>to XXXIII. Številka 72 J***©vitelji: občinska konferenc« SZDL i«, Kranj, Radovljica, Skorja Loka Trti* - Izdaja Časopisno podjetje Kranj - Glavni urednik Igor Slavec Odgovorni urednik Andrej Zalar S, tanovanjsko naselje Planina I pri Kranju je zgrajeno. Pred kratkim so odprli novo šolo, čez nekaj mesecev pa bo zgrajen še vrtec. Vzhodno od Planine I raste novo naselje Planina H, kjer bodo prva stanovanja vseljiva že letos. Hkrati z bloki gradijo tudi ceste in parkirišča. Vprašanje je le, če ne bo cena kvadratnega metra za marsikaterega pričakovalca previsoka. Kranj, petek, 19. 9. 1980 Cena: 5 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1940 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. LASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Uaearnim višanjem cen bomo dosegli boljših rezultatov v našem gospodarjenju klepov je dovolj podnevni torkov posvet med-ega sveta zveze sindikatov za J*ko. ki sta se ga udeležila tudi ik republiškega sveta Z.SS Hafner in sekretar medobčin-«veta ZK za Gorenjsko Zdrav-Krvina. je bil posvečen najbolj -*lnim vprašanjem: uresničenj** Politike gospodarske stabili-pripravi na -2. konferenco sprejemanju srednjeročnih v in nalogam, ki jih mora t opraviti še do konca letoš-leta. -^•ih sklepov niso sprejemali, ^> o vsem tem bilo sprejetih % Izluščili so le tisto najbolj kjer mora sindikat še ji svojo aktivnost, kjer je nje- S ob HOletnui NJ - Članu sveta federacije 4 16 septembra čestitali predstavniki družbenopolitičnega življe Gorenjske ki so se zbrali na prisrčni slovesnosti v prostorih IBI V imenu delovnih ljudi, občinskih skupščin m družbe V imenu aeiovnin yu»«. ........ZT ""i."' ""\Y'j iS^^itičnih organizacij Gorenjske je čestitko prebral sekretar Med VtŠSvkega sveta ZKS za Gorenjsko Zdravko Krvina in sla vijencu l&il darilo - umetniško sliko, delo akademske slikarke ' CUnjak predstavnik delovnega kolektiva IBI je izročil ume Ul* slikarja domačina Marjana Belca. Janko Urbane Olga Mannku izročil Plaketo Porezen 7.5 ki itev IVi- letnice bitja no Poreznu. - /- S. bila 1. S. pa /c izdelana V - Poto: P Sčasoma, verjetno že po novem letu. bo kirurgična ambulanta odprta dvakrat ali trikrat tedensko, leta 1981 pa bo verjetno začela delovati vsak dan. Nova specialistična dejavnost jeseniške bolnišnice z »dislocirano« ambulanto, bo poleg sedanjega otološkega oddelka prav gotovo zelo približala zdravstvene usluge bolnikom v drugih občinah: le-tem namreč ne bo več treba po operaciji na preglede v jeseniško bolnišnico, pač pa bodo lahko iz tržiške. kranjske in škofjeloške bolnišnice hodili na kontroio v bližnjo kranjsko kimrgično ambulanto. Zdravstveni dom Kranj, ki daje ambulanti na voljo prostore, namreč že ima pred petimi leti urejeno operacijsko dvorano primerno za določene kirurške posege ter prav tako rentgen, laboratorije in mavčarno. kar seveda kirurg pri svojem delu potrebuje. Sporazum o ustanovit vi kirurgične ambulante, ki ga bosta v kratkem sklenila Gorenjska holniš niča Jesenice in pa kranjski zdrav stveni dom.-pa posebej omenja, da takoimenovana mahi kirurgija še naprej ostane domena splošnih zdravnikov. Lani smo na (lorenjskem potrebovali 154 postelj na kirurgičnih oddelkih in sicer 85 v jeseniški bolnišnici. 70 pa v bolnišnicah Kliničnega centra. Kazmerje uporabe kirurgičnih postelj naj bi se v bodoče povečalo v domači regiji; za vse vrste ostalih storitev, tudi kirurgič mh. ki jih v domačih bolnišnicah ne opravljajo in pa vrhunskih medicin skih storitev, pa je bolnikom gorenjske regije zagotovljeno zdravljenje v Kliničnem centru. Vse loje zajeto v samoupravnem sporazumu o strokovnem sodelovanju in delitvi dela med Kliničnim centrom in < J oren j-skim zdravstvenim centrom, ki je bil podpiran iunija letos. I.. M. Odločitev slovenskega izvršnega sveta Dražje meso — polnejše mesnice Danes so začele v Sloveniji po sklepu republiškega izvršnega sveta veljati nove, višje cene mesa. Meso bo v poprečju dražje za 21.1 odstotka, kar je predlagal tudi medrepubliški komite za trg in cene ter določil nove proizvajalčeve prodajne cene za mlado pitano govedo mesnate prašiče in piščance, prav tako pa izračunal nove maloprodajne cene mesa. Nov ukrep naj bi spet napolnil mesnice s svežim mesom, isti cilj pa imajo tudi kompenzacije za obe najpomembnejši vrsti mesa: junetino in svinjino. Kompenzacija bo znašala 7 dinarjev za kilogram, kar pomeni, da bo povprečna podražitev le 18-odsotna. kompenzacije pa bodo zagotovile iz proračunov republika in občine. Če ne bi bilo kompenzacije, bi na primer moral kupec odšteti za kilogram junetine 101,90 dinarja, na račun kompenzacije pa bo znašala drobnoprodajna cena kilograma 94.90 dinarja. Svinjina, za katero prav tako velja kompenzacija, bi brez nadomestila proračunov veljala 98,80 dinarja za kilogram, z nadomestilom pa bo njena cena 91,80 dinarja. Za druge vrste mesa (govedina, teletine, perutnina) kompenzacija ne velja in bo tako treba za kilogram govedine odšteti 82.75 dinarja (stara cena 63.87 dinarja), za kilogram teletine 106.34 dinarja (stara cena 84,94 dinarja) in za kilogram piščančjega mesa 53 dinarjev, stara cena pa je bila 44.65 dinarja. Poprečna podražitev teh vrst mesa. za katere kompenzacija ne velja, dosega 26.6 odstotka. Vzroki, da se je izvršni svet odloČil za podražitve, so več ah manj znani. Na ponedeljkovi seii so iih ponovno ocenili in menili, da tičiio korenine kritične preskrbe z mesom v Sloveniji v neurejenih in nestabilnih odnosih v reprodukcijski verigi, v zadrževanju živine v hlevih in v premajhnih prizadevanjih proizvajalcev za stalnost oskrbe. Odločitev o kompenzaciji za junetino in svinjino je posledica predhodnega dogovora s predsedniki izvršnih svetov slovenskih občinskih skupščin o koriščenju sredstev republiškega in občinskih proračunov ter za to oblikovanih skladov. Prav tako bo v enem mesecu preučena možnost, da se kompenzacije vgradijo v reprodukcijsko verigo, hkrati pa bodo pripravljeni ukrepi za zagotovitev trajne in stalne preskrbe trga z mesom, predvsem pa trajne proizvodnje. Izvršni svet je ugotovil, da je treba opredeliti odgovornost živinorejsko-poslovne skupnosti za stabilno proizvodnjo in preskrbo, določiti položaj klavne in predelovalne industrije ter se zavzemati za dosledno spoštovanje pogodbenih obveznosti. Nujna bo podpora bank. prav tako .pa so za preskrbo odgovorne predvsem občine. Prizadevati si je treba za oblikovanje enomesečnih tržinih zalog mesa. Zavod SRS za rezerve naj najame posojilo, odločujočo vlogo pa bodo morale imeti tudi inšpekcije. Predvsem pa je treba nove dogovorjene cene spoštovati in jih ne izigravati! Le tako se problemi, s kakršnimi smo se srečevali doslej, ne bodo ponavljali. J. Košnjek Prispevek k pobratenju KRANJ — V torek se je s petdnevnega obiska v pobratenem italijanskem mestu Rivoli pri Torinu in sosednjih mestih vrnila delegacija občinske konference Zveze komunistov Kranj. Na obisk jo je povabila Komunistična partija Italije Rivolij« in celotnega torinakega območja. Kranjčani so z gostitelji izmenjali izkušnje o delovanju naše Zveze komunistov in Komunistične partije Italije, seznanili drug drugega z aktualnimi družbenopolitičnimi nalogami ter menili, da je treba načine, ki prinašajo globljo vsebino pobratenja, še bogatiti. Letos slavi pobratenje med Rivolijem in Kranjem jubilej: od podpisa listine je DOGOVORIMO SE preteklo pet let in v tem čaau je bilo v razne oblike sodelovanja vključenih že nekaj sto ljudi. Kranjska delegacija je imela priložnost sodelovati na festivalu osrednjega glasila italijanske partije Unita in spoznati tudi sosednji občini Collegno in Grul-Iiasco, predvsem pa položaj, vpliv in borbo italijanskih komunistov za vstop v vlado. Predstavniki pobratene občine in sosednjih mest so ob tej priložnosti izrekli pozdrave delovnim ljudem in občanom Kranja ter podprli odločenost jugoslovanskih komunistov in vaeh delovnih ljudi ter občanov nadaljevati Titovo pot in odstraniti težave, ki jih trenutno imamo. Na 6. in 7. strani objavljamo gradivo za sejo zborov skupščine občine Radovljica in gradivo o sklepih minule skupne seje vseh treh zborov in posameznih zborov občinske skupščine. Radovljiški delegati bodo tokrat razprav Ijali o dogovoru o kadrovski politiki, o polletnih gospodarskih rezultatih ter o kršiteljih družbenega dogovora o razporejanju dohodka. Strokovne službe so pripravile Se več odgovorov na delegatska vprašanja 1 PO JUGOSLAVIJI »Sodi-lihi« v javni razpravi Zakon o omejitvi vožnje z motornimi vozili je še naprej v središču pozornosti. Po pritožbah delovnih organizacij, da nekateri členi tega zakona kršijo načelo ustavne enakosti združenega dela, je bilo slišati celo mnenje, da je zakon v nasprotju z ustavo. O teh vprašanjih so razpravljali na ustavnem sodišču Jugoslavije. Sprejeli so sklep, da bodo sprožili javno razpravo, ki naj bi dala nove predloge za končno rešitev tega problema. Sodišče namreč dvomi, da je omenjeni zakon sprejel pristojni organ. Pričakujejo, da bodo v javni razpravi razpravljali o celotnem zakonu. Domnevajo namreč, da predpis ni pravilen tudi z ekonomske plati. Dober predelek koruze Jugoslavija je v pridelovanju koruze močno napre dovala. V slabih petnajstih letih se je pridelek povečal za 61 odstotkov, vzgojili smo odlične vrste hibridne koruze, ponekod pridelajo že 188 metrskih stotov na hektar, vendar pa svojih možnosti ne izkoriščamo dovolj. Lahko bi namreč že pridelali 12 milijonov ton koruze, pridelamo pa jo približno 2 milijona ton manj. na kar pa ne vpliva cena koruze, kot skušajo nekateri dokazati, saj bi lahko trdili celo nasprotno, da je koruza pri nas precenjena. Vzroke je treba iskati v slabo organiziranem odkupu, neurejenih cenovnih razmerjih, preslabi obrambi pred poplavami, slabi povezanosti pridelovalcev s porabniki in prepočasnem uvajanju novih tehnoloških dosežkov. Ob tem najdemo cel kup opravičljivih vzrokov tudi za tistega, ki pridela desetkrat manj koruze na hektar. Lek in Javor S podpisom samoupravnega sporazuma med ljubljanskim Lekom in Javorjem iz Pivke so se dogovorili o gradnji nove tovarne opaznih plošč v Javorju. Lek bo prispeval denar za gradnjo, Javor pa bo njemu odstopal potrebne devize. Lek bo prispeval 67 milijonov dinarjev, Javor pa bo izvozil približno 70 odstotkov opaznih plošč in devize odstopal Leku. Tako bosta oba imela koristi. Konferenca o bančništvu Po številnih razpravah, pogovorih in posvetovanjih v zadnjih treh letih, kjer so skušali odkriti zavore učinkovitejšega gospodarjenja z denarjem, bo vsekakor treba potegniti črto in oceniti, kakšen je položaj delavcev pri gospodarjenju z denarjem in preobrazbi bančništva. K temu bo vsekakor pripomogla problemska konferenca CK ZKS ob koncu tega meseca ali najverjetneje oktobra, na kateri bodo ocenili idejnopolitična vpraša nja pri uveljavljanju dohodkovnih odnosov, učinkovitosti dela in gospodarjenja z denarjem kot podlage za uresničevanje politike gospodarske stabilizacije. Nova delovna mesta V planih za naslednje srednjeročno obdobje v Bihaću predvidevajo, da bodo do leta 1985 odprli 4000 novih delovnih mest. To bodo dosegli s tem, da bodo uvedli nove izmene, povsem izkoriščali sedanje zmogljivosti in povečali proizvodnjo ter tako omogočili večje sodelo vanje bihaške občine pri celotnem izvozu SR BiH. r Svet v tem tednu Švedska študijska delegacija v Stolu — V torek. 