razvilo vseučilišče v lepše napredovanje in v duhu jugoslovan-stva. Tn polje zove se medicinska fakulteta, katere vseučilišče v Zagrebu še nema!
Zaslugo, da se tačas javno hrvatsko mnenje znova bavi s prevažnim vprašanjem o medicinskoj fakulteti v Zagrebu, ima rodoljub dr. Emil A m ruš, ki je dne 7. t. m, v „Obzoru" napisal o tej stvari jedrnat članek. Poroča se tudi, da bode neodvisna narodna stranka v saboru še to leto predložila postavne priprave za osnovo četrte fakultete.
čas nad to mapo, mej temi spisi. Ves čas ni pokazal prijaznega lica, samo jezil se je, in menim, da je ravno to pred časom spravilo siroto majko v grob .... Dalje govoriti ni mogla; solze so jo polile.
Mlademu zdravniku zasvetilo se je najedenkrat v glavi. Spomnil se je sedaj, da so vse pripovedke o bčšinskem graščaku, ozirale se na njegovo veliko pravdo z mestom, spomni se dra. Zalohe. Zdaj vedel je vse. Prvi njegov pacijent izginil je kakor senca.
— Gospodičina, reče po nekolikem časi, za-rudevši v lice, z drhtečim glasom: — zgodila se je velika zmota. Jaz nisem doktor prava.
— Ah, vskrikne začudena, — vi da niste advokat dr. Zaloha?
— Nisem. Jaz sem doktor zdravilstva Stanislav Horlivv. Kočijaž prišel je po novega doktorja, in trdi jaz prišel sem pred nekolikim časom v L.
Po tem razjasuenji odide k postelji, kder so je pacijent ves čas čudno držal, razveže mu robec z ust in ga reši J:Iete:j» plašča.
— Menda ste čuli gospod DrhinaJ reče mu v zadregi — dogodila se je velika zmota.
— Hvala vam za tako zmoto! zamrmra skočivši s postelje. Šetal je nekaj časa sem ter tja mahaje veselo z rokama, pri čemer so se mu obrvi
Čudovito je zares, da šteje tudi ta misel protivnike v Hrvatskej in to v stranki, ki blaginjo zemlje vedno ima na jeziku in ki se zove jedino zakonito. Zaken o utemeljenji vseučilišča slove: „U glavnom gradu Zagrebu utemeljuje se sveučilište sa fakulteti theologičkim, rilozofičkim. fnridičkim i lieč-ničkim." Zakon ta se ni zvrSil do denašnjega dne. akoravno vsakdanje življenje opomina in sili na to. Statistika izkazuje veliko pomankanje zdravnikov, osobito po seliščih hrvatskih. Zdravstvena pomoč je torej odmaknena in dra^a, nara vna je posledica, da hira kapital, ki ga naro l ima v svojem zdravji. Mladeničev, ki bi si odbrali zdravniški poklic je dosta in jih bode dosta, ker so druge stroke in službe že prenapolnjene. Pomagano bi torej bilo gmotno tudi hrvatskemu naraščaju, ako bi se mu dala prilika blizu v domovini, da se izuči za zdravnika. Tačas morejo le imovitejši dijaki to storiti, ker le ti imajo sredstva, ki jih je za medicino treba na Dunaji ali v Gradci. Rečena razprava v „Obzoru" nas je uverila, da manka le dobre volje in rodoljubnega razuma, — drugače bi Že davno v Zagrebu biia tudi medicinska fakulteta. Potrebne priprave, bolniški zavodi so že tu ali pa bi se dali z lahkoto prirediti. Letni proračun pa bi znašal 46.580 gld. in pisatelj po pravici vzklikne: .,Kad čovjek pomisli, da se budget zemlje krede preko šest milijuna for., onda bi ja rad vidio upravnoga Činovnika, koji bi mogao tvrditi, da se tu nemože naći godijšnjih 46.580 for. za ovakovu spasonosnu i koristonosnu investiciju!" Članek vidi za osnovo medicinske fakultete vse godno in sklepa s konkretnim predlogom, naj se v to svrho že v bodoči budget uvrstijo štipendije za profesorske kandidate, za sposobne doktorje, da se na velikih vseučiliščih izobrazijo za specijaliste v strokah, v katerih jim bode poučevati.
Mi to novo gibanje v prid popolnjenju Zagrebškega vseučilišča z veseljem pozdravljamo. Medicinsko fakulteto bodo pohojevali tudi Slovenci, ker se za tostransko prakso ne da zahtevati učenje na tostranskih vseučiliščih. To bode tedaj polje, kjer bode vseučilišče lahko vsem Jugoslovanom domače. S tega polja se bode tudi razvila jugoslovanska znanost zdravilstva, v katerej nemarno niti znatnega pričetka. Mesto Zagreb, hrvatski narod, in naposled tudi drugi Jugoslovani dobili bi z medicinsko fakulteto dragocene pogoje za bodoči raz vitek in želeti je nam vsem, da se v malih letih uživotvori misel, ki se je sedaj zopet pojavila, upajmo ne kot pena.
Is RnsIJe. (Izv. dop. 11. maja st. st.) V rojstveni dan našega prestolonaslednika Nikolaja, dne 6. maja, pomnožilo se je naše crnomorsku brodovje dvema „bronenoscema" (oklopnicami); njih „spusk na vodo" je znamenit dogodek v leto* pisih našega vojnega brodovja, kajti ta bronenosca bosta jedro vojne morske moči, k; se zopet rodi na Črnem morji. Dela se še mnogo drugih vojnih pa-robrodov. Kako važno je Rusiji Črno morje, dokler je uhod skozi Dardanele odprt državam, ki imajo silno brodovje, o tem govoriti mi pač ni treba. Ko bi bile Dardanele zaprte Angličanom, imela bi Ru-
jako preteče raztezale. Najedenkrat pa obstoji pred doktorjem ter se začne glasno smejati, da je tudi dr. Horlivega potegnil v vir smehu, da, celo gospodični razvedrilo se je lice.
Dr. Horlfvv moral je ostati v BeŠini pri večerji. Ko so v topli sobi zazvenele vitke čaše punša, vstane Drtina z veselim smehom: Na vaše zdravje, gospo i doktor. Izveli ste danes čudno delo znanja svojega. Da bi bil vsaj pred nekoliko leti poslal po vas in po vašo jopico . . .
Po večerji drčale so sani iz Bčšine proti L. Vojteh utopil se je nad ojesom v globoke misli; menda je hotel najti nekak zmisel v dogodku današnjega dne. Gospodar mu je zapovedal, da vedno o tem molči; a tudi brez tega bi mu nihče ne verjel, ko bi tudi pripovedoval ta čudni, prečudni slučaj. Dr. Horlfvy motril je iz svojega kožuha, kako mete sneg, in kmalu razpel se mu je iz njega krasen sen: videl je belo cerkev, v njej mnogo, mnogo sveč; kreguljčki konj zvonili so kakor zvonci ministrantov; on na koraka k oltarju kraj vitke, le-polike neveste, bele in mirno kakor g o krnice z modrim] okom in gostimi lasmi. Stare ženo pa si še-pečejo: To je par! Kako dobro prakso ima! — Ako se ne motim, izpolnil se je doktorju ta se — A to ne spada k stvari--
sija v Aziji popolnem razvezane roke, razumejo se samo po sebi, da ko bi se vnela vojna mej Rusijo in Anglijo, na pr. zaradi Afganistana, bi se ona ne
končala v azijskih peščenih stepah, no na Črnem morji, kajti i tej i drugej vojujočej državi bi bilo težko, da celo nemogoče, v kratkem času postaviti v Azijo, katere podnebju Evropejci nesrao navajeni, mnogobrojno vojsko. Anglija se torej z Rusijo more biti samo na vodi: na severu, >'ko jo propuste Nemci in Danci, in na jugu na Črnem morju, kamor jo bode Turčija morala pustiti. Zato se lebko umeje, zakaj Anglija vselej pokroviteljstvuje Turčiji in si izmišlja razna kovarstva, da bi oslabila upliv Rusije na balkanske dežele. Ko bi Carigrad pal v roke Rusiji ali prijateljskej k Rusiji državi, bil bi uhod anglijskim vojnim parobrodom v Črno morje zaprt, in Angliji bi ne ostalo nič druzega, nego biti se v finskem zalivu in pod žgočim nebom Azije. Interesi obeh velikih držav pritikajo se drug k drugemu samo v Aziji, reševali pa se bodo na Črnem morji, tako rekoč, doma, v Evropi. V krimskej vojni je bila Rusija premagana samo zato, ker se njeno vojno brodovje ni moglo meriti z brodovjem zaveznikov. Previdnost zahteva, da bi Rusija zdaj že, ko je še čas, pomnožila, ali, boljše reči, ustvarila mogočno vojno brodovje na Črnem morji.
Omenjeni oklopnici sta po svojih razmerah toliki, kakor največji vojni parobrodi drugih držav. Imenujeta se „Sinopa" in „Česma,". Nekatere številke naj pojasnujo njiju veličino. Vsaka omenjenih oklopnic nese 9890 .ton, (tona = G2 pudov, pud = 40 ruskih funtov), ima 9000 indikovanih konjskih sil; oklep je ob vodnej črti 16 palcev, nad vodno črto 14 palcev, na konceh 10 palcev debel in 180 000 pudov težak. Oborožena je oklopnica s šestero dvanajstpalčnih kanonov in ima 500 mož na krovu. Hitrost 14 ozlov (faden). Provijanta more vzeti vsaka oklopnica za dva meseca, pitne vode za 14 dni, premog*, pa 872 ton.
Dotični carski „prikaz ćernomorskomu flotu" glasi po ruski.*)
„Prošlo tridcatb sliškom let kak černomorskij flot, sveršiv slavnije podvigi, prines sebja v žertvu dl j a blaga Ilossfi i 'perenessja duhom na pum jat ni je holml, Sevastopolja- Nlnč flot etot voznikajet vnovb na radostb dolgo skorbčvšago o njem Otćčestva.
Volja i pomisli Mol napravljeni k mirnomu razvitiju narodnago blagodčnstvija; no obstojatelj-stva mogut zatrudnhVb ispolnenije Molh Želanij i vl-nudito (prisiliti) Menja na v o o r u ž e mi u j u z a-ščitu Gosudarstvennago dostojinstva. VI budete stojatb za njegb so Mnoju s predannostiju i diviv-šeju sovremdnnikov stoj kostiju, vlkazannlmi po zovu dčda Mojego vašimi predšestvennikami. Na vodah, svideteljah ih doblestej — vvčrjaju vara ohranu česti i spokojstvija Rossfi. Aleksandr.
Parohod „Eriklik", v Sevastopoljskoj biihtč, 6-go maja 1886 goda.a
Iskreno miroljubje in poudarjanje mogočnosti Rusije sta zjedinjeni v teh nemnogih besedah, ki pomirjujejo prijatelje Rusije in so grozne le njenim tajnim in javnim sovražnikom. Ta tvrdi in odločni glas doni po vsej Evropi in napomni jej, da je Rusija, akoravno miroljubiva, vselej pripravljena ščititi svoje dostojanstvo „vooružennoju siloju". Opominjam to posebno za to, ker vstočno vprašanje ni še rešeno, a vstok je prav za prav prirodno polje delavnosti črnomorskega brodovja.
Tako se Rusija pripravlja dostojno vsprejeti vsakega „vraga", kakor proti Angličanom dela vojne „parobrode", ki bodo zagrajevali Črno morje, tako na avstro-ogerskej granici dela trdnjavo za trdnjavo in nemški prvi korpus, ki ga je Bismark postavil kot najboljši del germanske vojske, sprejelo bode 300.000 ruskih bajonetov, ki straže ob meji.
In tako, vide, da se nam ni mogoče ogniti vojni, ki se bode vnela menda takoj, ko se stari Viljem odpravi „ad patres", se tolažimo z rusko prislovico: „Bog ne dast, svinja ne sjest". In nadejamo se, da se najdo zopet Skobelovi na čelu ruske armije, kajti, ako smo poslali v Turčijo raznih Krtidenerjev in Schilder-Schuldnerjev, ne sme se bati, da jim bo v vojni proti večnemu sovražniku Rusije in Slovanstva dano poveljništvo njim, Nemcem proti Nemcem. (Konec prih.)
'*) Glasno ni ozuačam 1, !> pa 6; udaronjo (accent) označa ancentus aciitlis.
Madjarska oholost.
Madjari so narod, ki v Evropi nema niti sorodstva niti simpatij.   Velika, neobrazložena sreča,
ki je zadnja leta spremljevala njih politiko in iz te sreče izvirajoča madjarska oholost in nebrzdani šovinizem pa je nedostatek simpatij izpremenil na vse strani v odkrito sovraštvo in preverjeni smo, da bi vsa Evropa rokami pioskala, ko bi kdo Ar-padovim potomcem iz ujih rudečih hlač iztepel pre-obilo papriko.
Kdor pa tacega čuvstva še noma, priporočamo inu, da čita večerni list „Pester Llovda" z dne 29. maja t. 1. V njem nahaja se uvodni članek, ki je pisan tako nesramno, s tako uprav madjarsko aroganco, da mora razburiti še tako hladnokrvnega človeka. Da nesmo bili včeraj zaplenjeni, priobčili bi ga bili vsega, tako pa si ne upamo, kajti tiskovna svoboda v Budimpešti in v Ljubljani sta precej različni.
Rečeni članek prav podlo in brez uzroka napada nadvojvodo Albrechta in to povodom njegove uapitnice v Serajevera. Mi smo nadvojvode Albrechta govor prav pazno čitali, a nesmo našli niti besedice, ki bi opravičevala nekvalifikovani napad, ki mora po vsej Avstriji, zlasti pa mej vojaki, ki so tako iskreno udani našemu maršalu, vzbuditi globoko nevoljo. Potem pa pride na vrsto grof Belcredi in to zaradi govora v gospodski zbornici o aferi generala Janskega. Grof Belcredi osiplje se z raznimi madjar-skimi ljubeznjivostimi. Njegov govor je ali neumnost ali pa impertinencija, on sam pa po mnenji madjarskih šovinistov član one reakcijske svojati, ki je razširjena po vseh deželah in se ni ničemur priučila in ničesar pozabila. Grof Belcredi da nema nobeno prednosti dobrega vojaka, pač pa vse bibe slabega politika in njegov govor je stokrat nepre- j vidneji, breztaktneji in obsodbe vreden, nego generala Janskega demonstracija na pokopališči v Budimu.
In tako se dalje v članku grof Belcredi ome-tava z raznimi psovkami, gosposki zbornici se zaradi njenega odobravanja očita „duševna omejenost" ter svetuje se jej, naj bode v bodoče previdneja, da ne bode dražila Madjarov, ki so jedina trdna podlaga monarhiji. Sicer izzval se bode boj, ki bode ves madjarski narod našel zjedinjen, boj, v katerem ne bode nobenega zmagovalca, ampak samo nekdo zmagan — monarhija!
Nedoumno nam je, kaj je napotilo Madjare, da pišejo tako oholo, razžaljivo in da se bahajo, da so oni jedina trdna podlaga monarhiji, kakor bi bili pozabili, da 1. 1848 neso baš monarhiji v korist postopali, kakor da bi ne znali nič več o neki Klapkovi legiji in o pogajanji s Prusi.
Znamenito pa je in zapomniti si treba, da nekateri nemški listi vsaj glede Belcredijevega govora z Madjari trobijo v isti rog, kajti „similis simili gaudet", znamenito pa je tudi to, kolika strast je nakupičena za kulisami dualizma. Sedaj, dokler vlada mir, to še ni opasno, a kaj bode potem, kadar bomo zapleteni v kako vojno? Vsak, kdor je čital omenjeni članek, in teh bilo je ogromno veliko, stavil si je to vprašanje, vsak trezno misleč sestavil si je pa tudi primeren odgovor, ki pa ni bil baš to-lažljiv.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 1. junija.
„Czasu" se brzojavlja z Dunaja, da je položaj zaradi carine na petrolej jako napet. Vlada nekda neče dopustiti, da bi se kaj premenil carinski I uril*. Poljaki pa hočejo vsekako, da se premeni da bode ugodnejši za Galicijo. Poljake bode podpirala levica, ki je že v državnem zboru stavila nek za Poljake ugodnejši predlog. Poroča se, da se je začela ministerska kriza. Odstopil ne bode le jeden sam minister, ampak vsi. Najbrž izvira ta vest iz vladnih krogov in ima namen le pritiskati na desnico.
Cesar je imenoval kneza Karla Schwarzen-berga prvim in grofa Karola Maksa Zedvitza drugim predsednikom češkega deželnega kulturnega soveta. Z včerajšnjim dnem sta nastopila oba svoji mesti.
Czanadv je ogerskega ministerskega predsednika interpeloval, kaj misli vlada storiti, da se odpravi Hentzi-jev spomenik, grof Albert Apponvi pa, kaj misli vlada storiti, da se naredi konec mnenju vojaških krogov, da se vojski ni treba ozirati na ustavo. Kakor se vidi, afera zaradi Hentzi-jevega spomenika še ne bode hitro končana. Nadejamo se, da bode odločilnim krogom začela presedati madjarska oholost in bodo spoznali, da se je treba bolj ozirati na S'ovane. — Na prvo interpelacijo odgovoril je Tisza, da bi ne bilo umestno, da bi se sedaj odpravil Hentzijev spomenik. Kakor se smejo honvedom, ki so se v onih letih bojevali za narod, staviti spomeniki, ravno tako se morajo
pustiti spomeniki onim, ki so se bojevali za vladarja. Apponvi-ju je pa odgovoril, da vidi nevarnost vso preveliko.
V n a n j 4* države.
Sultanov adjutant, viceadmiral Solejman paša, prišel je z velikim spremstvom v Cetinje, da izroči eriiogornkemu knezu nišani-imtiazski red. Črnogorci bo mu pripravili slovesen vsprejem.
SrhskcJ vladi je „Učeno društvo" trn v peti, ker veČina njegovih članov pripada opoziciji. Dolgo je premišljevala, kako bi razpustila io društvo. Nazadnje si je izmislila, da je predsednik društva mnogo društvenih novcev poneveril. Proti predsedniku začela se je sodnijsna preiskava, ki se pa tako pristransko vrši, kakor je le v Srbiji mogoče. V nedeljo prišla je policija v društveno hišo, naznanila, da se razpusti društvo ter zahtevala, da se jej izroči blagajnica. Kuratorij se je branil izročiti blagajnico ter se skliceval, da se je „Učeno društvo" osnovalo s kraljevim ukazom in se more tedaj razpustiti le s kraljevim ukazom. Kuratorij prosil je za avdijenco pri kralji, da se pritoži proti vladi. Pritožba najbrž ne bode nič koristila.
Dunajski dopisnik poroča v „Times" pogovor, katerega je nekda imel nek Anglež s srbskim rai-nisterskim predsednikom Garašaninom o knlkaii« skcni vprašanji. Srbski ministerski predsednik se je izrazil, da evropske vlasti neso dovolj poučene o balkanskih razmerah, samo Rusija ima o vsem dobre informacije. Rusija dobro ve, kaj jej je treba, in jo skrbno proučila balkanske države, da se v mejna-rodnih zadevah, ki se tičejo teh dežel, ž njo nikdo meriti ne more. V poslednjej vojni posluževali smo se avstrijskih in ruskih zemljevidov; prvi nam neso dosti koristili, poslednji so pa bili tako natančni, da si iz njih lahko natančno posnel vse podrobnosti kakega kraja. To gotovo ni nič veselega za Srbe, ki vedo, da od Rusije nemajo ničesar pričakovati. Več let se je srbska politika ravnala po želji Rusije, Srbija se je bojevala na ruskej strani, nazadnje jej je pa Sanštefanski dogovor dal dobro lekcijo. Tedaj bi bila Rusija lahko dosti pridobila za svojo zaveznike, ne pa samo drobtine. Vse, kar je dosegla Srbija, dal jej je Berolinski kongres in pomofi Avstrije. Naravno je tedaj, da se je Srbija začela opirati na Avstrijo, ker se je preverila, da jej je dobra soseda. Večkrat se je trdilo, da je Avstrija Srbijo našuntala, da je začela boj z Bolgari. To pa ni res, Dunajska vlada si je vedno prizadevala, da bi odvrnila vojno. Ko se je začela vojna, pa Avstrija iz prijaznosti Srbije ni ovirala in zato so jej hvaležne vse stranke v Srbiji. O srbsko-bolgarskih razmerah izjavil se je GaraŠanin, da nikdar neso bile posebno prijazne. Nova vojna mej Srbijo in Bolgarijo pa ni verjetna, ker obe državi potrebujeta miru.
Praske mej grškimi in turškimi četami ponavljale so se do 28 maja. Po uradnih poročilih imajo Turki 180 mrtvih. Grki pa nekda še več. 300 vjetih Grkov pripeljali so v Solun.
It um k i minister vnanjih zadev Giers še ne pojde nekaj tednov v toplice Franzensbad. Nekateri mislijo, da je svoje potovanje odložil, ker se utegne v kratkem v Bolgariji kaj pripetiti, zaradi česar je treba, da Giers ostane v Peterburgu, da dogodki zopet ne prehite ruske diplomacije. Zlasti Rusi čakajo, kaj bode sklenilo bolgarsko sobranje. Ruski listi trdijo, da volitve za vlado neso tako ugodno izpale, kakor poročajo oticijalna poročila in je tedaj mogoče, da bode sebranje vrglo sedanjo vlado. Ko bi pa vlada res imela tako večino, kakor trdijo bolgarska vladna poročila, se pa v Rusiji boje, da ne bi knez proglasil se kraljem.
Denarne zadrege bavamkega kralja se vedno hujšajo. Ker kralj neče slušati svetov ministrov, da bi bolj varčno ravnal, bode se najbrž moral vladarstvu odpovedati. Kakor se govori, skliče se v kratkem deželni zbor, da mu vlada naznani odpoved kraljevo.
Budgetna komisija Iraiicoske zbornice je bila sklenila, da se letos ne dovoli budget za bogo-častje, ampak naj se hitro loči cerkev od države. Ko jo minister Goblet komisiji razložil, da se takoj ločitev izvesti ne da, ovrgla jo komisija prejšnji sklep in začela razpravljati budget za bogočastje.
V pruskem deželnem zboru bila je v soboto burna debata o vladnej predlogi, da so dovoli 100.000 mark za ustanove nemškim dijakom, kateri se zavežejo, da bodo služili v poljskih pokrajinah, in 50.000 za ustanove nemškim učencem v vzhodnih provincijali. Poljaki bo ugovarjali, da ta predloga nasprotuje ustavi, ki zagotavlja jednakost vseh državljanov brez ozira na narodnost. Prusija pa zmatra Poljake za državljane druge vrste. Predlogo je zagovarjal naučni minister Gosler. Poudarjal je, da se s tem hoče utrditi nemški jezik v vzhodnjih proviucijah, katerega izrivajo Poljaki. Poljska društva so ustanovila razne ustanove za povzdigo poljščine, tedaj se mora tudi kaj za povzdigo nemščino storiti. Za predlogo so se izrekli konservativci in narodni liberalci. Poslednji vidijo v njej dobro sredstvo za germanizacijo. Katoliški centrum se je odločno izrekel proti predlogi. Posebno odločno sta jo pobijala VVindhorst in Schorlemer. Poslednji je trdil, da predloga mora vzbuditi veliko razburjenje. Vzgojila bode samo „streberje" in denuncijante. Zbor je potem dovolil to svoto, razen tega pa 200.000 za • pomnoženje šolskega nadzorstva, 450,000 za nove
nemške šole in 2 milijona za šolske zgradbe v poljskih pokrajinah.
Angleški parlament bode kmalu odlcfcil svoje zborovanje. Hicks-Beaeh predlagal je namreč v zbornici, da se zborovanje odloži, ker vlada le igra s parlamentom in deželo, da bi se obdržala na krmilu. G'adstone vedno suče, preminja in zavija irsko predlogo, da bi se le sam obdržal. S svojim predlogom je mislil Hicks-Beach, ki jej bil član prejšnje konservativne vlade, vladi delati neprijetnosti, toda se je zmotil. Vlada je že sama želela, da se kmalu odloži zasedanje, zato je naznanil, ko je poprej Gladstone še zavračal suraničenja Hicks-Beachova, Harcourt, da bode vlada pripore čala kraljici, da se zborovanje odloži do jeseni, Hicks-Beach hotel je sedaj umakniti svoj predlog, a zbornica se je s 405 proti 1 glasu izrekla proti temu, da bi se predlog umaknil. — Oglasilo se je, kakor „Pali Mali Gazette" poroča, že 73.561 prostovoljcev za ullstersko vojsko, ki se bode bojevala proti Ircem, ko bi se jim dovolil poseben par lament.
Dopisi.
Iz Varšave 26. maja. [Izv, dop.] Boj, ki ga bije Bismarck proti Poljakom, je v obče znan ; srditost, s katero hoče vse zatreti, kar je poljskega in sploh slovanskega, tudi ni nič novega; toda ne-slišano, da neusmiljeno proganjanje vseh Poljakov, ki neso Bismarckovi poddani iz nemškega cesarstva, osupnilo je celo naše nasprotnike. Kak utis pa je napravilo na Poljake same, moremo si misliti; kako daleč pa sega to preganjanje, naj objasno nekoliko naslednji fakti.
15. aprila t. 1. odpravil se je gosp. Voznia-kovski s svojo bolno ženo do Vratislave, da bi ondu za svet povprašal znane zdravnike. Zdravljenje soproge se je jedva dobro pričelo, kar pride lepega dne policijski uradnik z vprašanjem, kako dolgo omenjeni gospod sploh misli bivati v Vratislavi. G. V. pravi, da tega ne ve; žena je bolna in sploh misli ostati, dokler se mu poljubi. Dobro, policaj odide. Drugi dan pokličejo g. V. do policijskega urada in policijski svetovalec ponavlja vprašanje, a seveda tudi njemu ni mogoče povoljno odgovoriti. „Vsekako morate najkasneje 30. aprila Vratislavo zapustiti, inače Vas takoj 1. maja odpravimo čez mejo," pravi svetovalec. Gospod V. poprosi, da bi se mu dala ta prepoved bivanja v Vratislavi pi-smeno. Ali g. svetovalec to odreče s pristavkom da po inštrukcijah ni dovoljeno ruskim in avstri-jauskim poddanim dajati takih prepovedij pismeno. Gospod V. ide do zdravnika, ki je zdravil njegovo soprogo in mu pove neslišano novico. Osupnjeni zdravnik, rodom Nemec, porabi vse svoje protekcije, da bi prekrižal barbarski ukaz, ali vsaj dosegel podaljšanje roka. Po dolgi obravnavi oznanijo v resnici originalno odločbo: Gospa V. sme, ker je bolna, bivati v Vratislavi, ali no dalje, nego do 15. maja (1), a gosp. V. mora vsekako čez mejo. Opomniti moram, da je imel g. V. za sebe i svojo soprogo popolnem legalne potne liste. Vznemirjen, kakor je bil, seveda ni hotel svoje žene same osta viti in odpravil se je ž njo, ker bo zdravniki k sreči odpotovanje dovolili, do Dunaja, kjer se jo operacija srečno zvršila.