16. septembra-, je kamniški Stol obiskala študijska skupina slušateljev visoke sindikalne šole iz Faluna na Švedskem. Študentje in profesorji so si ogledali Stolovo proizvodnjo in se pogovarjali u samoupravnem odločanju' v združenem delu. Petdnevni obisk v Sloveniji so c ponedeljek. 15. sep tembra. začeli z razgovorom s predstavniki republiškega sveta Zveze sindikatoe Slovenije in republiškega odbora sindikata delavcev goz darstva in lesarstva, ki so Jih seznanili z družbenoekonomskim razvojem Slovenije in Jugoslavije ter organizacije Zveze sindikatov Slo venije. Obiskali so tudi medvoški Color, kjer jih je prav tako zanimalo samoupravno odločanje v združenem delu ter vloga sindikata. Mudili so se tudi v dveh krajevnih skupnostih — Medvode in »Komandant Stane« v Šiški — kjer so preučevali njuno samoupravno organiziranost in financiranje družbenih dejavnosti. — V. M. Številne prireditve vezistov Letošnje praznovanje dneva enot za zveze, 26. septembra, bo še posebno slovesno in pestro. Pripadniki enot za zveze pripravljajo za svoj praznik več prireditev, s katerimi bodo počastili tudi 35. obletnico osvoboditve. Prva bo jutri, 20. septembra, ob 11. uri na Polževem. Tod bo 9. srečanje vezistov NOV in PO Slovenije ter poštnih delavcev, ki so se udeležili narodnoosvobodilne borbe. Organizatorji glede na dosedanje prijave predvidevajo, da se bo sestalo okrog štiristo od dobrih tisoč še živečih partizanskih vezistov. Zbor ne bo namenjen le ponovnemu snidenju vezistov, ampak bodo poštni delavci med njim pripravili vabljiv kulturni spored, tekmovanje v športnih disciplinah in ogled sodobnih sredstev za zveze. Praznik bo v znamenju osrednje proslave, med katero bodo v eni ljubljanskih vojašnic razglasili najboljši enoto za zveze v armadnem območju. Ta dan bodo tudi srečanja vezistov NOV s pripadniki današnjih enot za zveze v garnizijah širom po Sloveniji, pripadniki armade bodo obiskali delovne organizacije, ki proizvajajo sredstva za zveze, člani radioamaterskih klubov bodo pripravili tekmovanja, poštni delavci pa bodo v sodelovanju s planinci in drugimi občani izvedli več pohodov po kurirskih in drugih partizanskih poteh. Pododbor vezistov NOV in POS za Gorenjsko bo v sodelovanju z gorenjskimi poštnimi delavci pripravil 10. oktobra na P rimsko ve m v Kranju redno letno skupščino. Na njej bodo pregledali svoje delo v minulem letu, sprejeli program bodočega dela, izvolili novo vodstvo odbora in podelili priznanja jubilantom. Predstavniki pošte in Iskre se bodo pogovorili tudi o nadaljnjem sodelovanju. B. Blenkus Kranj — Ta teden so se v Kranju zbrali predstavniki občinskih >>rga nizacij Rdečega križa devetih jugoslovanskih mest: Ranja Luke Ritole. Hercegnoiega, Leskovca, Osijeka. Rijeke. Splita m Zemuna, da bi se s predstavniki kranjske organizacije Rdečega križa pogovarjali in izmenjali izkušnje o delu te humanitarne organizacije m še posebej o organizaciji krvodajalstva. Posvetovanje o tem /c bilo na Golniku, o praktični izvedbi krvodajalske akcije pa si> af gostje pogovarjali z aktivisti Rdečega križa v krajevni skupnosti Planina Obisk r Kraniu sodi v okvir sodelovanja med devetimi občinskimi organi'zaci/ami Rdečega križa, o čemer je bil leta I97H podpisan tudi samoupravni sporazum. Na sliki: predstavnike Rdečega križa je r sredit zjutraj sprejel tudi predsednik skupščine občine Kranj Stane Rožič. (I.. M.) — Foto: F Perdan Pomembna priprava programa Kranj — V sredo se je v Kranju sestala delovna skupina za izvedbo letošnje akcije Nič nas ne sme presenetiti, ki bo zaključena prihodnje leto. Na seji so ugoto- Popravek V na V zapisu »Prelita je bila kri mla dih življenj« v spomin svečanosti ol 38-let niči tragedije v Udin borštu, k je bil objavljen v Glasu z dne 16.9 se je pojavila neljuba napaka Zadnji odstavek se glasi pravilno programu je sodelovala godba . pihala iz Kranja, moški pevski zbor iz Naklega. recitatorki KITI) Dobrava Naklo ter učenci osnovne šole S.Jenko Kranj in 1. kranjske čete Naklo.« Moškemu pevskemu /boru iz Naklega. ki je pomotoma izpadel, se za napako opravičujem. D. Paplcr vili. da so v občini pogoji m uspešno izvedbo ak ci|e. prav tako pa so nekatere družbenopolitične organizacije, skupnosti in nstano ve že pripravile program aktivno sti. Člani delovne skupine ho se dogovorili, da bodo dobile krajev ne skupnosti, temeljne organizacije, družbenopolitične in družbe ne organizacije ter društva eno ten in usklajen program izhodišč ter napotkov za akcijo, ki bo kratek, jasen in usklajen. Gradivo bodo prejeli predsedniki svetov krajevnih skupnosti, direktorji in predsedniki komitejev za ljudsko obrambo po krajevnih skupnostih in v združenem delu. Program bo oblikovan do konca septembra, kol terjajo izhodišča republiške konference SZDL. tako da bodo vsi sodelujoči v pripravi akcije lahko začeli pravočasno z aktiv nostjo. -jk Naloge za jeser NKW Y()RK - V palači Organizacije združenih narodov v Yorku se je končalo posebno zasedanje generalne skupščine svet organizacije / edino, vendar pomembno nalogo: določiti strat gospodarskega razvoja do leta 1990 in se dogovoriti o kraiu in dogovarjanja in pogajanj o spremembi svetovne gospodarske ui Zasedanje je bilo /a ! I dni daljše kot je bilo predvideno i nikomur zaradi tega ne sme biti žal. saj je bila dogovorjena strategija razvoja v prihodnjih desetih letih, o načinu in kraju popi o novi svetovni gospodarski ureditvi pa bo moralo odločiti jesensko; sedanje generalne skupščine. To zasedanje bo zaradi tega izr važnosti. Dogovor o načinu in kraju pogajanj bo nujen in to bat naloga za generalno skupščino. Veliko lažje bo dokončno sprejeti s* tegijo razvoja, saj so predlog dokumenta na pravkar končanem nem zasedanju generalne skupščine v palači na Rast Riverju st vsi. potem ko so po tritedenskih pogovorih črtali i/, dokumenta obvezujoče ukrepe To sicer vrednost dogovora zmanjšuje, vseenopT že soglasno sprejetje dopolnjenega besedila velik uspeh. Povzemamo nekatere glavne značilnosti dogajanj v palači nizacije združenih narodov Članice svetovne organizacije so se loma dogovorile. d;i bo v prihodnjem desetletju rast družbene« izvoda 7 odstotkov, kar je odstotek več od plana za sedanje deset Dosti je bilo razprave, kakšen naj bo prispevek razvitih za mani in nerazvite. Točne v išitie niso določili, ampak so pozvali razvite ■ trudijo prispevati 0.7 odstotka družbenega proizvoda za mani " in nerazvite To je toliko, kolikor naj bi razviti dajali že v s«_ desetletju in dvakrat več. kot je znašal prispevek v resnici V Yorku je bil sprejet besedno precej očiščen dokument. Nekateri da nima prave vrednosti, ker ne združuje tudi načinov in uki dosego cilja in ostaja le na ravni želja, drugi pa pravijo, da je ie~ no sprejetje takšnega dokumenta uspeh. Kako in kje naj potekajo pogajanja o novi gospodarski ui sedanjem posebnem zasedal.ju ni bilo razčiščeno. To je nal<_ skega zasedanja, vendar ostaja ključno vprašanje, kakšne bodo nosti osrednjega <>rgan;i za pogajanja, sestavljenega iz vseh čb tovne organizacije. Predlog, da bi to telo vodilo in usklajevj lanja. ni bil soglasno sprejet. Blok razvitih držav je menil naloga specializiranih agencij Organizacije združenih narodov imajo razviti največ besede Po mučnih pogajanjih so razen Zvezne republike Nemčije in Velike Britanije vse druge Članice šale s predlogom Tudi ta razprava kaže. da preživlja svet področju težko krizo. Težko se bo izkopal iz težav, posebno rs' države, ki nimajo ne nafte, ne industrije, ne kapitala. Skupina ~" zarja na resnost položaja. Njihov plačilni deficit znaša nad 80 naV dolarjev, v naslednjih treh letih pa bo manjko večji še za cu\ .S dolarjev. V teh letih so si nerazviti in dežele v razvoju nakonaU ta8 400 milijard javnega in zasebnega dolga. Položaj je tak. da ce države sprašujejo, kako bodo nerazvite države in države v " povrnile dolgove Resnost položaja je vplivala na vzdušje na zasedi in na njegov zaključek. ' ' Jugoslavija je med najaktivnejšimi udeleženci pripravil«! *o stanka na konferenco o evropski varnosti in sodelovanju v mS Naš veleposlanik Miroslav Zotovič je pojasnil stališča do Ane* reda glavnega madridskega sestanka, ki so obenem tudi stalrtrfs« neuvrščenih in nevtralnih držav. Pri sestavi dnevnega reda \ sodbi in sodbi nevtralnih in neuvrščenih držav treba u pošte v* tovore zadnje konference o evropski varnosti in sodelovanju v Btaa9*4 zagotoviti raven primerno pomembnosti sestanka, in se Hoam^^ načine nadaljevanja konferenc o evropski varnosti in Jj^j-- ^ Poseben pomen je treba dati varnosti in sodelovanju v °rcX.uA?'' prispevku držav tega območja, ki niso podpisnice Helsinške kosi**^ Naša država tudi vztraja, naj bo madridsko srečanje na siš**^ ravni, kar bi povečalo politični pomen. Na madriskem sestanku sta' španski in avstrijski veleposlanik povedala stališča, enaka n* soroden pa je bil tudi smisel nastopov veleposlanikov Cipra in L*~" ensteina Položaj v Turčiji se umirja. Država utegne že ta teden dobit vlado, kar je zagotovil novi turški voditelj general Kenan Evran l bodo začasno ustavo in izvolili ustavodajni svet. Novi vodite!i ?o/val k strpnosti in prispevku vseh k ustalitvi položaja vi osebna skupina atlantskega pakta pa je sporočila, da se \a gjjf Ženevi lahko začno pogajanja meti Sovjetsko zvezo in 2d, državami Amerike o omejevanju strateškega jedrskega o| Na obisku v Jugoslaviji so belgijski parlamentarci, ki »ta" jela predsednik predsedstva SFRJ Cvijetin Mijatovič* in zveznega izvršnega sveta Veseliti Djuranović. Pri nas na objgšj« tudi predsednik gibanja SVVAPO Sama Nujomo. ki se bori za nosi Namibiie J K« K/TAJSKI ČASNIKARJI V KRANJU - Kranjsko t* včeraj dopoldne obiskali predstavniki kitajskega časopisa Kunženžibao, ki so na obisku v Jugoslaviji rta sindikatov Jugoslavije Med obiskom v Sloveniji sZTlZ* obiskali r Ljubljani Jugoslovanski center za teorijo ia* samoupravljanja, Avtomontažo in republiški svet Zve*? Kitajska delegacija ne zanima za družbenoekonomski mjsfj ntje, za samoupravno odločanje in vlago sindikalne orgnsM samoupravnem socialističnem sistemu, (jk) - Foto: F. ** KRANJ V sredo. 