Drug dokaz nemške prijaznosti: Prod štirimi tedni dobi gosp. G. brzojavno poročilo iz Zgorelec (Gorlitz), da mu je brat, bivajoč v sorodnikih, ne varno zbolel. Glavni varuh in jedini brat malega bolnika g. G. odpravi se precej do Zgorelec, kjer najde brata bolnega za hudo plučnico. Ko je nevarnost bolezni prešla, zapove policija obema, odpotovati iz blaženega raj ha. Zdravniki protestujo, češ, deček je zelo slab, naj vsaj 2 tedna počakajo — vso nič ne pomaga — od policije dojde kategorična zapoved, naj v 24 urah svoja kopita pobe-reta. Gospod G. imel je popolnem legalne potne liste in odloči se čakati sile. Ni čakal dolgo. Prideta dva žandarja in ga odženeta na železnično postajo. Jeden njih spremi prognanca, Beveda v pristojni distanci, do same meje.
Tretji dogodek: Gospića A. iz Varšave, želela se je izuriti v petji pri pevki Artot v Beroliuu. Popraša celo tukajšnjega generalnega nemškega konzula, Če jej bode sploh v sedanjih ljubeznivih okoliščinah dovoljeno, bivati v liberalni stolici. Konzul se čudi temu pitanju in napiše pri vizovanji potnega lista celo namen potovanju. A vse to je imelo ta nasledek, da veli policija po 14 dnevnem bivanji v Berolinu gOBpici A, stante pede odpraviti se do svojega kraja. Gospa Artot, znana osoba, zelo protegovana, poda se s prošnjo do samega cesarskega prestola, naj se dovoli gospici A. ostati v
Berolinu. Vsled velike protekcije dozvolijo jej do meseca julija t. 1. Sicer to neso jedini dogodjaji; a so fakti, katerih je mogoče bolj ali manj obširno čitati v poljskih časnikih. Vsled tega okrutnega ravnanja Bismarckovega bodo se Poljaki dobro premislili, predno pojdejo v nemške kopeli in zdravilišča. Časniki tukajšnji odgovarjajo pridno rojakom, naj ne obiskujejo nemških toplic, poudarjajo, kake neprijetne eventualnosti jih tam čakajo in svetujejo, naj se obiskujejo domače kopeli, ali pa gališke in sploh avstrijske, kjer jim je mirno in prijetno ži-venje gotovo. Izključljivih specijalnih toplic itak v rajhu ni in avstrijske so dovolj slavne.
Neizrečeno je seveda vse to poparilo posestnike dotičnih toplic. Od todi je namreč potovalo leto za letom lepo število gostov do raznih nemških zdravilišč. Kaka škoda bode omenjenim zavodom, če vsi ti bogati in prijetni gostje izostanejo, uvidijo dobro dotična vodstva in so se zaradi tega podvizali z laskavimi listi do uredništev tukajšnjih časnikov, proseč, da bi se uplivalo pomirljivo na rojake in zagotavljajoč mirno in prijetno bivanje. Ker pa so vse te prošnje brez uspeha pišejo sedaj do tukajšnjih zdravnikov, da bi pošiljali še dalje svoje bolnike v dotične zavode. Privatne osobo, katere so bile tu ali tam stalni gosti, dobivajo prikupljive liste. Takih in jednakih pisem imajo uredništva nekaterih tukajšnjih časnikov v originalu pred seboj: tako n. pr. iz Ems-a, Salzbrunn-a, Lan-deck-a, Warbruun-a, Wiesbaden-a, itd. Prišel je celo dr. Herschel v Varšavo z misijo do zdravnikov, da bi pošiljali svoje bolnike v nadrenske toplice. Komentara, kateri bi vsaj nekoliko dopolnil navedene dogodke, seveda po naši tiskovni svobodi ne morem dati.
O priliki naj še omenim, da umotvori naših boljših skladateljev, posebno za glasovir, Poljakom tukaj zelo dopadajo. Pred kratkim sem bil zopet tako srečen in poslušal na daljni bratski zemlji poljski milim glasom koncertne ilustracije „Po jezeru" našega Forsterja i Volaričevega „Pozdrava iz daljave," katere jo igrala prelepo krasna Poljka, gospica Helena P. pri privatnem koncertu v odličnem tukajšnjem domu. J. G.
Iz ViSnJegore 31. maja. [Izv. dop. | Kakor so pevska društva za narodni napredek velike važnosti, tako ne bode nobeden odrekal jednake važnosti požarnim brambam z ozirom na javno varnost. Vsi večji kraji na Dolenjskem imajo že taka društva, ali pa so že v osnovi. Tako tudi pri nas.
Največja zapreka preti osnovi seveda v denarnem oziru, posebno pri nas, ko je kraj sam j jako reven.   Koliko pa stane še sama  oprava, to : vsak vnanji društvenik sam dobro zna, brez ozira na J druge potrebe, kakor lestve, cevi.   Pri nas preti mestu največja nevarnost po ognji, ker nema dovolj vode (vodnjak je slab in slabo z vodo založen) do bližnjega,  zunaj  mesta tekočega potoka pa ne dosežejo  cevi in tudi sama brizgalnica je preslaba, tako daleč in še v hrib vodo donašati. Razumljivo je, da je položaj mesta v tej zadevi jako opasen, kritičen!
V zadnjem času šele osnovalo se je pri nas društvo „požarna bramba"! Kakšen bode njegov obstoj, se ne da sedaj sklepati še, ali premalo je veselja pri nekaterih udih do pravega namena društvenega, večina udov želi le „paradno" opravo, na resno delo ne misli na sveto delo in dolžnost ta-cega društva!
Nisem sovražnik društvu, ali kar ni prav, ne smem hvaliti, meni je za stvar samo, ali ne za — osebe!!
Društvo mora imeti najprvo orodja, da more uspešno se boriti proti ognju! Le potem potu more koristiti mestu, obvarovati ga splošnega uničenja brez vode se boriti z razjarjenim elementom je povse — nemožno, vodnjak ne zadostuje in hvdro-fora — ni!!
Navada je, da se zaobračajo pri nas besede, da se jim podaja druga misel, a jaz želim, da se mojemu nasvetu poda namen, vsaj „podoben" gornjim besedam! Upam vendar kmalu pohvalno po ročati o novem, koristnem društvu. —y —
O«! dolenjske meje koncem maja. [Izv. dopis.] — Gospod urednik! Krasna letna doba — mladostne pomladi predramila je letos z nova — človeštvo in naravo, ob jednem pa rodila obilo vsa-kojakih zanimivih prizorov, — kateri uplivajo na različna človeška bitja tudi — različno. Jaz, gospod urednik, sicer ne vem kakšnega upliva polni so bili ti prizori letos na naše slavne nemškutarje
in „pečene Nemce", ki nam tu in tam napravlj«, še čast, „dobro ime" in — veselje, a toliko smelo trdim, da zaradi pomladanskega in našega „upliva" na nje, so in bodo — lahko spali. Pa — letošnja pomlad jemlje od nas slovo in „cvetoči maju zapušča nas, zapustiva tedaj tudi mi dva, gospod urednik, ta slavni „stari material" in — misliva na — poletje! . . .
Ko sem pred par dnevi sedel — v globoke misli utopljen, pod košato lipo, v senci, zdrami me — nad menoj mej vejami sedeč — ščinkovec s glasnim svojim: „Čink-čink!u — Ta glas — otožen, kakor se mi je dozdeval, prepodil me je tedaj izpod lipe in odšel sem proti domu. In povem Vam, gospod urednik, jednaka kakor s ščinkovčevo pesnijo v spomladi in jeseni, je — z melodijo in letnim časom, ki vlada zadnja leta v našem narodno-soeijal-nem življenji! Takova sodba se je rodila mi v tem trenutku v mislih, ko me je ščinkovec — zdramil.
V naše narodno-socijalno življenje in njega razmere ukoreniniln se je zadnji čas v večino krajev Kranjske prava jesenska — suša! In to je dolgčas, gospod urednik! Kjer ni nikacega narodnega društva — po večih vasdh, trgih ali celo mestih, — tam se narodna zavest pač ni še zbudila, marveč spi še — zavita v plenice — spanje mladega deteta, nam vsem Slovencem v neodpust-Ijivo sramoto! In tacih krajev je na Kranjskem dokaj, kar moramo — sami sebi v neumestno pregreho — priznati. Kako zamore potem kdo pri tacih slučajih zahtevati, da se v tacih krajih najti da prebujen, zaveden in poučen narod, kateri ne potrebuje več v pouku in izobraženosti — „začetnih vaj!"
Ker Vam mislim, gospod, o tej zadevi poslati pri priliki več zanimivih „sliku, se posloviva midva od te strašne suše iu izberiva si bolj „vlažno" — stvar v zabavo.
Nekdo pisal je pred kratkim nekje: „Najbolj upliva pa na slovensko (ali reciva: kranjsko) srce : lepo, ubrano in čisto domače petje!. . ." Tedaj petje je treba mej narodom tudi gojiti in ga pri izobraženji naroda našega kot pripomoček rabiti. Pa — vprašal bi Vas, gospod urednik : Koliko imamo na Kranjskem pevskih društev ? Kje se petje goji, kakor bi se gojiti moralo? — Na prste bi naštel tiste kraje in bi jih.
A — za sedaj nama ne preostaje druzega, nego prav občutkom primeren jek: O tužna Bosna!
Gospod urednik! Resnično, resnično Vam povem:*) Tam doli „auf der deutschen Insel" — „am Rinžetiuss" — mej trdim germanskim plemeuora in ' „binder-hander Izraelom", tam imamo boljšo stražo! j Tam doli se bojuje na pr. mal, iz borih štirih j glasov obstoječ mošk zbor, — vrli narodnjaki, mlade, a krepke pevske žile, ki se ne ustrašijo na nobenem javnem odru in nikjer — naj si je kjer koli, — nastopiti, ta mal zborček tedaj  se bojuje z nasprotnikom v duševni  in dejanski bitki, — in ta nasprotnik hodi okolu kakor rjoveč lev in išče in gleda, kje bi kakega narodnjaka — udušil. G. urednik! Mej sovražnikom narodno zavest dejansko kazati,  in čast delati narodu — to je — prijeten in slaven, časten boj!
A narodnih društev število se mora s časom narasti, drugače bodeta narodna zavest in izobraženost v petdesetih letih ravno — imena vredni! Za tak napredek bi se pa Vam, gospod urednik, lepo zahvalil — oprostite, tistim pa, ki mej nami slogo rušijo in ovirajo druge pri delu, zakričal bi na ušesa navaden Greuterjev —: „Pfui!a
Dolenjski pohajkovalec.
*) Ta primera naj služi nekaterim krifiačeiu v zgled.
Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske.
(Dalje.)
Centralni odbornik g. M ur ni k poroča o predlogu, da se prenaredo pravila. Že pri prejšnjem predlogu je kazal na potrebo, da se pravila pre-narede. Kako in v kakem oziru, tega nema določiti danes občni zbor, nego odločiti ima le glavno vprašanje, ali dobi centralni odbor naročilo, da ima predložiti prihodnjemu občnemu zboru prenaredbo pravil. Po §. 37. družbinih pravil ima odločiti o tem jedino občui zbor, drugo pa bode po sklepu občnega zbora odločil centralni odbor. Ako se pre-memba pravil sklene, bode iste odbor, kakor so določene po občnem zboru, članom družbe izročil tiskane vsaj 14 dni j pred občnim zborom,  da se o
Bij a v
f*jih pouče in vedo glasovati za premembo ali proti premembi. Zakaj centralni odbor sploh nasvetuje premembo pravil in sicer v tem zmislu in okviru, kakor so ja tudi razne sosedne kmetijske družbe premenile, in to v korist kmetijstvu in napredku kmetijskih družeb, to hoče govornik nekoliko s svojega, nekoliko s stališča centralnega odbora pojasniti. V prvi vrsti gre za uredbo notranje društvene uprave v pisarni, v drugi vrsti pa se bodo tikale premembe tudi podružnic. Kar se tiče zadnjih, bilo bi dobro, urediti je samostalnejim načinom, ter nekaj pravic, katere ima sedaj občni zbor, razdeliti mej centralni odbor in mej podružnice, katerim se mora pa tudi naložiti dolžnost, da morajo k občnemu zboru pošiljati dva ali vsaj jednoga zastopnika, dočim ko se po sedanjih pravilih le želja izraža, da naj bode podružničnemu načelniku mari, da tudi sam pride, ali izraej dejanskih družabnikov poslanca pošlje k velikemu zboru, da želje in potrebe svoje podružnice razločno razodene. Zato je že dolgo let pri občnih zborih malo zastopnikov podružnic videti, komaj 5 do 6. Le Ljubljanski člani in oni iz okolice prihajajo in mnogokrat je bilo težko spraviti skupaj sklepčno število, in k večjemu, kar so storile podružnice, je bilo to, da so poslale svoje neutemeljene želje centralnemu od boru, da jih le ta pri občnem zboru utemelji in zastopa. Le, ako prihajajo odposlanci vseh podružnic v občni zbor, bode slednji prava podoba cele dežele. Kar se tiče tajnika, voli istega občni zbor. On je član centralnega odbora, v katerem on sam tudi sklepa, kaj ima delati. Bolje bi bilo, da je tajnik stalno nastavljen po glavnem zboru ali po centralnem odboru, da bi tako postal duša društvu in bi bil vedno v odboru, kajti centralnih odbo. nikov zdaj jeden odmrje, drugi se odpove, tretji ni več izvoljen, tako da se vedno menjajo, le tajnik bi bil stalen in kot tak poznal bi vse zadeve društva. Zatorej poročevalec nasvetuje: „Glavnemu odboru se naroča, da pravila premeni in nasvetovane premembe prihodnjemu občnemu zboru v obravnavo in sklepanje predloži."