17. septembra, je bila na Visokem 120. seja izvr&Cj kraniske občinske skupščine Izvršni svet tako uresničuje daj? se bo (M| ^aMrt c|0 ?nHH nestal v posamezni krajevni skupnosti »H organizaciji ter se take* seznanil z njihovimi problemi. Rase***] tike Visokega je bilo na seji govora o vzrokih krAitve dru žhtaV/ vora o politiki razporejatipt dohodka v posameznih družben*' s'ih. o imenovanju članov komitejev in o razmerju med ir" uiVMzom v krsni*ki občini , Odpraševalna naprava spomladi Razvojni načrti za sedanje srednjeročno obdobje na Jesenicah predvideli tudi izboljšanje -holoških razmer — K temu bo precej prispevala )žba jeseniške železarne v izgradnjo odpra->valne naprave za sedanje elektro peči — Do->nčna uresničitev naložbe šele prihodnjo mlad 'etenice — Industrija, ki one-uje okolje, postaja povsod pereč tako tudi na Jesenicah, ir, v gorenjskem železarskem ' tru se zavedajo potrebe po iz-'iisnju ekoloških razmer. Priza- devanja strokovnjakov obetajo, da bo znana jeseniška razglednica z rdečim dimom v bližnji prihodnosti za vedno izginila. Gre namreč za načrte o postavitvi odpraševalne naprave v sedanji elektro jeklarni in K elektro peči v ozadju ho izginil na/prej. zatem še dim iz visokih peči v - Foto: S. Saje Alpina Tovarna obutve Žiri, Stara vas 23, n. sol o. objavlja na podlagi sklepa razpisne komisije prosta dela in naloge vodenje RPS Plastika dobo 4 let U**A*ti za razporeditev na navedena dela in naloge morajo ^^lošnlh ££ojev izpolnjevati se naslednje pogoje: visoka izobrazba kemijske oziroma strojne smer.\ - znanje vsaj enega svetovnega jezika, tečaj za varstvo pr delu. 2 leti delovnih izkušenj na samostojnih delovnih nalogah fee prij*,v e \1dokaziIi ° ™IV^^ pojavi na naslov Alpma, tovarna obutve «n- «*- k ^j*. 64226 Žiri. ukinitvi proizvodnje v visokih pečeh, ko bo stekla proizvodnja v novo zgrajeni elektro jeklarni. Uresničevanje tako zahtevnih načrtov je seveda zapleteno, zato mnoge ovire povzročajo zastoje v izpolnjevanju načrtovanih nalog. Znano je, da bodo izgradnjo nove elektro jeklarne, ki naj bi po prvotnem načrtu dala prve tone jekla že letos, začeli šele v prihodnjem obdobju. Težave pa povzročajo kas-nitev tudi pri montaži odpraševalne naprave v sedanji elektro jeklarni. V jeseniški železarni so že 1978. leta pripravili investicijski program za izgradnjo odpraševalne naprave. Le-ta predvideva zajemanje vseh trdih delcev, ki uhajajo v ozračje iz elektro peči v sedanji elektro jeklarni, s tem pa za približno 40 odstotkov manjše onesnaževanje zraka. Opremo, tujo so kupili pri tovarni American Air filter, so naročili lani. S terminskim načrtom uresničevanja naložbe so predvideli, da bodo opremo vgradili v drugi polovico letošnjega leta, za vgraditev lovilnih nap in zbirnega cevovoda pa naj bi izkoristili avgust kot vremensko najstabilnejši mesec. Terminskega načrta ugraditve naprav ni bilo moč uresničiti zaradi več razlogov. Popravilo žerjavnih prog in stebrov, ki je bilo predvideno med obratovanjem elektrojeklame, bi bilo po temeljiti analizi inštituta za metalne konstrukcije možno le ob ustavitvi jeklarne. Kontrola nosilnosti strešne konstrukcije pa je pokazala, da bi bilo treba zamenjati večji del ostrešja od prvotno predvidenega. Mariborska Metalna bi kot izvajalec montaže dela lahko opravila ob ugodnem vremenu v približno 25 dneh. Jeseniška železarna je z letošnjim gospodarskim načrtom predvidela izpad proizvodnje do 20 dni zaradi načrtovane ugraditve odpraševalne naprave. Obenem je predvidela, da bo drugod kupila več jeklenih pol-proizvodov; v vsem letu blizu 150 tisoč ton. Nakup polproizvodov je že daljčasa otežen. Tudi problemi pri oskrbi z drugimi surovinami vplivajo na "nanJSanJe skupnega obsega proizvodnje in poslovnega rezultata železarne. Ker bi ustavitev proizvodnje v elektro jeklarni v takšnih raz-merh povzročila dodatno zmanjšanje dohodka, so se v jeseniški železarni odločili za prestavitev ugraditve odpraševalne naprave. Sedaj opravljajo vsa zunanja dela, ki ne motijo proizvodnega procesa. Naložbo, ki bo s podražitvami vred stala okrog 120 milijonov dinarjev, pa bodo dokončno uresničili predvidoma spomladi prihodnje leto. S. Saje DELOVNEM MESTU Zavrl — ^*>dja kuhinje in bifeja Centralu Kot v panju je bilo tisto Hj|HttMne v kuhinji Centralove De-vjsateae na Maistrovem trgu v Tvranju. Malice so bile oddane, ^^večini že tudi prodane, stekle ^ s hladilna vitrina z mesom v M^gpvini napolnjena z običajno J^likatesno ponudbo iz lastne vUhinje — razkosanimi pečenimi ^****nci, svinjsko pečenko, orvr-t£*n> ribami, dunajskimi zrezki, ^anconko solato, tatarskim bif-orn' "Poverjeni, kuhano šunko Jeziki, svinjskimi rebri, želod in podobnim, zdaj pa so pripravljali z naslednji dan. Zjutraj vedno mudi in če ne pripravijo *|^*fa, kar se le da, že prejšnji ^1, jih baše z delom. Malne mo- S rajo biti v bifeju trgovine zjutraj do osmih, najkasneje do pol devetih. In tako bogate in raznovrstne malice, kot jih pripravljajo v Centralu, vzamejo veliko časa. Poglejmo, kaj imajo danes na jedilniku: pečenko »Stephani« s špinačo in pečenim krompirjem po 30 din, segedin golaž s praže-nim krompirjem po 29 din, piščanca na žaru s solato po 33 din, pasulj z mesom po 20 din in svinjsko zarebrnico na žaru s solato po 33 din. Poceni. Zdaj, ko so stopile v veljavo nove cene za meso, bodo malice seveda nekoliko dražje, toda še vedno sprejemljive. PeteY Zavrl, kuhar po poklicu in vodja kuhinje in bifeja pravkar pripravlja svinjske za rebrn kt za naslednji dan, hkrati pa daje napotke svojim štirim sodelavcem za to in ono. Sest let je že tu. Od dne, ko so preuredili trgovino in začeli s toplimi malicami. Sicer pa je pri Centralu od vajenca naprej. Izučil se je v gradu Hrib v Preddvoru, potem delal leto dni v Boru. vmes šel še z leto dni pogledat kako kuhajo gostom v sosednji Avstriji, od vojaščine sem pa vodi to kuhinjo. Sprva so si malce drugače zamislili vse skupaj. Hladna jedila so hoteli nuditi in le par enolončnic. Potem se je pa pokazalo, da bodo enolončnice zaželene preko celega dne. Zato so jim posvetili več pozornosti. In danes Centralove tople malice slove |m> Kranju. Po 500 obrokov najmanj pripravijo, prodali hi jih pa še več, če bi imeli pogoje za to. Tako so pa utesnjeni v kuhinji in v bifeju, kjer gost lahko poje le v stoje. Pripravljajo pa malice tudi za nekaj manjših kranjskih delovnih organizacij. Ja. ko hi imeli večjo kuhinjo? Ko bo enkrat zgrajena samopostrežna trgovina na Planini, takrat se bo dalo. V načrtu imajo, da bi v sklopu Ir govine imeli tudi restavracijo, samopostrežno in klasično. Približno tdko kot v Globusu. Kuhinja bo dovolj velika za kuho večjega števila-malic za doma, pa tudi za oddajo v delovne organizacije. V tejle kuhinji bi potem pripravljali samo za trgovino, pravi Peter, ki ni samo kuhar, temveč tudi ekonomist. Potem, ko se je izučil za kuharja, je naredil še hotelsko šolo v Ljubljani, zdaj pa je že na polovici druge stopnje ekonomske fakultete. Pa vendar pravi, da bo v gostinstvu zagotovo ostal. Prišlo mu je v kri. Hoče, da so jedi pripravljene najbolje, okusno in tudi za oko vabljive. Vsega, kar zna on in njegova ekipa v tako utesnjenih prostorih ne morejo pokazati, čeprav kupci ugotavljamo, da je njihova vitrina med najbolje urejenimi in najbolj bogatimi po ponudbi v Kranju in daleč naokrog. Vedno poskušajo kaj novega, vendar težko zadovoljijo tolikšno povpraševanje. Potem pa udari še kakšno pomanjkanje mesa. kot prav te dni. Pa bi vendarle še radi povečali izbiro delikates v trgovini, da bi bila delikatesa res delikatesa. Nagrajevani so po delu. Ce pošteno delaš, pošteno zaslužiš, pravi/ Peter. Težko je dobiti kuharje. Vse uhaja v proizvodnjo. Bolje plačati hi jih morali, pa bi ostali. Imajo pa v Iskri več natakarjev in kuharjev kot ves Central skupaj! Nobenih sobot, nobenih nedelj, pa dobra plača. Le kdo bi pri takih pogojih, kot jih nudi industrija, še ostal v gostinstvu? Res moraš imeti rad svoj poklic. Pa bo menda enkrat tudi tu bolje. Saj ne vsakem koraku poudarjamo, da smo turist ičn dežela in da sta turizem in gostinstvo perspektiven delež našega gospodarstva. , , „ , , ,Hl Dolenc J _ 4 ■ V Cankarjevem naselju v Radovljici poteka gradnja nore stanovanjske soseske po programu in brez zastojev — Foto: F. Perdan Novih 137 družbenih stanovanj V radovljiški občini so začeli z intenzivno stanovanjsko gradnjo v Cankarjevem naselju in na Jaršah pri Bledu - Okoli 100 prosilcev bo dobilo solidarnostna stanovanja Radovljica - V radovljiški PF1"^ Perečih stanovanjskih pro občini so v zadnjih letih začeli z intenzivno stanovanjsko gradnjo v Radovljici in na Bledu. Največje naselje, ki ga zdaj gradijo, je Cankarjevo naselje v Radovljici, kjer bo v prvi fazi zgrajenih 137 družbenih stanovanj za delavce delovnih organizacij radovljiške občine, 15 bo etažnih stanovanj, kar 59 stanovanj pa bodo v občini zgradili z denarjem družbene pomoči. Cankarjevo naselje, ki je z več bloki največja radovljiška stanovanjska soseska, gradijo delavci Splošno gradbenega podjetja Gorenje, nadzor pa opravlja Aldom Radovljica. Ko bodo stanovanja zgradili, bodo poskrbeli še za spremljajoče objekte, ki jih imajo v načrtu. Povprečna cena stanovanjskega kvadratnega metra velja 17.500 dinarjev, medtem ko je povprečna cena stanovanjskega kvadratnega metra na Jaršah pri Bledu 15.000 dinarjev. V naslednji gradbeni fazi v letu 1981 naj bi v okviru Cankarjevega naselja zgradili še 60 stanovanj, v naslednjih letih pa še 60 stanovanj. Gradnja poteka po načrtih in ni velikih zastojev, čeprav na tržišču primanjkuje gradbenega materiala. Pri gradnji Cankarjevega naselja so se z izvajalci dogovorili, da ne sme prihajati do zastojev in da se morajo lastniki stanovanj in stanovalci čimprej vseliti. Pri samoupravni stanovanjski skupnosti v Radovljici, kjer bodo v letošnjem letu in v prihodnjem srednjeročnem obdobju rešili z intenzivno stanovanjsko gradnjo blemov, so lahko zadovoljni, saj bodo zdaj prišli na vrsto predvsem tudi tisti, ki so upravičeni do družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu. Okoli 100 prošenj imajo, precej težav pa nastaja zato, ker prosilci ne zagotovijo pravočasno vse dokumentacije ali pa je že zastarela. Najbolj pereče stanovanjske probleme mladih družin bodo rešili tudi na Bledu, ko bodo prosilcem namenili na Jaršah 25 solidarnostnih stanovanj, kjer gradijo zdaj dva stanovanjska bloka. V letošnjem letu in v naslednjih letih predvidevajo, da bo dobilo primerna stanovanja okoli 100 mladih družin, a ne le z novimi stanovanji, temveč tudi z raznimi zamenjavami. Razen tega je samoupravna stanovanjska skupnost namenila denar tudi za gradnjo deset-stanovanjske-ga bloka v Gorjah. Delavci radovljiških delovnih organizacij - leska Veriga je kupila kar šestnajst stanovanj — bodo tako v letošnjem in v prihodnjih letih dobili primerne stanovanjske površine v Cankarjevem naselju in na Bledu. Družbena stanovanjska gradnja je v občini v polnem razmahu in prav je tako, saj je v minulih letih precej zaostajala za zasebno stanovanjsko gradnjo. Tisti, ki se bodo v nova stanovanja vselili — tudi v solidarnostna stanovanja pa bodo že morali plačati obvezno soudeležbo, ki znaša od 1 do 4 odstotka ali od 5 odstotkov do 20 odstotkov od vrednosti stanovanja. D.Sedej Trgovsko podjetje Merkur veleželeznina n. sol. o. TOZD PRODAJA NA DEBELO n. sub. o. Kranj, Koroška 1 Odbor za delovna razmerja vabi k sodelovanju delavca za naslednja dela in naloge vodenje poslovne enote široke potrošnje Pogoji: - višješolska ali srednješolska izobrazba ekonomske, komercialne tehnične ali poslovodske smeri. - najmanj tri leta delovnih izkušeni. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Vloge z ustreznimi dokazili naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov Trgovsko podjetje Merkur veleželeznina, n. sol. o., Kranj, Koroška cesta 1, kadrovska socialna služba. Kandidati bodo v 15 dneh po sklepu odbora za delovna razmerja obveščeni o izbiri. Voiuut Kokra Trgovska in proizvodna DO n.sol.o. Kranj Komisija za delovna razmerja TOZD Engro objavlja prosta dela in naloge 1. za nedoločen čas - VEČ PRIUČENIH DELAVCEV posebni pogoj za izbor: - priučeni delavec za določen čas - VEČ PRIUČENIH DELAVCEV (za nadomeščanje odsotnih delavcev) posebni pogoj /a izbor: - priučeni delavec Začetek dela po dogovoru. fejfc; "Prejema tajništvo DO 64001 Kranj, Poštna 1, Prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izbiri v 20 dneh od dneva 23 G L, A S4.STRAN GOST V UREDNIŠTVU PETEK. 19.SE1 Naš gost Predsednik Medobčinske gospodarske zbornice za Gorenjsko Franc Podjed Želje skoraj petkrat večje od možnosti Gospodarske razmere in prizadevanja za stabilizacijo so letos v ospredju naše pozornosti. Zato ni naklučje, da smo povabili V redakcijo predsednika Medobčinske zbornice za Gorenjsko Franca Podjeda. Pogovorili smo se o delu in akcijah zbornice z namenom, da jo na kratko predstavimo, predvsem pa o najpomembnejših gospodarskih gibanjih na Gorenjskem. »Čeprav Medobčinska gospodarska zbornica že nekaj časa uspešno dela, se vendar zdi, da bi bilo potrebno nekaj reči o njeni organiziranosti in dejavnosti. Bi lahko, tovariš predsednik, na kratko opisali njen namen in najpomembnejše naloge?« »Medobčinska gospodarska zbornica je bila ustanovljena z namenom, da delo zbornice približamo združenemu delu in problemom, ki se pojavljajo v določeni regiji in občinah. Temu je prilagojena tudi organiziranost. Razen izvršilnega odbora in skupščine imamo odbore in komisije, ki se ukvarjajo z naslednjimi področji: planiranje in razvoj, agroživilstvo in preskrba, energetika in inventivna dejavnost, integralni transport, turistično gospodarstvo, varstvo okolja in zbiranje sekundarnih surovin, drobno gospodarstvo, obmejno sodelovanje in sodelovanje z gospodarstvom v drugih regijah in republikah.« »Dejavnost je Široka. Kaj zahteva največ dela?« »Organizirali smo se v času. ko so se začele priprave novega srednjeročnega plana, zato smo tej problematiki posvetili največ pozornosti. V sodelovanju s skupščino gorenjskih občin smo s svojimi predlogi in stališči sodelovali v pripravah skupnih temeljev planov gorenjskih občin, v sodelovanju s temeljno banko Gorenjske pa smo pripravili merila za investicije letos in v prihodnjem srednjeročnem obdobju. Intenzivno smo se vključili za izboljšanje oskrbe na Gorenjskem. Avgusta je bila sprejeta naša pobuda izvršnim svetom o zagotavljanju sredstev za povečanj«' odkupne cene mesa. Ukvarjali smo se tudi s problematiko klavništva in pekarstva na Gorenjskem. V osnutku dogovora o temeljih plana gorenjskih občin je že opredeljena delitev programa znotraj omenjenih panog. Nekoliko manj smo bili uspešni pri organiziranju in povezovanju primarne kmetijske proizvodnje v okviru zadrug in prenašanju izkušenj pospeševanja kmetijstva. Odbor za turistično gosodarstvo je uspel povezati turistične in gostinske organizacije na Gorenjskem za skupno propagandno akcijo — to je za ponovno izdajo prospekta Gorenjske in novo izdajo Planinskega vodiča ter prospekta »Zima na Gorenjskem.«. Za zadnjega smo povabili k sodelovanju Splošno združenje gostinstva in turizma in bo tako prikazana celotna zimska turistična ponudba v Sloveniji. Pomembna akcija za izboljšanje ponudbe gostinskih obratov je tudi ocenjevanje obratov in storitev. Seveda bo ocene morala spremljati tudi ustrezna politika < en. če hočemo, da bo ocenjevanje dalo potrebne učinke. Na področju integralnega transporta pripravljamo posebno analizo, ki naj bi pokazala potrebo po boljši organiziranosti posredovanja in povezovanja transporta ter prevoza blaga. Sekundarne surovine postajajo vse bolj pomembne, zato smo se z Dinosom in Surivino dogovarjali o povečanju obsega zbiranja, vendar smo morali ugotoviti, da sta obe preslabo opremljeni za učinkovitejše delo. Posebno pozornost smo posvečali drobnemu gospodarstvu in pri tem še posebej povezanosti drobnega gospodarstva z industrijo, sodelovali pa smo tudi pri organiziranju sejma drobnega gospodarstva v Kranju in pri iskanju nadaljnjega razvoja sejma. Zavzeli smo se za usklajevanje sejemskih prireditev v Sloveniji. V zvezi s pripravami na usmerjeno izobraževanje smo pripravili ankete v večjih delovnih organizacijah o pripravah na delovno prakso učencev in poseben posvet o izobraževanju delavcev. Stalna naloga zbornice je tudi sodelovanje z zamejstvom in drugimi območji Slovenije. Zlasti uspešno smo sodelovali z ljubljansko, podravsko in |M>mursko regijo. Tako smo se z ABC Pomurka že dogovorili o pripravi programa možnosti preskrbe Gorenjske. V Podravju pa smo ugotovili skupne probleme in stične točke na področju železarstva in kovinske industrije, lesne industrije, hladilstva in v drugih panogah.*> Pogosto je slišati, da razvoj družbenih dejavnosti na Gorenjskem zaostaja za razvojem gospodarstva. Podatki skupne porabe na prebivalca (za otroško varstvo, izobraževanje, kulturo, teleano kulturo, socialno skrbstvo, zdravstvo in zaposlovanje) kažejo, da v Sloveniji porabimo na prebivalca 11.312 dinarjev. Manj porabijo v škofjeloški občini in sicer 11.158 dinarjev, še manj v radovljiški in sicer 11.046 dinarjev, najmanj pa v tržiški, kjer znaša skupna poraba na prebivalca 9.617 dinarjev. V kranjski občini pa porabijo na prebivalca 12.376 dinarjev in v jeseniški 12.440 dinarjev. »Gospodarski dosežki prvega polletja so ugodni. Poraba raste počasneje od dohodka, akumulacija hitreje. Niso pa izpolnjeni izvozni plani, čeprav sta dve občini (Radovljica in Skof-ja Loka) izvozno pozitivni. Kje so vzroki?« »Gorenjska je bila že v preteklih letih močneje izvozno usmerjena kot Slovenija. Lani smo izvozili za 3000 dolarjev na zaposlenega, medtem ko je slovensko poprečje 2200 dolarjev. Z izvozom smo pokrivali 80 odstotkov uvoza, kar je skoraj za petino bolj od republiškega poprečja. Čeprav je Gorenjska v letošnjem prvem polletju dosegla nekoliko slabše razmerje med izvozom in uvozom, so razmerja do Slovenije ostala enaka. Sodim, da je vzrok nekoliko slabšim izvoznim rezultatom v nekaterih občinah zlasti večji uvoz surovin in repromateriala v začetku leta, deloma pa tudi vedno večje zahteve po odstopanju deviz dobaviteljem surovin. Pri tem so nekateri aktivci poslabšali stopnjo pokrivanja uvoza / izvozom.« »Kako se Gorenjsko gospodarstvo vključuje v novo projekcijo plačilno devizne bilance Slovenije?« »Gorenjsko gospodarstvo je planiralo v drugem polletju še 132 milijonov dolarjev izvoza in 195 milijonov dolarjev uvoza. Od tega naj bi na konvertibilni trg prodali za 93 milijonov dolarjev, od tam pa uvozili za 144 milijonov dolarjev in tako dosegli «4 odstotno pokritje uvoza z izvozom To pa pomeni, da bo na Gorenjskem moč uvoziti kar za tretjino manj, kot so delovne organizacije planirale. Mislim, da zaradi tega ne bo. razen nekaj izjem, prevelikih težav v proizvodnji, ker so plani nakupov v tujini nekoliko pretirani. Avgusta smo obiskali 23 delovnih organizacij, da m ugotovili kakšne so možnosti večje prodaje na t uje. vendar z rezultatom nismo povsem zadovoljni. Po izjavah pred-stavnikov delovnih organizacij imajo možnosti za poveča nje izvoza Železarna. Veriga. IBI. Sava. Planika. Iskra. Alples in Alpina. Kot glavni vzrok, da ne morejo več izvoziti, delovni kolektivi navajajo težav«' pri dobavah surovin in takoimenovane režimske pravice. V Planiki, na primer, je v zalogah 400 milijonov dinarjev »izvoza«, ke, niso mogli uvoziti za 25 milijonov din delov. Izvoz (»vira tudi vse slabša likvidnost, saj banke nimajo denarja za kreditiranje priprave proizvodnje za izvoz. Naša zbornica podpira predloge spremenil), ki se pripravljajo v okviru SISEOT. ko naj bi vsak lahko uvažal le, če je ustvaril devizni priliv, ne pa na podlagi fizičnih pravic. Velika ovira za spremljanje izvoza in uvoza je tudi neurejena evidenca, ki bi jo lahko organizirala narodna banka ali še bolje Služba družbenega knjigovodstva, kjer imajo dobro analitsko službo in možnost kontrolo« »Stabilizacijska prizadevanja sicer že dajaio prve rezultate, vendar bodo najbrž potrebna Se vse naslednje srednjeročno obdobje* Ali daje sedanje obnašanje, predvsem pa planski dokumenti, slutiti, da bomo prihodnjih pet let bolje gospodarili.« »Če nadaljujem kar z izvozom, moram reči. da je ivzozna usmeritev premalo prisotna v vseh planskih dokumentih. Zapostavljeni sta predvsem obutvena in del tekstilne industrije, ki sta na Gorenjskem med največjimi izvozniki. Zato bo treba še enkrat pretehtati plane, naj bo nujno izkoristiti položaj, ki ga imajo določene organizacije na tujem trgu. Pri investicijah razmere niso dosti boljše Ze / letošnjo sestavo investicij ne moremo biti zadovoljni. V sedmih mesecih so se gospodarske investicije povečale za 10 in negosodarske za 38 odstotkov. Tudi sestav gospodarskih investicij ni spodbuden. V industrijo se je vložilo le 7 odstotkov več kot lani, močno pa so bila povećana vlaganja v trgovino, obrt ter bančne in poslovne storitve. Se slabše pa je. če pogledamo novo prijavljene investicije v letošnjem letu. Prijavi jenih je /a 733 nuli|onov din investicij, večjih od milijona dinar |e\ Od tega je gospodarskih le za 220 milijonov din. drugo |e negospo darstvo in infrastruktura Med najavljenimi gospodarski mi investicijami je največja gradnja hotela I^-k v Kranjski gon. investicija v TOZD Elektrode v Zele/arm. priprave na izgradnjo mehaniziranega skladišča GG na Bled U, galvanizacije v Verigi in povečanje proizvodu je Termike \ Skofji I,oki ter izgradnja gozdnih cest.« »So veliki investicijski apetiti negospodarstva posledica zaostajanja razvoja za gospodarstvom ali pa ima negospodarstvo več denarja?« »Ne bi mogeP trditi, da razvoj negospodarstva zaostaja za razvojem gospodarstva. saj je bilo V sedanjem srednjeročnem obdobni zgrajenih več objektov družlMum V osnutku republiškega dogovora o temeljih plana SRS so navedena merila struktuiranje gospodarstva, na podlagi kal bo ocenjevala primernost naložb. Med zapisano naj bi vsaka nova naložba za« 400.000 dinarjev dohodka na delavca vloženih dinarjev dala 75 dinarjev dohodka Pri Medobčinski zbornici so na podlagi ka* uspešnosti za leto 1979 preizkusili merila ia i tovili, da od 400 temeljnih organizacij a-dela izpolnjuje prvi pogoj le 21 temeljnih ori To so: Elektrarna Moste, Hladna valjarna Universal, Tehnični biro in BUSP iz občine, Elektro Sava, Kmetijska meha* pri Alpetouru, Iskra Računalniki in ATT Umetno usnje in Semperit, GG-kooperaciia ! dvor, Lesni obrati — Gradbinec, Merkur -daja na debelo in trgovina. Obrtna zach Projektivno podjetje iz kranjske občine, GG kooperacija, LIP — Trgovina, Murka V«" GG - TOZD Gozdarstvo Bohinj in Turist 1 TOZD Inženiring iz Radovljice, Termika A Pohištvo in Trgovina, Loka in vest ter lei- H*g»« pa lahko zaupam«« i nnšm hud, - •~-~~*r,. .... ■ SSJi" V .t™*0 z**čer se je na svoji redni seji sestal odbor Mr***go odreda Vendar to ni bila običajna seja Na dnevnem redu 2©W*dBn>i borci Kokrškega odreda obravnavali izid najnovejšega ^»partizanskega pisatelja Ivana Jana - Kokriki odred. Sklep tega J*, bil pred dvanajstimi, trinajstimi leti, da tovariš Jan prične 2» i!SH ° 8volem odredu. Nihče takrat ni mislil, da se bo pisanje 2»*o zavleklo, da bo pri rojevanju te njihove knjige prihajalo do tolikih *Wo«j, zastojev. Iskanje virov, dileme, pisateljeva natančnost, resni-^00J»Aiio»t zahteva do samega sebe, da poda v knjigi vso resnico o *SL!!