G, D e ž m a n ni s tem predlogom popolnem zadovoljen in bi bil rad vedel, v katerih §§. se imajo pravila prenareditt To bi bil moral centralni odbor po svojem poročevalci že danes povedati. Da bi podružnice bolje delovale, nego doslej, k temu prenaredba pravil ničesar pripomogla ne bo. Kar se pa tiče tajnika, da bi bil stalno nameščen, proti temu je on odločno. Tajnika pa ne gre stalno namestiti, kajti, pravi Dežman, vsak človek ima svoje muhe in stalno nameščenemu tajniku pride lahko na um, ako ne bode hotel kakega sklepa centralnega ali občnega zbora izvršiti, da reče, dajte mi penzijo, ali pa tega sploh no storim.
Društveni tajnik g. Pire pravi, da je jako potrebno ravno po prenaredbi pravil pomladiti delovanje podružnic.   Koliko bi podružnice lahko storile za povzdigo kmetijstva in ravno tako tudi po-samičniki, ako bi se v važnih, kmetijstva se tika-jočih vprašanjih obrnili do centralnega odbora, ki bi potem na merodajnih mestih že potrebno ukrenil. Govornik osvetljuje svojo trditev s posamičnimi slučaji in pove mej drugim, da je neka občina hotela kupiti plemenskega bika ne za 100 krav, kakor to veleva deželna postava, ampak za 80 krav,  a dotično c. kr. okrajno glavarstvo je ta sklep zavrglo in tako ni bilo ne za 100, ne za 80 krav plemenskega bika. Ko bi bila podružnica dotičnega okraja to naznanila centralnemu odboru, bi bil ta že sto -ril potrebno,  da bi se bil odlok okrajnega glavarstva ovrgel.   Na Gorenjskem naznanila je podružnica, da v nekem kraji ni mogoče  vode uravnati, ker ni komisije pričakati.  Centralni odbor je takoj storil potrebno, da se je zaukazalo, da je odšla komisija in delo se je pričelo.   In tako je mnogo in mnogo slučajev. Centralni odbor pa ne more delovati, če mu okolščine neso znane,  to je skrb po družnic, da ga z razmerami seznanijo.
Ko je še zagovarjal cesarski svetnik gospod M urni k predlog centralnega odbora, se isti vsprejme z vsemi glasovi proti glasovama gg. Dež-mana in učitelja Linharta. (Konec pri h )
Domače stvari.
— (K not z in Schdnerer) počastila bo-deta jutri belo Ljubljano s svojim pohodom.
— (Konfiskacija.) zadela nas je dva dni zaporedoma. V ponedeljek zaplenilo je državno pravdništvo naš list zaradi uvodnega članka „Ve-likonemške   demonstracije  —   v Ljub-
ljani," včeraj pa zaradi notice J lok a roko umiva, obe pa obraz." Iz te dvakratne za-plenbe smo se poučili, da nam je o jutršnji slav-nosti beseda vzeta. — Proti obema zaplenbama uložili bodemo ugovor, — Današnja številka ima 6 stranij priloge.
— (Mestni zbor Ljubljanski) imel je včeraj zvečer sejo, katere |dnevni red je razviden na drugem mestu. Mej drugim odklonil je mestni zbor vabilo k slavnosti odkritja spominske plošče Anastazija GrUna in sklenil, da omenjene plošče ne prevzame v svojo last. V tej zadevi bilo je več in jako dobro osnovanih govorov in še drugih sklepov, katerih pa danes ne moremo priobčiti, ker bi sicer naročniki lista ne dobili v roke.
— (Deputacija mestnega odbora Ljubljanskega) bila je danes dopoludne pri g. deželnem predsedniku baronu VVinklerji, da mu naznani sklepe mestnega odbora glede slavnosti pri odkrivanji spomeniške plošče Anastazija Grdna. G. deželni predsednik je dejal, da slavnosti ne more prepovedati, ker ni za tako prepoved zakonitih razlogov in ker ni bilo od nobene strani ugovora, da pa vlada ne bode trpela nobenih provokacij ali po-litiških demonstracij. Slovesni vsprejem na kolodvoru in sprevod v mesto z godbo ni dovoljen.
— (Dnevni red javni soji Ljubljanskega mestnega odbora), v torek 1. dan junija ob 6. uri zvečer v mestni dvorani je bil naslednji: I. Naznanila prvosedstva. II. Nasvet o izboru po sebnega komiteta za stavbinski nadzor pri mestni vojašnici. HI. Personalnega in pravnega odseka poročilo : a) o podelitvi mestne ustanove za balo, osnovane povodom srebrne poroke Njiju Veličastev j b) o ponudbi društva Laibacher Deutscher Turn-verein, da mestna občina spominsko ploščo postavljeno pesniku Anastaziju Grtinu prevzame v svojo last. IV. Finančnega odseka poročilo: a) o prošnji Dunajske velike poljedelske šole za podporo ubož-nim učencem; b) o prošnji stavbenega podjetnika A. Lončariča glede oproščenja od tlakovine, oziroma nje znižanja za dovažanje gradiva obrežnemu zidu ob Ljubljanici; c) o kupnih ponudbah za mestno hišico štev. 19. pred „prulami"; č) o kupni ponudbi za mestno močvirsko zemljišče v „purgarskih delih." V. Šolskega odseka poročilo o dopisu ravnateljstva kranjske hranilnice glede pogodbe o porabi realki-nega poslopja. VI. Samostalni nasvet mestnega odbornika prof. Toma Zupana, naj se naredi trottoir iz kamenitih plošč po obeh straneh sv Petra ceste in sicer od frančiškanske pa do sv. Petra cerke, ali za letos vsaj do mesarskega mostu. VII. Samostalni nasvet podžupana V. Petričiča o prenaredbi prese-litvenega reda za mestno občino Ljubljansko. Potem tajna seja.
— (Presvetli cesar) podaril je g. Vin-cenciju Gršaku, župniku v Podčetrtku, za nove zvonove 200 gld.
— (G. Ivan Jelene,) prefekt v Terezija-nišči na Dunaji, dobil je povodom svojega umirovljenja zlati zaslužni križec s krono.
— (Umrl) je dne 29. maja g. Janez Sku-bic, umirovljeni župnik v Mirni peči, 80 let star.
— (Umrl) je 28. t. m. v 65. letu starosti g. Peter Aschmann, upokojeni sodnijski kancelist v Ribnici.
— (Slovenskim odvetnikom.) Mnogo prošenj za izvršilno prodajo zemljišč ulpga se v slo-v nskem jeziku. Kljubu temu se skoro nikdar v Grašketn uradnem listu ne nahaja slovenski razglas. Sodniki vozijo namreč po starem tiru, ter napra vijo vedno le nemšk oglas. Sami od sebe ne dajo slovenščini nikjer mesta. Če torej hočemo, da bodo ti oglasi v slovenskem jeziku, ne preostaje drugega, kakor da odvetniki v svoji prošnji za izvršilno prodajo ob jednem prosijo, da sodnija napravi razglas v slovenskem jeziku, in ga v „Grazer Zeitung"-i v slovenskem jeziku priobči. „Vigilantibus iura!"
— („Pisateljsko podporno društvo") napravi v četrtek 3. t. m. izlet v Dol. Odbor vabi vse gg. društvenike ž njihovimi obiteljmi vred k mnogobrojne j udeležbi. Društvo se odpelje ob 3. uri pop o lud ne v Zalog ter se vrne ob 10. uri zvečer z vlakom.
— („Lj ubljanskega Zvona") 6. številka izšla je danes. Vsebino priobčimo v prihodnjej številki.
— (Za četrto porotno zasedanje v I Cel j i) določeni so: dvorski svetnik in okrožne I sodnije načelnik J. Heinricher prvomestnikom,
njegovimi namestniki pa deželne sodnije svetovalci Alojzij Pesarič, Lovro Rate k in dr. Josip Galle.
— (Iz Celja) došel nam je prav zanimiv dopis o razmerah na tamošnji gimnaziji in o dijaškem izletu v Št Jurij. Ker smo po dosedanjih izkušnjah uverjeni, da bi bil ta dopis zaplenjen, ga ne moremo priobčiti, le toliko povemo, da so bili pri izletu slovenski govori zabranjeni.
— (Za Celjskega opata molili) so v neki župniji Kozjanskega okraja, naj bi vendar sveti duh opatu VVretschku pamet razsvetil, da bi se je-denkrat spreobrnil. Tako ve povedati opatov Leib-journal „Celjska vahta." — Ravno tako ve ta listič povedati, — kar dozdaj nikdo znal ni —, da je opat „als Mensch und Priester mackellos", ter da je „ein wtlrdiger Diener seiner Kirche," vse to vkljub Brglezom in drugim takim malim stvarem.
— (Vabilo k izvanrednemu občnemu zboru) telovadnega društva „Sokol" v soboto dne 5. junija 1886. leta ob 8. uri zvečer v dvorani Ljubljanske Čitalnice. Dnevni red: 1. Nagovor staroste. 2. Volitev staroste in 6 odbornikov. 3 Posamezni nasveti. Čestiti gospodje člani „Sokola" prošeni so najuljudneje, da bi se blagovolili v mno-gobrojnem številu udeležiti omenjenega zborovanja.
— (Slovensko delavsko pevsko društvo „Slavec") sme s ponosom zabeležiti v svojo kroniko nedeljski „Mede nov večer". Ne le, da je množina občinstva bila živ dokaz iskrenih simpatij, ki jih uživata g. Meden in mlado a že popolnem doraslo društvo, bili so zbori tako krepki in ubrani in izvajal se je ves spored tako izborno, da moramo pevcem in pevovodji le čestitati. P^ prvem, posebno vrlem zboru nastopil je predsednik g. Je ločni k ter v jedrnatem govora naglašal zasluge g. Medena za slovensko pesem in za društvo ter mu potem poklonil častno diplomo, katero je g. K. Dren i k prekrasno kaligrafoval. Občinstvo pozdravilo je slavljenca z živioklici, pevci pa so zapeli Nedvedovega „Popotnika", v katerem nam je v srce segal g. Meden z divnim svojim samospevom. G. Meden pel je potem še jedno Zajčevo in novo V i 1-h ar j evo, baš za ta večer posvečeno skladbo, kot dodatek pa še Vilharjeve „Ukaze," pri katerih ga je brdka in nadobudna hčerka Ivanka na glasoviru spremljala. Burni živioklici in dolgotrajno ploskanje izražali so priznanje poslušalcev in se neso polegli, dokler se ni pesem ponavljala." Zadnja točka bila je Ipavčeva „Domovina," v kateri se je poleg Me-
j dena odlikoval slavnoznani naš baritonist g. Puci-har s svojim prekrasnim glasom.   „Slavec," ki je s nedeljskim večerom g. Medenu izkazal zasluženo čast, počastil je s tem tudi sebe in poleg popolnega moraličnega uspeha, dosegel je tudi gmotnega, kajti mlada debutantkinja Medenova nabrala je mej občinstvom nad 30 gold. za društveno zastav, za katero je v nedeljo še posebej nek rodoljub 15 gld. poklonil. — Iz Ptuja došel je naslednji telegram: Slavnemu slavcu slavnih slovenskih slavcev slava!    „Slovensko Pevsko društvo" — „Narodna Čitalnica". — (Pevski zbor Narodne Čitalnice Ljubljanske) napravi na korist svojej blagajnici v soboto 19. junija veliko letno veselico na društvenem vrtu, ko bi slabo vreme bilo, pa v dolnjih društvenih prostorih.   Spored obeta biti jako zanimiv, kajti pripravlja se več novih zborov, čvetero-in samospevov, zagotovljena je velika loterija, najeta vojaška godba ter obljubljeno je sodelovanje „Sokolov."   Pričele so se tudi zopet redne pevske vaje, pevski odbor torej  prosi vse p. n. pevce, ki jim je mar za razvoj in obstanek slovenskega umetnega petja, naj se teh vaj udeležujejo v polnem štćvilu.
— (Majnikov izlet gojencev „Glas-bene Matice".) Dne 27. maja napravili so »Glasbene Matice" gojenci, pod vodstvom učiteljev, roditeljev in odbornikov, vkupe blizu 150 osob izlet na Drenikov Vrh, kjer so bile razne šaljive igre, telovadba in kjer se je čula iz mladih grl marsikatera krepka domača pesen. „Kućegazda", društveni podpredsednik g. Fr. D rent k, skrbel je ljubeznivo tudi za telesno okrepčavo utrujene mladeži. Z Dreniko-vega Vrha podali so se izletniki, pojoč vesele narodne pesni, čez hrib v Gorenjo Šiško v dvorec Jamo, letovišče društvenega predsednika g. Fr. Ravnikarja, kjer so bili izletniki jako ljubeznivo vspre-jeti, bogato pogoščeni in kjer je bila jako lepa veselica. Razne igre, mične pesni, improvizovana godba in govori vrstili se in na licih vseh udeležencev či-
tala se je radost. Gosp. K. slavil je v lepem govoru namen „Glasbene Matice" in delovanje društvenega predsednika in odbora. Gosp. St. zahvalil se je v imenu vseh gostoljubnemu g. predsedniku in njegovej ljubeznivej gospej soprogi, izražajoč željo, da bi še mnogo let predsedoval temu društvu. Izmej mladine zaorili so trikratni živioklici. Ob Va 9. uri poslovili so se gostje iz gostoljubnega dvorca ter v najlepšem redu vrnili se domov z naj-prijetnejšimi spomini na .Glasbene Matice" prelepi prvi izlet.
— (Vabilo na slavnosten večer,) s katerim akademično društvo „Slovenija" na Dunaji dne 5. junija 1886 proslavi dvajsetletnico književnega delovanja svojega častnega člana prof. Josipa Stritarja (Boris-Mirana.) Začetek ob 8. uri zvečer. Local: Hotel „goldenes Kreuz," VI. Mariahilfer-strasse 99. VBpored. A. 1. Pozdrav predsednika g. dr. M. Murka. 2. Koseški — B. Ipavec: „Kdo je mar?" Zbor s spremljevanjem glasovira. 3. Slavnostni govor. Govori g. drd. Danilo Majaron. 4. Boris Miran — Kocijančič: „Oblaček." Zbor s tenor in bariton solom. 5. Beethoven: Sonata Op- 111. Svira na glasoviru gospica Bogumila Šumanova. 6. Boris Miran — Hajdrih: „Pri oknu sva molče slonela." Čveterospev slovanskega pevskega društva. 7. Tamburaški zbor hrvatskega akademičnega društva „Zvonimira." 8. Preširen — Vilhar: „Mornar." Solo poje c. kr. operni pevec g. L. Weiglein. 9. Boris Miran — Kocijančič: „Danes tukaj, jutri tam." Zbor z bariton solom. B. Zabavni del. Pri zborih sodeljujejo po posebni prijaznosti članovi »Slovanskega pevskega društva" in akademičnih društev: „Zvonimira" in „Akademičnega spolka." Pevovodja g. J. Jifik. G. Weiglein pel bode razven „Mornarja" tudi „Kam." Ko bi se kak na Dunuji bivajoč Slovenec ne bil vabil, naj pride brez vabila, ali naj se pa za vabilo oglasi. K tej slavnosti naj-uljudneje vabi odbor.
— (Meščanske vojašnice občni zbor) bil je v nedeljo dopoludne ob 10. uri v mestni dvorani. Vodja g. J, N. Ho rak otvoril je zborovanje rekoč: „Slavna skupščina! Pričenjam 24. zborovanje ter pozdravljam vse navzočne lastnike meščanske vojašnice. Pri 23. občnem zboru, kateri se je vršil dne 31. maja 1885., naznanil sem Vam, da so posestniki meščanske vojašnice še dolžni obrtnemu pomoćnomu društvu 1000 gld. Prosim, da vzame slavni zbor na znanje, da je sedaj za meščansko vojašnico le še 500 gld. dolga in upam, da bodemo poplačali to svoto še letos. Vodstvo meščanske vojašnice je želji c. kr. vojnega erara ustreglo in dopolnilo, kar je bilo potrebno še hišne oprave, tedaj je upati, da se je vse izvršilo na zadovoljstvo visokegac. kr. generalnega poveljstva. Ker se je prizidal oddelek k meščanski vojašnici, pomnožilo se je tudi moštvo v meščanski vojašnici in treba je bilo razširiti šte-dilna ognjišča v kuhinji in dimnik. P. n. hišnim posestnikom, kateri so se oglasili za znesek na njih hiše spadajoč, za namestovanje vojakov, izplačal se je isti v zmislu sklepa zbora iz leta 1883. iz društ-nene blagajnice. Po §. 14. društvenih pravil stopijo vsled dosluženja iz načelstva gospodje: 1. Dol in ar Audrej. 2. H or a k Janez. 3. K o 1 m a n Fran. 4. N i č-man Henrik. 5. Pakič Miha. Izstopivši se smejo zopet voliti." — Iz letnega sporočila in sklepa računa je razvidno, da je imel zavod dohodkov 2254 gld. 81 kr. in le za 54 gld. 24 kr. manj stroškov. Posojila za novo, vojašnici prizidano poslopje poplačalo se je obrtni pomočni blagajnici preteklo leto 1300 gold. Soposestnikov šteje meščanska vojašnica 243, vredna pa je nad 50.000 gld. Pregledovalni odsek poroča, da je račun popolnem v redu in predlaga, da izjavi občni zbor društvenemu vodstvu popolno zaupanje, čemur zbor jednoglasno pritrdi. Vrši se volitev petih članov vodstva namesto letos izstopivših. Izvoljeni so z veliko večino gg. J. N. H o rak, Fran K o Ima n, Henrik NiČman, Miha Pakič in Anton Kremžar. V pregledovalni odsek se izvolita gg. M. Muk in Jakob S p o Ij ari č. Pri posameznih nasvetih predlagala sta v imenu vodstva gg. J. N. Hora k in Miha Pakič, da sejo dovolilo vojakom, kateri so v meščanski vojašnici nastanjeni o priliki rojstnega dne presvetlega cesarja 30 gld. za boljšo jed, „Narodni šoli 10 gld., učencem društva katoliških rokodelskih pomočnikov pa 10 gld., kar brez razgovora obvelja. Potem se zborovanje sklene.
— (Na Koroško) in sicer v Koče odpeljalo se je v nedeljo z Ljubljanskega Grada 35 kaznjencev, da bodo v Zilski J dolini zagrajali hudournike.
— (Majevo vreme), ta izvanredna vročina v tem Času in Ž njo združena suša nakopava dolenjskemu kmetu mej druzimi tudi to skrb, da se bodo pašniki in logi letos za prvo košujo slabo obnesli in bo slehern živinorejec — če ne pride nič moče in bolj ugodnega vremena, — si klajo moral kupovati, a jo drago plačevati!
—- (Borovnice) so na mnogih krajih že dozorele. Znani „najstarejši ljudje" se kaj tacega koncem maja ne spominjajo.
— (Na Vranskem) ustanovila se je prostovoljna požarna bramba. Načelnik je znani narodni trgovec g. J. S. O s e t, namestnik pa poštar g. F. Lukovnjak.
— (V Št. Lenartu) v Slov. goricah zaprli so zaradi osepnic za 10 dnij šolo.
— (Požarna kronika) — 28. t. m. po-poludne ob polu dveh jelo je goreti v vasi Lipov-šici v sod. okr. Ribniškem. Pogorele so štirim posestnikom hiše ter nekaj k njim pripadajočih gospodarskih poslopij. Trije izmej teh posestnikov bili so zavarovani — v skupnem znesku za kacih 1200 gl. — pri vzajemno zavarovalni banki v Gradci. Razen navedenega uničil je ogenj tudi petero goved in jednemu ponesrečenih gospodarjev — kakor se pripoveduje, — 300 gld. denarja v gotovini, S pomočjo prihitelih gasilcev s svojimi brizgiilnicami iz Ribnice, Sodražice, Zapotoka, ter bližnjih vasi, posrečilo se napram vetru, ogenj preprečiti ter oteti, kar je bilo sploh možno. Škoda je seveda pri vsem tem vendarle znatna. — Kako je ogenj nastal, se prav za prav nič zanesljivega ne ve; — nekateri trdijo, da so ogenj zanetili otroci (kar je najbolj verjetno), a drugi hočejo vedeti, da je — treščilo. (?) — No, ko bi nekateri naši kmetijski gospodarji — • posestniki, — mesto da zametujejo svoj težko pridobljeni denar po krčmah in za druge namene — porabili vedno ponujajočo se jim ugodno priliko v za varovan j o svojega imetja itd,, bi množim že davno ne trebalo biti trdega boja za svoj obstanek in ne imeli bi zaznamovati na drugi strani toliko — rev in siromaštva! pa — so nekateri v narodu, ki se ne dado poprej poučiti za kaj koristnega — dokler jim lastna skušnja na duri ne potrka! . . .
— (Požar,) ki je dne 27. maja uničil v Šent Andraži polovico mesta, prouzročil je 168.044 gold. Škode.
— (Teoretično praktična kla virska šola.   Spisal Anton Foerster.  Op. 40. V Ljubljani.   Založila   „Glas bena Matica". Natisnila En gel man in Mtihlberg d Lip-siji.   (Leipzig) 4° 66 str. Cena 1 gld. 80 kr. — Z ozirom na veliko število klavirskih šol, bi se kritiki v zlo  štelo, ki bi lahnim korakom šla preko naznanila takega novega proizvoda. No glede^na to, da ima predstojeće delo svoj izvor v nujni potrebi, da se  narodu slovenskemu v njegovem jeziku da navod za pouk na glasoviru, sme se Foerster-jeva nova glasovirska šola tudi na nemškem muzikalnom sejmišči najboljšim prištevati. Pri temeljitem pregledu prvih dveh zvezkov, spozna Be že izkušeni pedagog, ki umeje, učno gradivo deliti tako primerno, da napreduje gojenec od stopinje do stopinje brez skokov, da se pri vsaki najugodnejšim načinom kaj novega nauči.   Ima klavirskih šol, ki nudijo mladini lahko, zato pa plitvo blago; druge dajo začetnikom neokusne,  okorne pedantnosti, zopet druge so namenjene le pravim talentom. Pred nami  pa leži klavirska šola,   ki res hodi zlato srednjo  pot,  držeč se načela:   „poskušajte vse, najboljše  obdržite".  —  Po temeljiti, najpotreb-niše obsezajoČi razpravi o uvodnih pojmih začno se   prve  vaje za jednake prste,  pri katerih imata obe roki isti čut in se učenec takoj v začetku nauči obe roki jednako  ravno in mirno držati, kar se more tudi doseči po jako umestnih vajah z notami v taktu. Potem preide se v razširjenje tonovega obsega in k dvojeinkam (doppelgriffe). S prestavnimi znamenji konča prvi zvezek s št. 58. — Glavni  smoter Foersterjeve Šole je pravilno udarjanje, katero pospešujejo z jedne strani primerne vaje prstov, z druge strani pa ukusno prirejene 2 in 4 ročne vaje, deloma zanimljive izvirne skladbe, deloma pa mične narodne pesni raznih narodov. Dinamični znaki predavanja, razni načini sviranja in ritma, vse to je jako primerno razdeljeno, da se more gojenec prav lahko privaditi. Drugi zvezek začenja s basovskimi notami, potem slede postopne prstne vaje, vaje za palec, kot priprava za sviranje škal, razlaganje tonovih načinov, pre-
gled durškale in trozvočne vaje z mnogimi primernimi skladbami. Oba prva zvezka imata elegantno obliko in imata 32 komadov za vež ban je prstov, 82 pa drugih številk. „Glasbeni Matici" kakor tudi g. Foersterju smo za to prelepo in jako potrebno delo jako hvaležni.
— (Razpisano) je mesto druzega rudniškega ranocelnika v Idriji. Plača 1200 gld. na leto, popotni pavšal 400 gld. in stanovanje. Prošnje do 30. t. m. — Dalje je razpisano mesto okrajnega ranocelnika v Poljanah nad Škofjo Loko. Letna nagrada 500 gld. Prošnje do 24. t. m.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Pariz 2. junija. Iztiralnej komisiji stavil je Frevcinet posredovalen predlog, ki meri na na to: Legislativa sklene, da se efektivni pretendenti in njih sinovi takoj iztirajo. Fakultativno iztiranje drugih prinčev prepušča se vladi. Komisija bode ta predlog najbrže vsprejela.
Dunaj 2. junija. Zbornica poslancev vsprejela je §§. 15 in 16 zakona o zavarovanji delavcev proti nezgodam brez premembe po odsekovem predlogu. Predlogi Mauthnerjevi so se odklonili. Zanje glasoval je le nemško-avstrijski klub.
Dunaj 1. junija. Časopisi soglasno poročajo : Finančni minister izjavil je v carinskem odseku, da bode, ako se odkloni petrolejska carina, kakor jo vlada predlaga, vlada izvajala ustavne posledice in cesarju stavila predloge, po katerih se bode moglo doseči, da se dotični dogovori z Ogersko vsprejmo. Odsek še ni ničesar ukrenil.
Dunaj 1. junija. V odločilnih krogih z notranjim položajem ze!6 nezadovoljni. Ako se petrolejsko vprašanje ne reši v zmislu vlade, odstopilo bode vse ministerstvo ali pa razpustilo zbornico poslancev.
Gradec 1. junija. Akademično društvo Triglav imenovalo je prof. Stritarja z velikim navdušenjem častnim članom radi njegovega dvajsetletnega vztrajnega delovanja in neprecenljivih zaslug na slovstvenem polji. V krasnem pismu blagovolil je vsprejeti imenovanje gospod pisatelj, ki je obogatil z divnimi umotvori literaturo, uplival s čistimi, uzvišenimi nazori me-rodajno na svoje sovremenike in postal dika in ponos slovenskemu narodu.   Živio Stritar.
Odbor.
Sonja 1. junija. Izmej rumelijskih poslancev jih je 10 proti vladi, 20 dvomljivih, ostali so vladni. Sobranje se bode v kratkem otvorilo,
Carigrad 1 junija. Okrožnica Porte naznanja, da Grška neredno demobilizuje, da je zasela in da utrjuje turško trdnjavo Zygos, da se vojaki in strelivo vedno še dovažajo, akoravno so se čete nazaj pomaknile, seveda le malo in le deloma. Okrožnica končava, da bi Porta obžalovala, ki bi bila primorana, šiloma nazaj dobiti trdnjavo Zygos.