*^VI i* borbi na Gorenjskem, posebej še KokrSkega odreda, je 2«J*«»fo svoj čas. Danes je knjiga tu in to ni le praznik pisatelja, kije £^Mot^t *voja veliko bitko, svoje veliko delo, temveč je praznik vseh ^nvanitv odbora Kokrikega odreda in slehernega borca, ki se je boril vrstah slovitega Kokrškega odreda. - Foto: D. Dolenc — Po enomesečnih počitnicah začenjajo novo sezono tudi člani t^**lr""ne skupine Sava Kranj. Letošnja sezona je bila tako kot že vsa ^".doslej uspešna, malce tudi naporna, saj so bili na turneji tudi r e^o.-//. na Poljskem, nastopali pa so seveda tudi doma in sicer v ^J*iJ*ku. pa na Bledu, v Kranju in še kje. Vaje so se >a novo sezon,, ~r ^*Čde: vabijo pa vse mlade od 1.5. leta dalje, če jih le veseli ples, da se S*r''Zn?o" * Motornimi plesi. Nove člane vpisujejo konec tega meseca in ^'«^/ • ^ ln 24. septembra ob od IH. do 20 ure r osnovni šoli Lucijan "ijuk i Stražišču. Kulturni koledar KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je odprta razstava slikarskih in kiparskih del Viljema Jakopina. V Mali galeriji Mestne hi.se si lahko ogledate razstavo del slikarke Zlate Vo-larič in kiparja Jožeta Volari-ča. V galeriji Mestne hiše je na ogled razstava del avstrijskega slikarja Andrea Verlona, ki jo je posredoval Avstrijski kulturni institut v Zagrebil. Razstave so tako kot stalne zbirke Gorenjskega muzeja odprte Vsak dan od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure. ob sobotah in nedeljah od 10. do 12. ure. oh ponedeljkih so zaprte. V Iskrini avli na Laborah hodo danes odprli razstavo likovnih del članov Dotika z Jesenic. S 33 deli se ho predstavilo šestnajst likovnikov. Razstava bo odprta do 3. oktobra. Prešernovo gledališče bo še danes od 9. do 12. in od 14. do 16. ure v Tavčarjevi ulici vpisovalo v tri gledališke abonmaje: za odrasle, v mladinski.in lutkovni abonma. RADOVLJICA - V Sivčevi hiši so preteklo sredo odprli razstavo poslikane keramike. Na ogled bo do 22. septembra, vsak dan od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. KAMNIK - Danes ob 19. uri bo v veliki dvorani Kina Dom nastopil 60-članski moški zbor Združenja praških učiteljev iz Prage. Pod vodstvom dirigenta Antonlna Šidla bodo češki pevci peli pesmi Hassena. Gallusa. Mannikendama, Victoria. Mozarta, Lassa. Smetane. Dvora-ka, B. Foersterja. Jamačka. Martinu ja. Suchona in Ehena. Avdicija za nove igralce KRANJ — Prešernovo gledališče se je odločilo, da pred prvo premiero v novi sezoni pripravi avdicijo za nove igralke in igralce. Vse, ki se želijo aktivno vključiti v delo kranjske gledališke hiše, vabi na razgovor v ponedeljek, 22. septembra, ob 17. uri v Prešernovo gledališče — vhod s Tavčarjeve ulice. Prešernovo gledališče torej še bolj na široko odpira vrata vsem ljubiteljem gledališke umetnosti. Glavnino svojih predstav pripravlja z gledališkimi ljubitelji in za svoje razvejano delo, znano širom Slovenije, vsako leto potrebuje nove igralce. Vključili se bodo v gledališko delo, nosili breme predstav, nastopali pred občinstvom. Vsekakor je treba zapisati, da gledališče nima namena z avdicijo ocenjevati posameznika ali je ali ni igralec, kajti pri svojih uprizoritvah vselej potrebuje kopico tudi manj »vidnih« sodelavcev. Vsekakor bo lahko marsikateremu ljubitelju gledališke umetnosti sodelovanje pri nastajanju in izvedbi gledališke predstave pomenilo spoznavanje gledaliških zakonitosti in seveda predvsem gledališke izpovedi. M. L. Slovenski oktet Veliko zanimanja za koncert Slovenskega okteta - Danes ob If). uri bo v crngrobški cerkvi nastopil Slovenski oktet. Za koncert emi nentne pevske skupine ki sodi med najvidnejše slovenske vokalni poustvarjalce je med Skofjeločam veliko zanimanja. Prodali so kar 700 vstopnic, nekaj jih bo na voljo še uro pred koncertom. Škofjeloškemu občinstvu se bo prvič predstavila nova zasedba okteta (od leve proti desni): Danilo Cadež m Igor Ziernfeld - prvi tenor Peter Redjanič in Tomaž Tozon - bariton. Marjan Štefanič m Peter Care - bas ter Jože Ranic in Peter Ambrož - drugi tenor. Koncertni spored bo ttbsegal pesmi od renesanse preko moderne do današnjih dni. domačih in tujih avtorjev. Koncert /e pripravila škofjeloška glas bena šola - Foto: F Perdan < , , , , ... « • i Kulturni klicaj Gorenjsko gledališče Ko te dni, pred novo sezono kulturnega življenja, beremo statistične podatke kulturnih ustanov, ne moremo mimo ugotovitve, da je med številnimi kulturnimi akcijami na Gorenjskem izjemno živo gledališko življenje. Jeseniška in kranjska gledališka hiša nedvomno učinkovito, glede na njune delovne pogoje, zadovoljujeto vsak minimalne gledališke potrebe Gorenjske. (V združimo podatke o delu obeh gledališč, zlahka ugotovimo, da seštei>ek prekaša povprečje slovenskih poklicnih gledaliških hiš. Ob obeh polpoklicnih gledališčih pa na Gorenjskem celoten gledališki program soustvarjajo tudi številna bolj ali manj živa gledališka društva, ki so posejana povsod tam. kjer so vsaj minimalni pogoji za gledališke uprizoritve. če upoštevamo le dejavnost jeseniškega in kranjskega gledališča kaj hitro ugotovimo, da njuno delo krepko presega materialne pogoje in možnosti enega in drugega. Obe gledališči trudoma uresničujeta svoje poslanstvo z ljubiteljskimi igralci. Z igralci, ki jim ivčinoma ljubiteljstvo ni le večerna sprostitev, pač pa red- no m resno delo. Na Jesenicah in v Kranju se samostojno trudijo in neredko celo pripravijo uprizoritev, ki presega loka/ne okvire, ki odmeva v slovenski, včasih tudi v jugoslovanski prostor. Na dlani je misel o združitvi ustvarjalnih sil. Skupno delo, skupne predstave, skupen repertoar bi nedvomno v naš kulturni utrip prinesel novo. bistveno kvaliteto, ki se je morda ta trenutek še niti ne zavedamo. Z enakimi sredstvi bi bil lahko učinek večji, udarnejši, popolnejši. Kazalo bi najprej pripraviti eno skupno predstavo, nato dve. ... Utreti pot. ki bi vodila v skupno gledališče, pot. ki bi kazala več ustvarjalnih obra zrn' gledališča. S skupnimi močmi bi lahko kome-dijantski voz hitreje drvel po ustvarjalni gledališki poti. Skupno delo ni utopija. Ta trenutek je sprožena le misel o noi Katere so najbolj bistvene dopolnitve? Predvsem dopolnitve dosledno upoštevajo Titovo kolektivnem delu, odločanju in odgovornosti v vseh organizaci organih. Razen tega bodo družbeni dogovor in podpisniki zagotav enotno in dosledno izvajanje načel in meril pri kadrovanju kadn področje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite oboroženih sil. Udeleženci dogovora tudi zagotavljajo na; katerimi bodo na kadrovskem področju razčlenili svoje dokumente. Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje v pripravljanja strokovnih osnov za planske dokumente v republik"! tavlja pripravo dolgoročnih, srednjeročnih in kratkoročnih kad rtv projekcij Za stalno izpopolnjevanje in usposabljanje poslov: delavcev in drugih je treba dosledno poskrbeti, tako, da se udeležujejo izpopolnjevanja in usposabljanja najmanj vsake štin Najkasneje v roku dveh let pa morajo ti delavci na izpopolnjevanje Dopolnila se nanašajo tudi na kadrovanje, pri katerem h dosledno uveljavljati načela demokratičnosti in javnosti i osebnostnih kvalitet delovnih ljudi in občanov. Pri izbirTkad upoštevali zlasti to. da kandidati s svojim delom dokazuiej % Ijenost za socializem, samoupravno naravnanost, za šoo° 1 demokrac ijo in delegatski sistem ter druge kvalitete. V praksi*.*! uveljaviti spremljanje uspešnosti dela poslovodnih organe delavcev s posebnimi pooblastili, predvsem ko gre za ustrezno samoupravno organiziranost in poslovanja. lov in noekonomskih odnosov Preverjenost uspešnosti dela delavce*' mandatni dobi naj bo eden izmed kriterijev za ponovno izbiro Družbeni dogovor spregovori še o podeljevanju družbenih pr_-najbolj zaslužnim delovnim ljudem in občanom in se opredeljuj«1 delavcev, ki odhajajo na delo v tujino. Za uresničevanje družbe** dogovora skrbi odbor udeležencev, v katerega vsak imenuje poen delegata in namestnika delegata. Skupščina občin delegirajo delegat.'i in namestnika delegata iz vsakega medobčinskega obitttfi* Izvozni uspehi Radovljiško gospodarstvo je v prvem letošnjega leta dobro gospodarilo, predvse* veliko izvozili - Plan naložb uresničili U odstotki - Izgube le v gostinstvu Radovljica — Izvršni svet skup ščine občine Radovljica je pripravil obsežno poročilo o analizi gospo darjenja v radovljiški občini v prvem polletju letošnjega leta, tako s področja gospodarstva kot negospodarstva. O analizi bodo spregovorili tudi delegati na vseh treh sejah zborov skupščine občine- Radovljice. Člani izvršnega sveta so pri obravnavanju gospodarskih rezultatov Ugotovili da je bilo gospodarjenje v prvem polletju ugodno, vendar pa primerjava s prvimi štirimi meseci tega leta kaže na delno upadanje gospodarske aktivnosti Delitvena razmerja, osebni dohodki, rast zaposlovanja ter skupna in splošna poraba se gibi |eta v resoluci jskib okvirih. Izvršni svet v nadaljevanju tudi ugotavlja, da je bil plan naložb izpolnjen le v višini 1M odstotkov, kar je posledica pomanjkljivih investicijskih programov, delno pa tudi posledica ostrejših |>ogojev in ukrepov pri najemanju kreditov, razen v negospodarstvu, kjer ugo tavljajo večji porast investicij zaradi gradnje novih stanovanjskih blokov in komunalnih del v Radovljici in na bledu Zunanjetrgovinska menjav« je bila nadpovprečno ugodna, saj i/voz pokriva uvoz s |.W odstotki, oh tem pa učinki gostinstva *e niso upoštevani Izvršni svet ob teb rezultatih priporoča, da delovne organizaeije pos|>eši|o napore za nadaljnji porast izvoza, investicije p« naj usmerjajo v liste dejavnosti, ki bodo pospeše vale i/.vo/ Osebni dohodki V ne gospodarst v u na) M s«- zadržali V okviru revoltu i|e V občim je gospodai si v o v prvem polleitu l«-io> ustvaril« •<-">< milijonov celotnega prihodka o I« ff stoikov več kol lam Vendai lM so delovne- m temeljne organiM^J* združenega dela pestile številne te ho.