London 1. junija. Ker ni upanja, da bi Gladstonova irska predloga v drugem branii prodrla, pričakuje se, da bode prihodnji teden parlament razpuščen.
Rim 1. junija. Po zasobnih izvestjih iz Catanie za mesto Nicolosi ni več rešitve. Vojaki zabranjujejo uhod. Ves premakljivi imetek je rešen, občinski arhiv spravil se je v deželnem arhivu. Nadškof Dusmet odredil je, da se cerkvene relikvije preneso v procesiji v Pe-dare. Brzojavno se poroča, da je lava, ki teče proti Nicolosi, 40 metrov široka, 16 metrov debela. Nicolosi imelo je 2500 prebivalcev.
Levov 31. maja. Jan Dobrzanski, ravnatelj tukajšnjega gledališča, bivši urednik „Ga-zete Narodove" umrl.
Peterburg1 30. maja. „Journal de St. Petersbourg" piše o blokadi: Ker ni dvomiti na odkritosrčnosti grškega kabineta, sme se misliti, da se bode grški trgovini v kratkem zopet odprlo svobodno morje.
Catania 30. maja. Bruhanje Etne ponehava. Lava se vsako uro le še dva metra naprej pomiče. Prebivalstvo upa, da ne bode prodrla v osredje mesta Nicolisi. Od včeraj ne naleta v a več črni pesek.
Rim 20. maja. Izvestje o koleri: V Benetkah 33 zbolelo, 21 umrlo; v Bari 4 zboleli, 4 umrli.
prinaša vil. številki sledečo vsebino: Stepan Konzul Istrijan in Anton Aleksandrovih Dalmatin, jugoslovanska književnika. (Konec.) (S podobo.) - Janez Solr.ee. Zgodovinska novela. Spisal dr. Ivan Tavčar. (Dalje.) — Ptica. Pesem. J. KalčiČ. — Kar ranite vi .. Pesem. Fr. Gestrin. — Ruske narodne pesmi. Prevel Josip Kržišnik- — Hrvaški spomini. Spisal J. Trdina. ^Dalje.) — Vrednost jezikovnega učenja za omiko. Spisal France Podgornik. (Konec) — Zgodovinske črtice o „Slavjanskem društvu" v Trstu. (Dalje.) — Slovenska knjižnica v Graškem bogoslovji. — Zlatorog. — Pogled po slovanskem avetu. Slovenske dežele. Ostali slovanski svet. — „Slovan" velja za vse leto 4 gld. 60 kr., za polu leta 2 gld. 30 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr.
Poslano.
Za prirejenje izleta akad. društev „Hrvatska" in „Triglav" v Ptuj sestavljen odbor od hoc ima na konci svojega poslovanja še jedno, jako prijetno mu dolžnost, da se iskreno zahvali slavnim društvom, rodoljubkinjam in rodoljubom Ptujskim za res nepričakovani, sijajni sprejem in za prekrasno zabavo.
Posebna hvala gre slavni narodni čitalnici, Narodnemu, domu, izborno sestavljenemu mešanemu zboru slovenskega pevskega društva; srčno hvalo izrekamo velecenjenim gospein in gospodičnam za mnoge, pri prihodu in pri odhodu nam podarjene lepe vence in nebrojne šopke ; iskreno se zahvaljujemo čitalničnemu predsedniku neutrudljivemu narodnjaku gospodu dr. Gregoriču, kakor milostivoj gospej soprogi, podpredsedniku velespoštovanemu gospodu gvardijanu in častitim gg. očetom minorit-skega samostana, grajskemu oskrbniku gosp. Raispu predsedniku slovenskega pevskega društva gospodu dr. Grossu, predsedniku političnega društva „Pozor" gospodu dr. Jurteli in vsem drugim gospem in gospodom, ki so skrbeli za to, da se nam je Ptuj jako priljubil in da nam ostanejo nepozabljive v njem prebite, žalibog prehitro minule urice.
Živio slovenski Ptuj, naj procvita, se razvija in napreduje narodno Življenje 1
Gradec, dne 27. maja 1886.
Za odbor ad hoc:
cand. iur. stud. iur.
Vladimir Žitek, Anton Rogi na.
predsednik.
Zahvala.
Podpisani odbor izreka iskreno zahvalo gospodu Antonu GloboČniku, vladnemu svetniku v Ljubljani, ki je po izrecni volji svojega blagega ranjcega sinu gospoda dr. Rudolfa Globočnika podpiralni zalogi slovenskih vseučiliščnikov v Gradci 50 gld. poslati blagovolil; in gospodu Fran. Sal. Pircu, vodji gimn. konvikta v Št. Pavlu na Koroškem, ki je omenjeni zalogi 5 gld. podaril.
V Građci, dne 1. junija 1886.
Za odbor:
Predsednik i dr. Gregor Krek 1. r.,
c. kr. vseučiliščni profesor.
Tajnik: Janko Bezjak 1. r.,
cand. pliil.
Javna zahvala.
Podpisani odbor hrv. akad. lit. zab. družtva „Hrvatske" u Gracu zahvaljuje se najsrdačnije si. odboru narodnoga doma, liepim i krasnim gospod ji cam i gospodjam i svoj drugoj gospodi, najpače gg- dr. Gregoriču, Praisu, Benku, Brenčiću, Pore-karu i Župančiću, što su prilikom izleta pomenu toga družtva u Ptuj isto najljepše i najsrdačnije primili, te mu svojom požrtvovnosti i trudom časove priredili, koji će svakomu u najsladjoj uspomeni ostati.
Za odbor hrv. akad. lit. zab. družtva „Hrvatska" u Gracu:
Predsjednik: Tajnik:
Ivo Ferdo Weber-Tkalčević.      Fran Domaldović.
Gradac, dne 30. svibnja 1886.
Zahvala.
Ko je Njega Veličanstvo me najmilostljivejše odlikovalo z vitežkim križem Fran Josipovega reda došle so mi od blizu in daleč, zlasti od mojih trgovskih prijateljev na Kranjskem, prijazne častitke v raznih oblikah.
Počasten in obradosten s tolikimi dokazi prijateljskega mišljenja, dovoljujem si, tem potom izreči presrčno zahvalo, ker se ne morem vsakemu posebej zahvaliti.
V Zagrebu 29. maja 1886.
Makao Stern,
tvrdka Ign. Sttrnovi sinovi (390—3) vinska trgovina v Zagrebu.
Zahvala.
Slavni odbor „Matice Slovenske" daroval je naSi šolski knjižnici 36 lepih knjig, mej katerimi je tudi krasni „Spomenik o šeststoletnici habsburške vlade". Za t;i blago-dnšni dar izrekamo slavnemu odboru v imenu čitajočih prisrčno zahvalo.
Šolsko vodstvo pri sv. Marka pod Ptujem,
dne 30. maja 1886. Ivan Strelec, Janez Možina,
knjižničar. nadučitelj in šolski vodja.
A vstrlj»ka specijaliteta. Tridesetletna izku\ stva so dokazala, da se je „Molio v S eidlitz-prašek* pri vsakeršnem slabem prehavljenji in zaprtji kot jedino uspešen lek izkazal. Cena škatljici z navodom 1 gld. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založn k i a Dunaj i, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 5 ("JU—4)
Vs
Poslano.
sakdo more biti zdrav in doseči viaoko starost, ako skrbi za svoje telo. Največ bolezni izvira iz krvi, tedaj je dolžnost slednjega, na to obraćati največo pozornost. Našim preiskavanjem in dolgoletnim skušnjam se je posrečilo izumiti taka sredstva, kate*a hitro in brez zlih nasledkov čistijo kri,  krepe njen pravi tok.   Naša zdravilua metoda jo
Eriznana in je že bila večkrat odlikovana z redi in zlatimi olajnami. Ozdravljamo z vspehoui bolezni, ki Izvirajo ls »prldeno krvi (bres Živega srebrt«), žaloMtae nasledke skrivnih navad, nadalje slabotno stanje« kožne bolezni, še tako inatsrsne rane, grlnte, ispadanje las, trganje in revinatlsem, vse ženske bolezni. Trakuljo odstranimo po posebnoj metodi, culo pri otrocih v malo urah Hllore ozdravimo na racijonalni način z našimi po novejših m.;todah napravljenimi pasovi za kilove, sicer počasi ali gotovo. Prosimo pošiljati zaupna pisma z obširnim popisom bolezni s poštno znamko za odgovor. (709—25)
Privatna klinika „Freisal" v Solnogradu (Avstrija). Tujci:
1. junija.
Pri m.nni Netuschil z Dunaja. — Briinler lz Budimpešte. — Schiller i Dunaja. — Maver iz Gradca. — Jembart iz Celovca. — Heumaior z Dunaja.
Pri Mm11«I i pl. "VVidmann z Dunaja. — Pirker lz Kočevja. — Hneber z Dunaja. — Turicer iz Trsta.
Pri cesarji avstrijakem: Maver z Dunaja. — Olo-bočuik iz Železnikov. — Štrukelj iz Gorice.
Tržne cen«- » IJnhlj tthl
dne 2 junija t. 1.
1*7		gl. kr.		Špeh povojen, kgr. .	gl.|kr.
Pšenica, hkti.   . .		682			—176
Rež,	...	520		Surovo maslo, ,	—190
Ječmen,	» ...	4155		Jajce, jedno ....	—i i
Oves,		3 09		Mleko, liter ....	— 8
Ajda,		4	—	Goveje        meso, kgr.	— 64
Proso,	* ...	4 67		Telečje	—M
Koruza,	% ...	5 04		Svinjsko         „ „	— 60
Krompir,		348		Kofitruuovo    „ n	— 38
Leča,	n ...	10	—		—!50>
Grah,		19	—	Golob......	— 20
Fižol,	v ...	11	—	Seno,   100 kilo    . .	S41
Maslo,	ktfr. .	1		Slama,   „ .	241]
Mast,	i •	—	66	Drva    trda, 4 Q metr.	6 60i
Speh tVišen	i it	—	M	„   mehka,   „ „	
Meteorologi čuo poročilo.
J	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm. 1	Temperatura	trovi Ntib"		Mo-kriua v mm.
-29. maja. j	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	73660 mm. 735 88 um. 736-78 umi. 73684 mm. 736-70 ram. 736 72 mM.	18-8*0 26 8" 0 20 8' 0 17 2* 0 27-4a 0 20-8" C	Sl. BVZ. sl-jug sl. zah. hrezv. sl. jz. sl. jz.	jas. d. jas. obl.	0 00 ram.
d 'S1 a 8	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer				obl. jas. d. jas.	0-00 on.
31. maja.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	736-32 mm. 736-15 mm. 73590 m«.	17 0° C 25-8» c 2O0u C	sl. svz. sl. szh. sl. szb.	obl. jas. jas.	000mm.
d g	7. zjutraj 2. pop. 9. »večer	736'06 miri. 734 32 mm, 734-66 mm.	19 6-0 298° C 20 2" 0	sl. svz. sl. zah. sl. jz.	jas. jas. jas.	OOOmm.
Srednja temperatura 22-1% 21*8°, 20-9° in 23 2«, za 5-6°, 5 0*, 4-0° in 6'1* nad noruialom.
ZD-u.aa.ads^st' "borza,
dn6 2. junija t. 1. (Izvirno telegrafiono poročilo)
Srebrna rent Zlata renta 5°/0 marčna
250 gld. 100 gld.
Srebro.........
Napol.........
C. kr. cekini......
Nemške marke.....
4°/o državne srečke iz 1. 1864 Državne srečke iz 1. 1864 Ogrtka zlata renta 4°/„    . .
Ogrska papirna renta 6%.....
6"/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . Dunava reg. srečke 50/n   .   .    100 gld. Zemlj. obč. avBtr. 4',% zlati Kast listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice
Kreditne srečke.....100 gld.
Rudolfovc srečke.....10 „
Akcije anglo-avstr. banke .   .   120 „ Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v.
85 gld. 35			kr.
	#	55	fl
117	n	—	n
102	n	—	ti
881		—	rt
283	n	50	n
126	•	50	n
10	• •	02'/,	n n
5		95	B
62	■	—	0
130	■	—	n
168	n	75	■
105		70	■
94	n	95	*
105	ti	20	n
116	M	75	■
125	■	80	n
119		75	i
98	ti	70	n
176	fi	—	n
18	n	50	*
116		50	n
205	a	—	B
Prežulostnega srca naznanjamo s tem vsem sorodnikoiii, prijateljem in znancem tužno vest, da je gospa
ANTONIJA POŽAR,
naduri t«> I jeva soproga,
danes ob pol 6. uri popoiudne, po dolgem in mučnem trpljenji, previđena s sv. zakramenti za tiniir:. joče, v 38. letu  dobe,  v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage pokojne bo 2. junija t. 1. na mirodvoru v Radečah pri Zidanem mostu, kjer se bodo brale tudi sv. maše.
Radeče, 31. maja 18^6.
Miroslava Požar,
hči.
Anton Požar,
nadučitelj.
Pavla Namro,
sestra. (.400)
Posebni pogrebui listi se ne bodo razpošiljali.
Zahvala.
Povodom smrti našega nepozabljivega očeta, oziroma deda in pradeda, gospoda
MATEVŽA LEBANA.
izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najtoplejšo iu najiskrenejšo zahvalo za gorko sočutje in mnogobrojno spremstvo k poslednjemu počitku.
V Šentvidu nad Vipavo, 28. maja 1886.
(405) Žalujoči ostali.
V našem založništvu je izšla in se dobiva po vseh knjigotržnicah knjiga:
Zlatorog.
(PlCLTLiTLSJr CL    p T CLT^IJIC CL
spisal
K. Baumbach.
Z dovoljenjem pisateljevim in zaloinikovim prehiti ANTON FUNTEK. Cena elegantno vesani knjižici 2gld.
Anton Funtek, dobro poznat po svojih izvornih pesniJkih proizvodih, podaril je slovenskemu narodu si svojim prevodom Baumbachove poezije * Zlatorog*, ki se je kot pravljica do denaJnjega dtU ohranila pri vseh pastirjih v dolih triglavskega pogorja, prekrasno darilo. Knjižica, kaj bogato in najelegantnije opremljena, bode gotovo vse rodoljube zelo obradostila, ki imajo srd in smisel ta ta pesniSki umotvor, c"egar dejanje se vrli na nalem romantičnem Gorenjskem.
Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.
000060066606600060060000000000000000
(351—3)
Praktikant ali učenec
se takoj vsprejmo v tukajšnjo špecerijsko trgovino. Na-tan&ueje pri upravnifitvn „Slov. Naroda"._(401—1)
Služba vrtarja
oddaja se na deželni kmetijski soli (slovenski oddelek) v Oorioi z letno plačo 240 gld. in prostim stanovanjem. Prosili, ki so slovenskega jezika popolnem vešči, v vrtarstvu dobro izurjeni, najmanj 24 let stari in neoženjeni, oglasijo naj se do 1*. Junija t. 1. pri podpisanem ravnateljstvu.
Gorica, dne 27. maja 1886.
3=2.2aZxa>mer.
ravnatelj.
(404-1) Št. 107.
Razglas.
(383—3)
Od županstva Gomilska se občno naznanja, da se je pri popravilih tukajšnjega farovškega poslopja dne 4. maja 1886 našel denarni znesek 4000 gld., katerega lastnik doslej še ni znan.
Kazoč na §§. 388 do 393 občnega državljanskega zakona se lastnik ali imetnik te najdbe pozivlje, naj se za njo oglasi ter dokaže svojo pravico do te najdbe.
Ako se najdeni denar v jednem letu od nikogar po pravici ne zahteva nazaj, zadobi najdnik pravico, prejemati užitek od najdbe. Lastninsko pravico, kakor pošten posestnik, zadobi najdnik stoprav v 30 letni dobi zastaranja.
Županstvo Groaoallslra,, dne 20. maja 1886.
Župan:
Božič.
„Kako sem se jaz likal."
Povest slovenskega trpina v poduk in zabavo Sestavil in spisal JI. AleAuvec 35 pol v osim-rki. Dobiva pa za znižano ceno 1 gld. izvod, po pošti 10 kr. v« <\ »aino pri -A_3n.ton.-o. Obrezi, ključarske ulice št. 3, III. nadstr.
„Ne v Ameriko!"
Povest  Slovencem v poduk, od Istega pisatelja   za znižano ceno 60 kr., po pošti 5 kr. več. (231—9)
„ŠVICARIJA". Tivolski park.
Jutri v ectrtek J*, t. m. (402)
vojaške godbe polka "baron Kuhn št. 17.
Začetek ot> : i. uri pbpoladnOi
Ustopnina 15 kr. — Za otroke pod 10. leti ustop prost.
r ftosipvolina prodna MT
■ ii-sn nt. *i v Rebru z triom vred proda so iz proste roke.
Kaj  več se izve v Npltal»Ulli nlicali št. 8 v vrvareikej proda|alnicl. (403—1)
leiarij a,' krema' ii' stalra^jfi
v Irši št. 8» v l*oatojlnl se da v najem se pošljejo A. KralKlier-jn v .»oHtojiiii.
Ponudbe n;ij '379—3/
i
X.
v H > 9 t 11» > J »tal.
Kongresni trg, na voglu gledališčne ulice.
priporoča  svojo  veliko  zalogo  vseh  vrst motloimil.
klobukov in k<ip;^'WSk
prej emu tu (H
kožuhovino in zimsko obleke
erez poletje v shranjevanje. (199—9)
Na Seemann-overa travniku „V Logu" na Viči oddala  se bode košnja v HCMlVI.jO
6. Junija popoluAuc ob 3. na
mestu kosoma v najem. (406—i)
Y „Narodni Tiskarni" y Ljubljani
prodajajo se
1
po znižani ceni.
1. zvezek: Deseti brat. Koinan.
2. zvezek: I. Jurij Kozjak, slovenski janičar.  Povest iz
15. stoletja domače zgodovine. — II. Spomini
na deda. Pravljice in povesti iz Blov-.'.rskega naroda. — III. Jesensko nor mej slovenskimi
rolharji. Crtice iz življenja naseda n:iro<ia. — V. Spomini starega Slovenca ali črtiee iz mojega življenja.
3. zvezek: I. Domen. Povest. — II. Jurij Kobila. Izvirna
povest iz činov lutrovske reformacije. — III.
Dva prijatelja.— IV. Vrlian Snmkova ženitev.
Huinoristična povest h narodnega življenja. —
V. (iolhla. Povest po resnični dogodbi. — VI.
Kozhivsku isodba v Višnji tlori.   Lepa povest
iz stare zgodovine 4-. zvezek : I. Tihotapec.  Povest iz  domačega življenja
kranjskih Slovencev. — II I i mil Uojiiije. Povest
za slovensko ljudstvo. — III. Klošterski /olnir.
Uviru* povest iz 18. Btoletja. — IV. Dya brata.
Resnična povest. 5. zvezek: I. liri mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska
povest it. 15.'stoletja.  — II. Nemški vtilpet.
Povest. — III. Sin kmidskega cesarja. Povest
iz 1<>. stoletja. — IV. Lipe. Povest. — V. Pipa
tobaka. Povest. — VI. V voj
Povest. — VI. V vojni krajini. Povest.
Dijaki dobivajo Jurčičeve „ Zbrane spise" po 50 kr. izvod, ako si naroče skupno najmanj deset izvodov.
Prodajajo so v (83—15)
„NARODNI TISKARNI"
■v Xj3-u."folja,n.l,
Kongresni trg, Gledališka stolha.
i Zvezek po 60 kr., ! eleg. vezan po I gld. j Pri vnanjih naroči-I lih velja poštnina '■< za posamični neve-; zani zvezek 5 kr., \ za  vezani  10 kr.
\» Raki, pri župnijs'-.; Otrkvj,  r»  okni] •■  < «-ste, daje se cela
pripravna za prodaj al nico, mesarijo ali za krcato, I ugodnimi potroji takoj v najem. — Natančneje pove posestnik. Fran Brodar na Raki. (9S1—3)
Cesto-moravsia trgovina za razpošiljanje kave
VTRNTI,     |#    M A Dl ICTI Vi     V TRSTU,
Via VaMirivo 10. l\- IflHriUO I IIV  Via Valdirivo 10.
priporoča sledeče okusne kavine vrste v balah po 4S , ko. netto vsebine, carine in poštnine prosto, tako da naročnik (345—7) nema nikakih stroškov več.
1 ko. Campoi, močna......... fflš. 1.25.
1   „   Java, nnla........... „ 1.35.
1   ,   Cuba. lian........... „1.52.
1   n   Geylon, zelo i.......... „ 1.72.
1   „   Moooa, ognjena in fina....... n   1 78.
1  _  Menado, aromatični........ „ 1.92.
Nadalje pristni, naravnost il Ilongknnga pripeljani daj, kateri ee. ako treba, s ka»i> vkupe zavije, */, ko. Son-chong gld. J.10, k'>. Feooo gld. 3.f)6, •/■ ko- -Peooo cvetja gld. 4.20. — Dopisuje N lahko  v vseh jezikih.
NAJBOLJŠI
?KP\R ZA CIGARET^
LE HOUBLON
Fraucosk fabrikat CAVVLE-jev & HENRY-jev v PARIZU.
Pred ponarejanjem se avari !
Ta papir priporočajo dr. J. J. Polil, dr. Bi Lndvvig, dr. B. Linpiiiann,
profesorji kemijo nn I hm.i, ikc-ni vseučilišči,
in sicer zaradi svoja i/.vrslnc kvalitete, naseluie čistosti in ker mu nrso pridjuiti nik.-ike zdravju škodljive reči.
»a c-s um. k nv. i/frrtgiTKTm    17, m« Birangor, APAIUS
iz najboljše banaške pšenice po najnižjih cenah prodaja na drobno
prvi umetelni mlin v Domžalah
v Ljubljani, Slonove ulice št. 50.
(395—2) G-vtstrdLiet. Zaloga na <lel»elo
pri Josipu Kušarji v Ljubljani,
Vegove ulic« Ht. O.
Za mnogobrojna naročila se uljudno prosi.
TJ-iiio*i&«!» (50—35) #
Z t
sob® la 2«l>o?{a
ustav lj a po naj no vej šem amerikanskom načina J brez vsakih bolečin ter opravlja plombo vanj a in
♦ vse sobne operacije ♦
♦ zobozdravnik A. Paichel, |
X poleg Hradecke^ra mostu, I. nadstropje. o
♦ ♦
Velika partija icres-i«)
(po 3—4 metre), v vseh barvah, za polno možko obleko, pošilja po poštnem povzetji, ostanek po gld. 8.75
JL j Storclt v Brnu.
Ako bi se blago ne dopadalo, se more zamenjati.
UBEcrll so: -
26. maja: Prezelj Josipina, 24 let, kuharica, Stari trg St. 11, zu plučni) tuberkulozo. — Jakob Janšu, 42 let, krčmar, Karolinška zemlja št. 4, za boleznijo na obistih.
27. maja: IIornimi Josip, 47 let, e. kr. poštni uradnik, Cerkvene ulice št. 1, za spi i-denjem jeter. — Strel Reza, 37 let, ffost.lničarka, Turjaški trgvšt. 1, za rakom na jetrih.
— Sotina Helena, 55 let, žena uradnika, Turjaški trg št 4, za mrtvoudom.
28. maja: Marija Habič, cerkovnikova hči, 4 leta, Študentovske ulice št. 13, za otročjim krčem.
29. maja: Janez Bizjak, delavčev sin, 2 leti, Stari trg; St. 11, za jetiko. — Gabrijela Rekar, komisijonarjeva hči, l1/, leta, Kolodvorske ulico št. 30, za vnetjem pluč. — Marija Eržen, mizarjeva žena, 68 let, Prečne ulice št 8, za bramorico.
81. maja: Janez Schrever, knjigovodja, 28 let, Poljane 8, za plučno tuberkulozo. V deželnej bolnici:
23. maja: Marija Jerov-šok, gostija, 85 let, za mrtvoudom. — Anton Zrimšek, go-stac, 69 let, za razkrojitvijo krvi.
24. maja: Anton Seljak, gostač, 60 let, za nlučnim edemom. — Marija Čik, krojačeva hči, 19 let, za jetiko.
25. maja: Marija Glavan, delavčeva žena, 25 let, za j e-tiko.
27. maja: Fran Bermk, sla umi kar,  23 let, za jetiko.
— Josip Klembas, mesar, 37 let, za vodenico.
28. maja: Marija Marko-vlč, posestnica, 66 let, za starostjo.
29. maja: Helena Mervar, delavka, 50 let, za srčnih klopcev hibo. — Anton Kle-menčič, zidar, 50 let, za plev-ritičnim eksudatom.
III 1 MlUHlIlIlaMIT 'II iMi	BK»JaV
	z ii;t(l 1 milijun sijajuih zđra-\ilnih um}) ehu v, že nad 40 let preskušeno*) in sledni dan nove zahvale   y.& OKtlraTljenje v vseh časopisih.
(202—6)
FRAN CHRISTOPH-ov
svetli lak za tla
je terez c3.-u.li.eL, se 3a.ltro s-ulSL laa. dol g-o tretjsv. Zaradi teh praktičnih lastnostij in jednostavnoga rabljenja se posebno priporoča, kdor hoće aam lakirati tla. — Sobe se v dveh urah zopet lahko rabijo. — Dobiva se v različnih barvah (prav kakor oljnato barve) in brezbarven (ki dajo samo svit). — Uzoroi lakiranja in navod rabi dobe se v vseh. zalogah
V Ljubljani se dobiva pri F?AN CHRISTOPH,
T       "V i izumitelj m jedini izdčlovatelj pristnega
-LrfVlO±iiri£i.llIX-*l.    svetlega laka za tla, PRAGA & BEKOLIN.
Previdnost pri kupovanji.
Zulttcvuj vseli lekarna li OKKJ IS\A !.-KXTIiA C VI 31 HIAI^TI JdMI.!^^ HOFI1I -t. originalno v;irsl veno Miamko (|»o«l<>I»i» in po«t]iiN izunift(ay» Ivana lloir-a). *) V obliki Hladnega mdravlliiietfa piva, slastna, prijetna pijača, najboljše olajševalno in življenje ohranjujoče sredstvo za bolehajoče na sulici, prsih, želodci in plučih, prebolele po hudih boleznih, pri zastarelih bole/.uili, zbitej III, ženskih boleznih in škrofelitiih. — *) Hladne /driivilnc eukolade pri bledici, hujsanji, slabosti, nor-vov.nosti. pomanjkanji slasti do jedij in nespauji; koii«eiiir<»vaui sladid izvleček* pravi liniciiin pri prsnih, plučuih, vratnih in katarictiiii boleznih, krči in kiiAljanji, škro-feljnih pn otrocih. — Bouboul iz Hladnega if.vleclut (v modrem papirji), vlažcva-jor i, slez raztapljajoči pri kašljanji, hripavosti in liolezni respirarijskih organov.