- predvsem |»a mimai^jkanje ,r produk« i|ske->ja materiala i/ uvo/a Gospodarstvo je porabilo * milijonov dinarjev sredstev odstotkov več kot lani. | nost poslovanja je ostala njena, oziroma se je v lanskim letom komaj slabšala. Po pokritju porabljenih je gospodarstvo ustvarilo 1 jonov dinarjev dohodka. kar' odstotkov več. Delavci v delu so že pri odločitvah upoštevali z resolucijo usmeritve, po katerih naj*?' skih dokumentih za letos da bo delež sredstev, i čistega dohodka oblikujejo širitev materialne osnove hitreje od rasti osebnih ter da bo rast sredstev za hodke. in skupno porabo v organizacijah počasnejša dohodka. Sredstva za razširitev osnove dela so se povečala stotkov. razporejeni osebni' pa za 19 odstotkov, osebne dohodke in skupno i so porasla za 18 odstotkov, počasneje od rasti dohodka Z izgubo je poslovalo melinih organizacij gostu na izgube je znašala I7JGP narjev rn je za 39 odstotke*' lanske Vendar pa je treba ti tudi neplačane račune namreč znašala neplačana t-ija 8 milijonov 500.000 letos pa znaša 15 miujooe* dinarjev Tako je i*gu***| manjša kot v lanskem P'-^JS let ju Vzroki za nastaa«** gostinstvu m> sezonskem poslovan|a. visoko pa so $0 tudi materialni stroški. bilo letos v hotelih na B» nočitev V gostinstvu pa 1 v prihodnje vsekakor |w»V* duktivnostdela 19. SEPTEMBRA 1980 DELEGATSKA STRAN olidarnost a Črno goro in Brus koncu julija so delegati vseh treh zborov skupščine občine ^pvljica potrdili predlog o pomoči prizadetim ob potresu v gori in v pobrateni občini Brus — Temeljito o gospodarje-in uresničevanju resolucijskih določil — Številna delegatska Sanja krajevnih skupnosti občine Radovljica DOGOVORILI SMO SE 7. STRAN. G L, A S RADOVLJICA vljica — Delegati vseh fcfcorov radovljiške občinske ne to ob koncu julija as skupni seji in nato na sejah vseh treh zborov e občine Radovljica ob-ViH več pomembnih vpra- skupni seji skupščine ob- delegati razpravljali o posveta za preventivo in vzgojo **em prometu skupščine občine fjica, o osnutku dogovora o iJh družbenih planov za ob-1981 do 1985 in sicer Go-in občine Radovljica, o iz-%odelovanju med občino Buje djico, o priznanjih skupšči-za letošnje leto ter o ne-razrešitvah in imenovanjih, ^ko so spregovorili o financi-gradnje enorazredne šole v fc«i občini Brus, ki jo je i* letos prizadel močan po- PROTI PAR-NEPAR k) delegati razpravljali o preiti vzgoji v cestnem prometu, rili na premajhno priprav-občanov za izboljšanje var-- pogojev v cestnem prometu ogrožene predšolske otroke, slt še nismo dovolj storili ne i ne vzgojitelji. Božič, delegat v zveznem ^upičine SFRJ je poročal, da ^oi zbor lani dvakrat obrav-_»roblematiko prometa, ker se Jugoslavija po številu pro-nesreč na samem vrhu v Podružabljenje v praksi še elo. Menil je, da je bil v ra-* občini storjen precejšen na-4e vedno pa je zaskrbljujoča signalizacija cest in na-J* Števila prometnih nesreč. v*6?^ ometa s cenejšimi. Za kra-^upnost Bohinjska Bistrica ^utno najbolj pereča pro-j^eurejena signalizacija ter £anje zaščitnih odbojnih og-^publiških, občinskih in krastah. ita zbora združenega dela je koliko časa bo še trajala ^ par-nepar in kakšno je sta-^nske delegacije v skupščini i*j *iŽic" je odgovoril, da je slo-w^I«?gacija proti omejitvi par-# zavzema za bencinske ^rjutno pa se ne pojavlja po-motornega bencina, tem-derivatov nafte. s hcu obravnave poročila o v cestnem prometu so še ua večjo varnost v pro-[vsem bi morali bolj poskr-rstvo in vzgojo predšolskih drovski in štipendijski politiki kadrovska politika v občini izboljšala le za 1,5 odstotka, kar pomeni, da bo še vedno precej..pod slovenskim in jugoslovanskim povprečjem. Kljub dejstvu, da so kvalificirani kadri predpogoj preusmeritve gospodarstva. Področje trgovine in gostinstva je še precej neusklajeno, prav tako tudi področje krajevnih skupnosti. Ob koncu so delegati sprejeli osnutek dogovora o temeljih družbenih planov za naslednje srednjeročno obdobje in ga posredovali v širšo javno razpravo. Na skupni seji so še sprejeli izjavo o sodelovanju med občino Buje in občino Radovljica, se strinjali s predlogom za občinska priznanja ter izvolili nov izvršni svet skupščine občine Radovljica. DOSLEDNO PO RESOLUCIJSKIH DOLOČILIH Na ločeni seji zbora združenega dela so delegati obravnavali analizo gospodarjenja v občini Radovljica za prvo tromesečje, predlog odloka o organizaciji komitejev v občini, predlog sklepa odbora podpisnikov za upravljanje s sredstvi solidarnosti za odpravo posledic naravnih nesreč za Črno goro ter se strinjali z nekaterimi razrešitvami in imenovanji. Radovljiško gospodarstvo je v prvih treh mesecih letošnjega leta doseglo zadovoljive rezultate, vendar so že po prvih mesecih opozorili na omejitev naložb na vseh področjih. Prav tako so opozorili na zaostrene pogoje gospodarjenja in na dosledno spoštovanje resolucijskih določil. V nadaljevanju seje so sprejeli odlok o sestavi komitejev v občini Radovljica z nekaterimi pripombami ter predlog sklepa odbora podpisnikov za upravljanje s sredstvi solidarnosti za odpravo posledic naravnih nesreč za Crno goro. 75 odstotkov zneska, obračunanega prispevka solidarnosti iz osebnih dohodkov delavcev v lanskem letu in 25 odstotkov zneska obračunanega prispevka solidarnosti oziroma osebnih dohodkov delavcev v letošnjem letu se uporab! za prispevek Slovenije. 75 odstotkov zneska vplačanih sredstev solidarnosti, ki so bili vplačani na posebne račune pri Službi družbenega knjigovodstva v prvih devetih mesecih lanskega leta in celotni znesek vplačanih sredstev v naslednjih treh mesecih lani se uporabi za prispevek Slovenije. Prav tako obsega slovenski prispevek celotni znesek obračunanega prispevka solidarnosti iz dohodka lani in znesek sredstev na račun sredstev solidarnosti Slovenije za odpravljanje naravnih nesreč na dan uveljavitve sklepa. IA KOT MOŽNOSTI Hj«?vanju seje so delegati na Vji razpravljali o osnutku o temeljih družbenih pla-J^a»lednje srednjeročno obnosna ocena osnutka je bi-vse preveč izraz želja kot »ti. Bolj bi se morali zave-frL planiranje v naslednjem ^rj«?m obdobju sovpada s Vitkimi" prizadevanji, prav ^ «o pri občinskih planih lotevati temeljne okvire i^fepublike, kar pomeni, da "^|i občinske temeljne po-r*zvoja precej omejiti. Na družbenih dejavnosti pa H-^ali vztrajati, naj se pri-%pnje ne dvigajo in se do-v^e prednostne dejavnosti. k^ltO porabo v občini bo tre-htwati, nekoliko težje pa bo in v federaciji. Vsekakor *v natančneje opredelili kri-^Složbe. 4 *VJu kadrovske politike je ^ delegatov planiranja pre-*V tako je premalo 'plani- ' Področju štipendiranja. Do naj bi se po sedanji ka- VRSTA DELEGATSKIH VPRAŠANJ Na seji zbora krajevnih skupnosti so se strinjali s predlogom odloka o sestavi komitejev, s predlogom sklepa odbora podpisnikov za upravljanje s sredstvi solidarnosti za odpravo posledic naravnih nesreč za Črno goro, obenem pa so postavili vrsto delegatskih vprašanj. Najprej so obširno obravnavali premostitveno posojilo krajevni skupnosti Brezje. Izvršni svet skup ščine občine Radovljica je večkrat obravnaval vprašanje financiranja novega doma družbenopolitičnih organizacij na Brezjah s prošnjo krajevne skupnosti Brezje, da si pridobi dodatna sredstva za plačilo zapadlih prekoračenih obveznosti. Krajevna skupnost Brezje bo namreč težko pravočasno zagotovila plačilo anuitet na podlagi posojil ob gradnji doma, zlasti pa ne more poravnati dodatne obračunske situaci je izvajalca del SGP Gorenje iz Radovljice. Krajevna skupnost Brezje je ž v preteklosti dobila pomoč iz proračuna v višini 400.000 dinarjev. Kljub vsej pomoči pa ji je primanjkovalo še vedno .'140.000 dinarjev za poravnavo obveznosti Izvršni svet je predlagal zboru krajevnih skupnosti, naj odobri pomoč v visini 340.000 dinarjev, toda ne kot dotaeijo, temveč kot posojilu za eno leto in s H odstotno obrestno mero. Posojilo naj bi zbor krajevnih skupnost j odobril izj občinskega j>ro-računa za leto 1980. Razpravljavci pa so nato opozo rili. da so ta sredstva strogo na- menska in da je krajevna skupnost Brezje že lani dobila dotacijo, ob tem pa so bile prikrajšane nekatere druge krajevne skupnosti. Zato so menili, naj izvršni svet poišče pomoč krajevni skupnosti iz drugih virov. Obenem so imenovali komisijo za ugotovitev prostorskih možnosti delovanja krajevnih skupnosti, ki naj bi pripravila tudi predlog razdelitve sredstev krajevnim skupnostim v občini. Delegati so na seji zbora krajevnih skupnosti postavili tudi vrsto vprašanj: kaj. bo s smetiščem, kaj s kanalizacijo v Cankarjevem naselju, kdaj bo urejen podvoz na obvoznici, kaj bo z opornim zidom na cesti Bitnje — Jereka v strugo potoka Jerečica. Krajevna skupnost Bohinjska Bela je tudi vprašala, zakaj krajevna skupnost ni zajeta v smernice in elemente, delegacija krajevne skupnosti Bohinjska Bistrica se je pritožila nad škodo na planinah, delegate krajevne skupnosti Zasip je zanimala cesta Bled — Zasip, medtem ko so se delegati krajevne skupnosti Ljubno zavzeli za odkup zemljišča, na katerem naj bi se zgradila trgovina. ZA BOLJŠO PRESKRBO Tudi delegati družbenopolitičnega zbora skupščine občine Radovljica so temeljito spregovorili o gospodarskih rezultatih v prvih treh mesecih. Predvsem so opozorili na sedanjo prakso, da nekateri dobavitelji predlagajo razne sporazume z željo, da bi si zagotovili devizna sredstva, kar pa v praksi predstavlja določeno izsiljevanje, čeprav pod plaščem samoupravnega dogovarjanja. Izvršni svet in skupščina bi morala večkrat razpravljati o stanju preskrbe in ugotoviti, kje so vzroki slabe preskrbe ter poiskati možnosti. V sedanjem času in položaju tudi občinske rezerve predstavljajo problem. Povečan izvoz dela težave, ker je nepokrito domače tržišče. Predvsem pa nastopajo prevelike težave v preskrbi s premogom. Delegati družbenopolitičnega zbora so tako sklenili, naj skupina delegatov za zbor združenega dela skupščine Slovenije problematiko v zvezi s pomanjkanjem reprodukcijskega materiala prenese na republiško skupščino in opozori na nesprejemljive oblike nekaterih sporazumov. Prav tako je treba večjo pozornost posvetiti preskrbi z mesom. Delegati so še sprejeli predlog odloka o organizaciji komitejev in sklep za upravljanje s sredstvi solidarnosti za posledice naravnih nesreč za Črno goro. Vas Džerekare v občini Brus, ki je pobratena z radovljiško občino je hudo prizadel potres. Občani radovljiške občine so se zato odločili da postavijo v vasi Džerekare osnovno-šolo. Delegate je zanimalo ... Na zadnji seji je delegat Kovinske delavnice Bled Jaka Repinc postavil delegatsko vprašanje: Predsedstvo Elektro gospodarstva Gorenjske napoveduje za je-sensko-zimski čas redukcijo električne energije s posebnim poudarkom na območju Gorenjske zaradi: povečane porabe v teh mesecih, na tem območju ni veliko hidrocentral in ne zadosti daljnovodov in prenosnih transformatorskih postaj za prenos električne energije. Tako se delavci sprašujejo, če upravni organi skupščine občine Radovljica sodelujejo z drugimi občinami na Gorenjskem pri načrtovanju potreb električne energije? Zanima jih tudi, kako je z gradnjo daljnovodov in transformatorskih postaj na Gorenjskem? Delegat konference delegacij Alojz Maček je postavil naslednje vpra ša nje: Zato, ker zbor združenega dela na zadnji seji ni bil za lokacijo deponije odpadkov v Dvorski vasi, rastejo divja smetišča Eno takšnih je ob cesti pod skakalnico v Radovljici, pri Pod vinu. Delegacijo zanima, kdaj bo lokacija ponovno predložena v obravnavo zboru združenega dela oziroma zahteva, da se lokacija v Dvorski vasi ponovno obravnava na zboru meseca septembra. ODGOVORI DELEGATOM Na nekatera vprašanja, ki so jih delegati postavili na minuli seji, bodo dobili na prihodnji seji tudi odgovore. Tako komite za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve pravi o ukinitvi odlagališča na Jezercih in odlagališča pri Gorici takole: Za ukinitev in sanacijo centralnega odlagališča na Jezercih pod Lescami je bila Komunalnemu gospodarstvu Radovljica s strani odseka inšpekcijskih služb izdana odločba. Ker do ukinitve ni prišlo, je uprava gorenjskih inšpekcijskih služb izdala izvršilni sklep, z nepreklicnim rokom 15. avgusta letos. Ta sklep je bil tudi izvršen. Odlagališče ob magistralni cesti se je ponovno aktiviralo, ob večjem nadzoru, a zmogljivost dopušča možnost odlaganja le za kratko časovno obdobje. Za izgradnjo primarnega kanala v Cankarjevem naselju kot tudi za rekonstrukcijo primarnega vodovoda je bil sklenjen poseben do-dogovor za sofinanciranje med komunalno skupnostjo,' stanovanjsko skupnostjo in skupščino občine Radovljica. Predvidevajo, da bodo primarni objekti in naprave kanalizacije in vodovoda pravočasno zgrajeni, s tem pa tudi stanovanja pravočasno vseljiva. Projekte za podvoz in deviacijo, prestavitev proge na obvoznici imajo, potekajo pa intenzivna prizadevanja za pridobitev gradbenega dovoljenja. Predračunske vrednosti so poznane, problem je le v tem, če bo investitor lahko najel pri banki vsaj minimalne kredite zaradi stabilizacijskih ukrepov. Prav gotovo pa bo podvoz zgrajen v letošnjem letu, uporabljati pa ga bodo začeli v začetku prihodnjega leta, ker se mora sočasno s cesto v podvozu rešiti del kanalizacije in odprava meteorne vode. Za enorazredno šolo v Brusu Delegati vseh treh zborov skupščine občine Radovljica so na minulih sejah sklenili, da s prispevki pomagajo pri izgradnji osnovne šole v pobrateni srbski občini Brus, v vasi Džerekare. Pobrateno občino je 18. maja letos prizadel hud potres, prav v to občino pa je bilo .med drugo svetovno vojno izseljenih več kot sto družin iz radovljiške in jeseniške občine. Po analizi stanja in potreb so iz občine Brus sporočili, da bi financirali enorazredno osnovno šolo v vasi Džerekare. v vrednosti milijon 500.000 dinarjev. Do konca julija se je zbralo na žiro računu 564.000 dinarjev, nekatere večje delovne organizacije v občini pa še niso namenile svojega prispevka. Delegati so sprejeli sklep, da se občini Brus odobri finančna po moč v višini milijon 500.000 dinarjev. 564.000 dinarjev bodo namenili iz sredstev posebnega računa za zbiranje pomoči občini Brus, 574.000 dinarjev iz rezervnega sklada proračuna občine Radovljica za letos. 370.000 dinarjev za nabavo opreme iz rezervnega sklada proračuna obči ne za letos. Investitorstvo za izgradnjo šole je prevzela samoupravo« - mk-FeKna - skupnost vzgojo in izobraževanje Brus za 4 hči n *V radovljiški občini so z odločbo zaprli smetišče na Jezercih »*»' vozijo na odlagališče nri Podi in,. &LJ a "a ?ezer<1" — zdaj Perdan ******* pn roaunu. kjer odpadke zasipajo . . Foto: F. O L AS 8 STRAN PETEK. 19 SEPTEI OPREDELITEV »Da,« je kratko odgovoril Branko in spet obmolknil. Neznani tovariš, ki ga je hišni gospodar prej imenoval Stane, je tovarišema povedal, kaj mu je rekel tovariš Kveder o nekem rezervnem majorju in profesorju, za katerega je napisal tudi pismo ter ga naslovil na tovariša Kosca ter tovariša Dermastjo. »Si bil v bataljonu ob njegovi prisegi na Raširi?« je spet vprašal Branka komandant bataljona. »Bil sem, tovariš komandant.« »Pa zakaj mi potem nisi izročil pisma, o katerem govorimo in ki ti ga je dal tovariš Kveder? Če ga zaradi česarkoli nisi hotel izročiti svojemu komandirju, bi ga lahko vsaj meni. Se posebno, ker je bilo naslovljeno name.« »Odločil sem se, da ne bom iskal nobene protekcije.« je odgovoril Branko. »Če sem pismo že vzel od tovariša K vedra, sem ga zato, ker sva se poznala. Toda povedati vam moram, da mi je bilo potem žal. Zato sem ga tudi na poti v partizansko taborišče uničil« Pogovor je zmotilo rahlo trkanje na hišna vrata. Obmolknili so in se zdrznili. Le gospodar je mirno zašepetal: »Brez skrbi bodite, tovariši, to je gotovo kdo od naših. Za vsak primer pa le potegnite lestev na podstrešje in zaprite lino za menoj, potem pa popolnoma mirujte. Če bo vse v redu, mi lestev spet spustite, potem ko bom z držajem metle štirikrat kratko udaril ob strop.« Gospodar je odšel. Naredili so. kakor je naročil, in napeto čakali. Kmalu se je vrnil in jim s štirimi udarci dal znak, naj mu spustijo lestev. Vendar ni bil sam. Z njim je prišel na podstreho komandir drugega voda Martinov iz Rašiške čete. Branko ga je takoj spoznal po glasu, že ko sta spodaj stopila v sobo. Ko so se pozdravili in se drug drugemu predstavili, je Martinov začel pripovedovati. On in še nekateri borci so po nemškem napadu na četo prenesli nekaj ranjencev v vas Selo v hišo četnega bolničarja; tam so jim dali prvo pomoč jn jih namestili v kozolec. Tja so se zatekli tudi komandir Kosec, ki je bil prejšnjega dne in po napadu na četo ranjen, in še nekaj borcev iz čete. Tako se je v hiši in v kozolcu četnega bolničarja zbralo več borcev iz razbite Rašiške čete. Srečni so bili, da so pri »svojem« človeku našli zatočišče in vse. kar so potrebovali. Niti pomisliti niso mogli, da se v »njihovem« človeku, četnem bolničarju, skriva izdajalec. Toda prav on je bil na skrivaj obvestil Nemce. Obkolili so hišo in kozolec ter od partizanov zahtevali, naj se vdajo. Partizani so jim odgovorili z orožjem. Vnel se je neenak boj, v katerem so ranjeni ali ubiti drug za drugim omahnili vsi partizani. Sele ko se nihče od njih ni več mogel boriti, so bili premagani. V boju je med drugimi padel tudi namestnik komisarja čete tovariš Franc. Komandirja, ki je bil v tem boju še enkrat ranjen, pa so nezavestnega odpeljali z drugimi ranjenimi partizani. Zdaj je Branko dobil odgovor na vprašanje, kaj je vzrok za tragedijo njegove čete. Izdajalec je bil med njimi. Svoj hinavski obraz je skrival pod krinko četnega bolničarja. »Kaj je ostalo od čete?« je vprašal komandirja voda tovariš Stane. »Kolikor vem, je ostal samo še večji del Smarno-gorskega voda. ki se mu je pridružilo še nekaj drugih partizanov iz čete. Čete pa ni več.« »Mogoče veš, kje je zdaj Smarnogorska skupina?« je spet vprašal Stane. »Če prav vem, se je prebila čez Savo v Medenski hrib in proti Dolomitom.« »Potemtakem so zdaj razbite vse čete bataljona.« je dejal tovariš Stane in nekako obtožujoče pogledal tovariša Dermastjo. »Da, Kamniškega bataljona ni več.« je odgovoril Dermastja in obrnil pogled v tla. V bližnji cerkvi je ura bila pet, ko je avtomobil z jetniki v spremstvu polnih kamionov vojakov odpeljal iz Ljubljane proti Igu. Od Iga so peljali naprej proti Tomišlju pod Krimom, skozi vas in se ustavili pred mostom čez rečico. Italijani so poskakali s kamionov iz zložili na rob ceste šest enakih krst. Z drugih kamionov so se usuli italijanski vojaki, se naglo postavili v dve vrsti ob kamionih in naperili puške. V ta špalir so postavili obsojence in jih odvedli čez most in travnik na rob gozda nedaleč od vasi. Nobena beseda ni padla — nobeno povelje. Vsak od krvnikov je poznal svojo nalogo. Vse je bilo temeljito pripravljeno. Vsak je že vedel, h kateri smreki mora privezati svojo žrtev. Ko pa jim hočejo zavezati oči, se vsi uprejo. Obsojenci držijo visoko dvignjene glave, iz oči jim sije prezir. Bolečo tišino kot udarec z mečem prereže zvonek in samo za spoznanje tresoč se glas: »Smrt fašizmu — svoboda narodu«. Oglasilo se je vseh pet tovarišev. Takoj nato pa: »Živela svoboda! Živeli vsi slovenski tovariši!« Vzklike so pretrgale zaporedne salve morilskih pušk. Glasovi žrtev so umolknili. Njihove glave so omahnile. Njihove oči so ugasnile. Junaška srca narodnih borcev so za vedno nehala utripati. Trupla žrtev so obvisela privezana k smrekam v podnožju mogočnega Krima. Nanje je še nekaj trenutkov sijalo hladno decembrsko sonce, ki je zaman poskušalo razgnati sive barjanske meglice. Italijanskim morilcem se je mudilo čimprej umakniti se s kraja svojega zločina. Pograbili so s krvjo oblita trupla žrtev, jih pometali v rakve in oddrveli z njimi skozi Tomišelj. Na poti so menjavali vodnike, vojake, vozila in smer vožnje, dokler se ni za njimi izgubila vsaka sled. Po zločinu so skrivali svoj žrtve, odpeljali so jih v Italijo. Bali so se, da bi grobovi padlih junakov preveč klicali po maščevanju in postali narodna svetinja. Tako junakom ni bilo dano, da bi počivali v svoji zemlji, ki so jo tako ljubili in zanjo dali svoja mlada življenja. Komaj se je Ivan vrnil v Ljubljano, je že dobil novo nalogo. Določili so ga, naj odide na Gorenjsko in tam v imenu Centralnega komiteja in Glavnega poveljstva sodeluje s pokrajinskim in drugimi vodstvi pri organiziranju široko zasnovane vstaje. Ko je dobil ustrezna navodila in pojasnila ter obvestilo, da je zanj že pripravljena ponarejena izkaznica za potovanje z redno avtobusno zvezo, se je takoj pripravil na odhod. Rečeno mu je bilo, da se je pred nekaj dnevi na Gorenjsko vrnil komisar Cankarjevega bataljona tovariš Žagar, potem ko je Glavnemu poveljstvu poročal in tudi povedal svojo zamisel načrta vstaje. Glavno poveljstvo mu ga je odobrilo, končen in podroben načrt vstaje pa bi naredili na skupnem sestanku vseh vodilnih aktivistov Gorenjske. S ponarejeno izkaznico, ki mu jo je prinesel Borut, je še tistega popoldneva pri Šentvidu prekoračil mejo, nato pa do Selc potoval z avtobusom. Od tam je šel peš v vas Bukovščico, kakih sedem kilometrov od Selc in malce bolj na severu od roba Selške doline. Jesenski izlet naročnikov Glasa Na naš izlet bonu* šli v nedeljo. 5.oktobra. Ob 7 uri bomo pred skupščino občine Kranj vstopili na avtobus in se odpeljali skozi Ljubljano in dalje po avtocesti ter skozi Senožeče, Divačo do Lokev. Tu si bomo ogledali pršutarno Kmona in nato v Lipici kobilarno ter program svetovno znanih »lipicancev«. Po kosilu bomo nadaljevali z vožnjo po sončni Primorski po tako imenovani vinski cesti, skozi Sežano. Tomaj, Dutovlje do vipavske vinske kleti. Po ogledu, ko se bo dan že nagibal se bomo odpravljali proti domu čez Col, in Črni vrh ter stari mejni prehod pri Hotedražici. tako da bomo prispeli v Kranj do 20. ure. In kdo bo letos potoval z nami? Prvih deset udeležencev je z žrebom že izbrsl Vlado Torkar in sicer: 1. Mrak Marija. Jezerska 98, Kranj 2. Vehovec Jakob. Struževo 46. Kranj 3. Potočnik Prane, Nemilje 6. Zg. Besnica 4. Medja Marija. Ravne 9. Boh. Bistrica 5. Rozman Franc. Praše 20. Mavčiče 6. Korbar Mana. Cerklje 70 , 7. Potočnik Marija. Naklo. Malo Naklo 4 8. Svetel Karmen, Zg. Preddvor 9. Lavtar Leopold, C. 1. Jesenice 10. Pečenko Lado. K ran j (Jest V prihodnji izdaji či objavili naslednjo sku| žev. Nadaljnih deset pa bali šele potem, ko prejeli odgovor na n« vprašanje. Za tak način' ločili zato, ker smo ob dobili nekaj pritožb. Češ da dolgo doolgoo naročnik pa niste šli na naš izlet. No ja,! vmes še žreb, toda p red vi vsi niso tako močno zaint zato ne bodo odgovorili. I mil* j veliko več možnosti le vi b1 ravno v tem času z nami morsko. Vprašanje, na kat morate odgovoriti, pa je: »Kako se imenuje naša 2738 m visoka, gora v Alpah?1 dobila po značilni barvi. ki. lepša in najbolj izrazita obi zahodu pod vrhom na svoji1 strani. Včasih so jo dot vzhodni in južni strani, Suhi plaz. Prav pred lfg> k*j nanjo prvič povzpeli dr. Kugv. Andrej Komac in Kravanja. Kljub temu je na! le en normalen, drzno V_ dobro zaverovan planinski |y Vse do danes je ohranila staS gore in naporne ture. Nanjo se povzpnejo po poteh le izurjeni planinci, smeri v vrtoglavih višinah zervat alpinistov.