Zahvala za ozdravljenje z Dunaja.
Izumitelju zdravilnih in redilnih izdelkov iz sladnega izvlečka
S  IT  &  If  17 SOFP-tJp
na Dunaji in v Berlinu, Graben, Braunerstrasso Nr. 8.
DUNAJ, II, Ttborstrasso 79, dne 9. aprila 1K86. Že 10 let boleham za naduho, združeno semtertja t bolestnim kafiljem. Več let sem vse zastonj poskušala. Cele dni, tla, cele tedne morala sem onemogla ostajati v postelji; nadlegoval me je kašelj, bolečine v prsih, pomanjkanje sape, nesem mogla spati niti jesti. Kupila sem si 12 steklenic Vašega originalnega Ivana Hotf-a sladnega zdravilnega piva in VnŠe Ivana Hoff-a sladne zdravilne čokolade, in ko sem je porabila, čutim se boljšo, naduha pojenjuje, zopet lahko spim in jem in vidi se, dit sem krepkejša. Oh, kako veselje, da imam sredstvo, s katerim si lahko pomanjšam muke. Dolžna sem Vara iskreno hvaležuost za Vašo blagodejno izumitev.
Joaiplna Brauner, lastnica kavarne na Dunaji, II., Taborstrassc 79.
Nj. Veličastvo kralj saksonski: Vaše Ivana HoII-a sladno zdravilno pivo
dobro dene kraljici-mateii. (388—2)
(•lavna zaloga v LJubljani: HVIrr IiSis«nlU.
V Kranji: Fran Dolenc. V Gorici: G. Criotoioletti, o. kr. dvorna lekarna. V Knčevli: Ed. Hoffmann. V Krškem: R. Eu«elsper^er. V Idriji: Jos. Warto, lekar. V Liži: M. Prezelj. V Kad ol to vem: Dominik Rizzolh, lekar. VZagrehn: Salvatorjeva lekarna, knozo-škofijska lekarna in lekarna usmiljenih bratov. V Celji: J. Kupferschmidt, A. Marek, lekarja, J. Matic. V Karlovci: Fr. pl. Sest, lekar. V Maribora: F. P. Holaaek. V 1'luji: Jos. Kasimir. V Pulji: G. A. VVassermann, lekar. V Trstn: Fr. S. Prinz, via Aquedottuti. Foraboschi, Serravallo, Zanetti, iekarji, G. Cillia, droguerist. V Zadra: Crlktoforu Maz-zocco. V Celovci: W, Thurmwald, lekar.
Razširjeno po vsej zemlji. 27.000 mest, kjer se prodaja. — 400 bolnic in 10.000 zdravnikov ga zapisuje. Več sto tisoč ljudij je zopet pridobilo zdravje.
Prva, pristna, ozdravljajoča, okrepčnjoča Ivana Hoff-a sladna čokolada (za nialo-krvne, bledične, pri jetiki, pcinanjkanji slasti do jedij in spanja) je 64 krat v 40 letih, odkar se prodaja, odlikovana. Francoske, angleške in druge čokolade neso tako dobre za obranenje iu zopetno ori« d ob ljenje zdravja, kakor Ivana lloff-a sladna zdravilna čokolada. No smela bi manjkati pri nobenej hiši.
64 visokih odlikovanj v 40 letih, od kar se prodaja. Priporočajo in rabijo je skoro vsi cesarski, kraljevi, kneževskl in prinčevski zdravniki.
N4
V svojo prodajaintco Špecerijskega blaga vspiejmem takoj izurjenega, zvestega, 23—30 let starega
trgovskega pomočnika.
Zahtevam znanje slovenskega in nemškega jezika ter izvrstne priporočbe in spričevala.
A. Jurca v Ptuji.
(398—1)
Št. 946f>.
(396—1 i
Košnja v najem!
V ponedeljek 7. dan junija letos dopoludne ob 9. uri se bode košnja mostnih seno/etij pod gradom Tivoli po očitne j dražbi za leto 1886 kosoma oddajala v najem.
Dražba se bo pričela ob 9. uri dopoludne na senožetih poleg Lattermanovega drevoreda za vojaško oskrbovalnico.
Mestni magistrat Ljubljanski,
dne" 27. maja 1886.
Župan: Grassclli.
Med vsatovjij
Garantiran pitanec S
v škatljah po 6 Ko., Ko. po 60 kr., fikatlja 30 kr., P se pošilja po posti proti predplačilu alt povzetji. m "V &l<uilli na. debelo ceneje. •
OROSLAV DOLENEC, \
svečar, (84—17) p
v LJubljani, Gledališke ulice. |
KARINGER-JI
na Velikem Ir^ii
se dobe
t) O
(3fo-4)   po najnižji ceni.
LIPPMANN-OVI
KARLSBADSKI šumkCi praški
izdelujejo se s pomočjo iz Karlsbadskih voda dobljenih studenčnih produktov, imajo tedaj v sebi vse učinkujoče snovi istih in imajo tedaj izvrstne zdravilne kakovosti.
Baba prijatna. Slat vabnjajoča.
Vadeniecum
za
bolehajoče v želodci.
Upliv gotov. Za prabavljanje.
Dodpisani Herman Konrad Kunstitscb, zastopnik » francoske zavarovalne delniške družbe, izjavljam s tem, da v Mokronogu, Trebeljevu, Vačah in Savi razširjene slabe vesti o nadzorniku c. kr. priv. zavarovalne družbe Avstrij-ki Pliiinix gosp. H i ha r d u Raunicherju kot popolnem neutemeljene pte-klicujem.
V Litiji 26. maja 1886. (397) Herman Konrad Kunstitsch.
Išče se stareja
odpravnica poŠte
(I*owtexi>eclit<>i*iii)
za manjšo poštno postajo. — Ponudbe pošiljajo naj se: Jo«. Čebular-u, nredništvo ,0bzorau, Zagreb. (399—1)
J. Giontini v Ljubljani
priporoča priljubljeno zbirko
slovenskih ljudskih knjig
m koloriranim   zavitkom,   katere je  ravnokar izšlo d&ljčih pet zvezkov in sicer:
Car in lesar............
Darinka, mala < rnojgorka......
Kra/em I"redjtauiNki.........
Jurouiil.............
liiiron Kavbar............
in v novi izdaji: Vrtomirov prstan .... Daljo:
Narodne pripovedke za mladino. . . , Pripovedke za mladino, I. Zlatorog  . ,
Po pošti stane vsak zvezek S kr. več.   Razen navedenih povestij jih je še več drugih v zalogi in seznam o njih je na razpolaganje. (393- 2)
20 kr.
24 „
1« .
16 „
24 ,
20 ,
24 ,
20 .
Neprekostjivo čistilo
upliva brez Izjeme hitro In gotovo.
Zdravo! Okrepčujoce!
Tedaj boljši, nego vsa hitro uplivajoča sredstva, pile, itd. Prijetno, ceno, priprav■■ o!
Zdravniško priporočano pri boleznih želodca, črev, jeter obistij in mehurja. Priznano izvrstno
pripravljajoče in pospešujoče sredstvo pri zdravljenji z mineralnimi vodami.
Dobro steno in mnogo istano domaće sredstvo
pri motenem in slabem prebavljenji, pomanjkanji slasti do jedij, sblapu želodca in črev vsled sedenja, zaslizenji, slabosti po jedi, sitnem vzdigovanji in napenjanji, zgagi, bolečinah v želodci, ščipanji ali krči, navalu krvi, glavobolu, omotici, trd o v rat u«'in glavobolu, strjen j i krvi, zlatej žili, nepravilnem izpraznenji, trdovratnem zapiranji in debelonji. Pobi v a »e v škatljicah za poBkušnjo po 60 kr. (1 m.), a Vi škatljica 2 gld. (3 m. 50 v.) v lekarnah in pro. da|alniwah mineralnih vod.
Pt-Jc+nn   <tamn 'ma  VHllkl1   posamična škatljica
rrioUlU   oamu,   varstveno  znamko  in Lippmann-ov
imenski počrk.
Afco se posije 2 gld. 15 kr. ali 3 m. 80 v., pošlje poštnine prosto jedno originalno škatljico
Lippmann-ova lekarna v Carlsbad-u
ali njene zaloge. Manj kot jedna originalna škatljica se ne pošlje. Dobiva se na Kranjskom v lekarnah v Kranjl, v LJub-ljanf (U. pl. Trnkoczy, lekar, II. ttirschitz, lekar), v Ku-dolfovem, v Radovljici, v <'mumiji, kakor tudi v vseh lekarnah avstrijske države itd.
I'.datelj i» odgovorni urednik: Ivan Železnikar.
Zahvala in priporočilo.
Udano podpisani se zahvaljuje svojim p. n. knpovalcem za do sedaj skazano zaupanje in priporoča za to stvorio svojo bogato zalogo
solnčnifeo-T*
lastnega izdelka iz solidnega blag", moderno narejenih in po nižjih cenah, kakor se dobivajo solčniki slabše bate, ki se od drugod uvažajo; potem
dežnike
v jako bogatej izberi, vsake velikosti, barve in snovi, kakor: bombaž, alpaooa, oloth, botanv, pol ■vila, svila, double-faoe-svlla itd., ravno tako na navadnih, kakor na patentovanlh avtomatnih Stojalih, ki bo se tako bitro priljubili, z modnimi palicami po najnižjih oenah.
£$l><»ci|ulitot<3 dežnikov« patontovanl samootvornl, patentovanl samozapornl, ▼ kovčegu ahranljlvl, dežniki ■ palico od tltanija ali pa z zlatim stojalom so vedno v zalogi.
Dežuiki bo kaj naglo in ceno na novo prevlačijo ali popravljajo, ter naročila z dežele izvršujejo se točno po volj  naročnika s poštnim povzetjem. Prekupcem posije se na zalite vanje, obširne cenilnike.
±a,"bri3sstn.t d-ejžziilco^r in sola^-či^ilcoTr,
v LJubljani, Mestni trg št. 15. (277—5)
VELIKA
(5000001
kot največji dobitek v najare- ne-Jeui slučaji ponuja velika od lla.ni-bnrške države zajamčenu denarna loterija.
Specijelno pa: 1 prem. a mark 300000 1 dobit, a mark 200000
dobit, k mark
dobit, a mark
dobit. & mark
2 1 1
2 dobit, a mark
1 dobit, h mark
2 dobit, a mark
1
5 3 26 56 106 253 512
818
dobit. 4 mark dobit, a mark dobit, a mark dobit, a mark dobit, a mark dobit, a mark dobit. 4 mark
100000 90000 80000 70000 60000 50000 30000 20000 15000 10000 5000 3000 2000 1000
5 0 0 145
dobit, a mark dobit, a mark
31720 dobit, a mark 16990 dobit, a mark
300,200, 150, 124, 100, 94, 67, 40, 20.
Najrovejsa velika, od visoke državne vlade v IIAMBUKUU dovoljena in z vsem državnim premoženjem zajamčena denarna loterija ima 100.000 srečk, od katerih se izžreba 50.500 srečk. Za žrebanje določeni skupni kapital znana
9,550.450 mark.
Znamenita prednost te denarne loterije je ugodna naredba, da se vseh 50.500 dobitkov, ki so zraven v tabeli, že v malo mesecih in sieer v sedmih razredih sukcesivno gotovo izžreba.
Glavni dobitek prvega razreda /.nn$a 50.000 mark, poraste v drugem razredu na 60.000, v tretjem na 70.000, v četrtem na 80.000, v petem na 90.000, v šestem na 100.000, v sedmem pa oventuvelno na 500 000, specijelno pa na 300.000, 200.000 mark itd.
Prodaja originalnih srečk te denarne loterije je izročena podpisani trgovakl hiši in vsak, kdor jih hoče kupiti, n»j se neposredno na njo obrne.
Častiti uaročevalci se prosijo naročitvi pridejati dotične zneske v avstrijskih bankovcih ali poštnih markah. Tudi se denar lahko pošlje po postnej nakaznici, na željo se uaročitve izvrše tudi proti poštnemu povzetja.
Za žrebanje prvega razreda velja 1 cela originalnu srečka av. v. gld. 3.50.
1 polovica originalne »rečice av. v. gld. 1.75. 1 četrtina originalne srečke av. v. gld.—.OO.
Vsuk dobi originalno srečko z državnim grbom v roke in ob jednem uradni načrt žrebanja, iz katerega se razvidi vse natančneje. Takoj po žrebanji dobi vsak udeleženec uradno, z utis-nenim državnim grbom, listo dobitkov. Dobitki se točno po načrta izplačajo pod državnim jamstvom. Eo bi kakemu kupcu srečk proti pričakovanju ne ugajal načrt žrebanja, pripravljeni smo ne ugajajoče srečke pred žrebanjem nazaj vzeti in dotično vsoto povrniti. Na željo se madni načrti žrebanja naprej zastonj pošiljajo na ogled. Da nam bo mogoče vsa naročila skrbno izvršiti, prosimo taista kolikor mogoče hitro, vsekako pa pred
9mM«'<iA«M 1 QQft (kateri dan bode žrebanje . JUuljem   lCCW prvega razreda)
nam direktno doposlati.
(238—16)
VALENTIN & 00,
Bankgeschaft,
Lastnina in tisk »Narodne Tiskarne".