« Če torej želite z nami, poiščite in odgovor ni _ pisnico ter pošljite na naši pripisom »Sončna Prun<__ spelo pošto bomo zavrteli vi petek, 26.8. 80, in seveda vlekli. Želimo vam velike _ sreče ter nasvidenje v nedeH tobra. CP Glasi Gostinska in trgovska delovna organizacija ENTRAL Kranj TOZD DELIKATESA obveflča cenjene kupce, da bo obnovljena prodaj Naklo ponovno odprta od 2.1. septembra 1980 dalje. MATJAŽ CHVATAL Pregibali smo razno razne variante, se prepirali, vpili. Vsak je hotel preglasiti ostale, vendar je navkljub vsemu ostalo pri sklepu, da gre Zdrave z nami, torej, da bo sestav ekipe, ki bo tokrat zadnjič v tem letu, skušala osvojiti dno brezna ostal tak, kot smo se domenili pred nekaj minutami sredi vsesplošnega vpitja. u u Nekaj dni za prvo ekipo naj bi v brezno prišla še druga, transportna ekipa, v sestavu: Davo. Vegi in Kuži, ki naj bi nam pomagala izvleči vrvi iz brezna. »Kdaj bomo Šli? Jutri?« sem vprašal prisotne. ♦ »Pojutrišnjem, ko bo boljše vreme. Jutri bo verjetno snežilo.« V snegu na Jelovico. Ali je cesta sploh splužena, saj je šele včeraj pričel padati sneg in ali jo sploh plužijo? Verjetno bomo obsojeni na dolgo pešačenje v snegu proti vhodu v brezno. V tem snegu se bomo premikali kot polži. Edina naša sreča je, da nam ne bo potrebno navzgor vleči vsega tovora vrvi. V nasprotnem primeru resnično ne bi ver-el, da bi nam uspelo prilesti do vhoda v brez-io Nikoli pred tem nisem niti pomislil na to krnsko nadlogo, sneg, mraz. Krasno bi bilo. ko >i bilo vseskozi poletje. Potem nas tudi ne bi dšlo na to odpravo sedem, temveč štirinajst Bivak štirih vponk v globini 440 metrov, (foto: M. Chvatal) Ali je sploh mogoče, da se ljudje tako bojimo mraza in snega? V zgodnjem dopoldnevu sončnega devetindvajsetega novembra 1978 smo se v dveh avto mohilih odpeljali izpred društva proti Jelovi ci. Nikogar ni bilo, ki bi nas pozdravil m nam zaželel srečo. Vsi se stiskajo po svojih toplih domovih v posteljah ali pri pečeh, na nas pa so popolnoma pozabili Čudni so ti ljudje ki imajo za svoj glavni zimski konjiček sfiskanje pri toplih pečeh. Meni so nerazumljivi, saj v njih gledam nerazvozljive hieroglife Lipnica, vas, ki leži neposredno pod Jelovi co in mimo katere se ne moremo |ieljati, ne da bi s«' ga nekaj minut ustavili Zavozimo na dvorišče pred gostilno. Se zadnjikrat pred spustom se bomo okrepčali, morda zvrnili vase »Stamprle« žganega, potem pa odšli naprej. V prvi gostilniški sobi stoji velika kmečki« peč. ki zavzema skoraj četrtino prostora veh ke izbe, tri mize in majhna točilna miza Dve mizi sta zasedeni z izletniki, kot je opaziti na prvi pogled Sedemo za prazno mizo in prične mo glasno ugotavljati, kako bomo prišli do vhoda v brezno. »Ni vam treba skrbeti Osla |s splužeiui skorai do Vodic,« nam pove prijazen tfl»s 8 tudi za druge delavce. Ze pred 1 ao ga poznali kot pogumnega trajnega borca za delavske pra-kot pridnega in poštenega člo-• 1942. leta je postal član parti-vseakozi pomagal revolucionar-'V «vobodilnemu gibanju, po 1 pa je opravljal vrsto po-boih družbenopolitičnih funk-»eliko zaslug ima pri gradnji in napeljavi električnih vJelendolu. * cele dneve ga ni bilo doma. «je včasih jezila, vendar ga je. ** *a danes, spoštovala in ob-v njegovih naporih za bolj- še življenje vseh ljudi, za hitrejši razvoj doline in občine. Njun zakon, v katerem so se prepletali težki pa tudi lepi trenutki, so spremljale velike tragedije. Kar tri sinove sta izgubila v nesrečah. Zdaj imata samo še enega na Štajerskem in hčerko v Bistrici pri Tržiču. »Ljudje pravijo, da čas zaceli rane. Pa ni res,« meni Elizabeta, ki že pol leta spet nosi črnino. Sicer pa sta Šmidova kar zdrava, vse še lahko sama podelata. Tega sta najbolj vesela pa tudi miru v tihi dolini ob Tržiški Bistrici, ki ga dolga desetletja nista imela. H. Jelovčan SPOŠTO V A NI NA ROCNIK Spet je tu čas, ko pismonoša trka na vaša vrata in vam prinaša položnico za plačilo časopisa. Prihaja dopoldne, ko ste v službi ali drugače odsotni ali pa nimate doma dovolj gotovine. Zato vas mora večkrat obiskati. Prosimo vas za razumevanje, da na nek način pripravite 200 dinarjev za naročnino, in I dinar za pobirni-nino in če drugače ne gre. poprosite soseda, da on za vas pismonoši poravna naročnino. Pozdrav vaš urednik \0VO V KRANJU CENTRAL TOZD teto KRAJO V samem središču Kranja (za kino Centrom) odpiramo 19. septembra 1980 dobro založeno trgovino s skoraj vsem, v kateri so cene do 10 % nižje Prepričajte se! DISKONT VAŠA PISMA »MOSTARCE« PO TRI ,, J UR JE Bohinjska Bistrica - Zadnjič, natanko v petek. 5. septembra, sem se ustavil na »tržnici« sredi Bohinjske Bistrice. No. tržnica v pravem pomenu besede to vsekakor ni. ker so za stojnicami stali le trije: dva proda jalca in prodajalka. Ce odmislim vse tisto neumno in spaklji-vo dretje in ponujanje branjev-ke. ki je hvalila svoje blago — paradižnik in slive — bi stvar še nekako šla. Ce že v Bohinjski Bistrici ne premorejo drugačnega trga. je pač tudi takšen dober. Ustavil sem se torej pri mirnejšem prodajalcu, kupil paradižnik, čeprav prezre! in ker drugega sadja ni bilo, pač še hruške. Bile so sila klavrne, a za prvo silo bi že šlo. Kupil sem jih pač in po trijurje so bile. Ko pa sem zagrizel v prvo, bi me skoraj kap in najraje bi sam sebe lopnil po buči. Bile so čisto navadne »moštarce«, ki jih je prodajalec nabral kaj veš kje, zaradi mene lahko tudi na prvem bohinjskem vrtu. Obrnil bi bil, ko bi se mi ljubilo — tako pa zdaj toplo »apeliram« na radovljiške inšpektorje, ki naj si stvar malce pobliže ogledajo. Tudi zato, ker si jim na bohinjskem »placu« niti ne sanja o listkih s cenami... TRŽNI PREGLED JESENICE Solata 26,40 din, špinača 22 din, cvetača 30 din, korenček 15 din, česen 50 din, čebula od 13 do 15 din, fižol 30 din, kumare 20 din, paradižnik 26 din, paprika 15 din, slive 20 din, jabolka 20,55 din, hruške 28 din, grozdje od 25 do 30 din, limone 38,20 din, ajdova moka 30.68 din, koruzna moka 13.26 din, kaša 21,20 din, surovo maslo 130,50 din, smetana 58,35 din, skuta 46,35 din, sladko zelje 6 din, kislo zelje 12 din, orehi 272,80 din, jajčka od 3.10 do 4.10 din krompir 5 din. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 20. septembra, bodo odprte naslednje dežurne trgovine: KRANJ Central: Delikatesa. Maistrov trg 11 in Na vasi, Šenčur od 7. do 13. ure, vse ostale prodajalne pa bodo odprte od 7. do 19. ure: Klemenček. Duplje, Naklo v Naklem, Krvavec. Cerklje, Hrib, Preddvor. Kočna. Zg. Jezersko. Na Klancu.. Oprešni-kova 84, Kranj. Živila: prodajalna SP Pri Nebotičniku, Kranj, Stošičeva 1. potrošniški center Planina II, Planina 63. PC Klanec, Likozarjeva 12. V nedeljo pa so dežurne naslednje prodajalne Centrala Kranj od 7. do 11. urei Delikatesa Maistrov trg 11, Krvavec, Cerklje, Naklo v Naklem. Na vasi, Šenčur. JESENICE Delikatesa, Poslovalnica 7. Titova 7 in Delikatesa - Kaftta 4 na Plavžu, Tavčarjeva 4. Črtomir Zoreč POMENKI OB SAVI DOLINKI 0 NEKATERIH KRAJIH JESENIŠKE OBČINE (43. zapis) Občestvo slovenskih planincev je bilo dolga desetletja (morda je celo še?) vse omamljeno od čara poezije, ki je vela iz knjig dr. Juliusa Kugvja pa tudi zaradi slovesa njegovega imena. Pri vsem tem pa smo pozabljali na moža. ki ni bil nič manj pomemben za naše gorništvo, a je bil bolj realist, znanstvenik — hkrati pa zaveden Slovenec. Ta mož je bil DR. HENRIK TUMA Rojen 9. julija 1858, umrl 10. aprila 1935. Življenje med tema datumoma pa izjemno bogato, zaslužno in premočrtno. A tudi le prevečkrat trpko, pretkano s skrbjo za preživitev kar sedemčlanske družine. In vezano na delo. na določen vsakdanjik. (Dr. Julius Kugv je bil samski bogataš s prosto razpolaganim časom in zlahka dosegljivim udobjem. Češčen od vseh strani, nikoli politično sumljiv in preganjan; pri dr. Henriku Turni je bilo vse to povsem drugače!) Tumov rod je bil delavski, oče njegov je bil čevljar. Kugvjev rod pa je bil trgovsko meščanski, bogataški... Zato je Kugv planinari! kot gospod, ki je vodnike in nosače lahko dobro plačeval — Turna pa je bil skromen somohodee. nobenega udobja si ni mogel privoščiti — sicer pa ga niti ni želel! Tako pravijo njegovi življenjepisa, da nikoli v življenju ni imel zimske suknje. — tuma - Človek Sprva je bil Tuma osnovnošolski učitelj (še prej pa domači učitelj v raznih bogataških in plemenitaških družinah). Kot izredni dijak je opravil gimnazijsko maturo pa tudi študij prava je absolviral »ob delu«, kot pravimo danes. Potem je Tuma služboval pri tržaškem sodišču. Končno se je ustavil v Gorici kot samostojen odvetnik. - Svojo številno družino je vzgajal ne le v narodnostnem duhu pač pa tudi v značajnosti. (Dva od njegovih sinov, dr. Boris in inž. Zoran, sta bila ob koncu vojne zločinsko ubita pri Turjaku.) Po vnanjem je dr. Henrik Tuma kazal nekako trdoto, nedostopnost, skoraj askezo. V resnici pa ie bil to mehak človek, ki se je v hribih znal hitro udomačiti med kmeti, pastorji in lovci. Vsi otroci so ga imeli radi. ne le njegovih šest - za te pa je slejkoprej bil »naš dobri papa«. TUMA - PLANINEC Bil je poseben tip slovenskega gornika, alpinista. Hodil je svoje poti. Ce si je sploh kdaj mogel najeti vodnika, ga je pravzaprav vodil on sam. z vso ohzirn pustili. Ženil pa se boš čez b'to in dan m mlado * boš" vzel,« prerokuje'ciganka- •- 11. Sedaj hočejo vsi naenkrat zvedeti za svojo usodo. Ciganka si izmišlja, laže in jim zapovrstjo prerokuje. Dobro pazi, da bi ne zinila nobene besede, ki bi vsakemu ne bila za silo prav obrnjena. Kozjaški hlapci so strme menili, da imajo čarovnico s Kleka pri sebi, zakaj vsak je mislil in trdil, da mu je razodela skoraj vse po pravici in resnici. Ko so se hlapci tako vneto pogovarjali m ciganko, prid« na drugi konec dvorišča graščak, gospod Marko Kozjak. Videč zbrane hJapte. hore fVje^ti,. k* j, imajo. hip pa mu priteče naproti sinček, šestletni Jurij i: »Oče, pojdite gledat, pojdite! Tuj hlapec je odpel 12. Ta hi in pravi: »Uče, pojdite gledat, pojdi"-. « ~j ...»k«;«, j*- v»u^-i našega vranca in ga žene venkaj. Rekel sem mu, naj ga pusti, pa me je grdo pogledal in me hotel prijeti. Pojdite!« Nato vleče deček gospoda k vratom. Tu zagleda Marko ciganskega fantalina, kako si prizadeva zlesti na , njegovega najlepšega konja. Jeza zgrabi grsščaka. ko vidi. da se mu človekt drzne, pb belem dnevu, ukrasti V\n^egyvo,naj)jubaebW^U hleva. f . \ , . G L, ASUS.STRAN PETEK, 19. Postrv, ujeta v obroču Radovljica — Veliko govorimo, razpravljamo, razmišljamo in se tudi dogovarjamo o varstvu okolja, med drugim tudi o nečistoči naših voda. naših rek in potokov. Dejstvo je, da so vode iz dneva v dan bolj onesnažene, da so kanalizacijska omrežja še vedno najraje in najlažje speljana kar v bližnjo reko: da so nam prav vode najbolj pripravna odlagališča vseh vrst odpadkov, tudi kemičnih, da se še vedno nismo otresli stare miselnosti: »Saj voda itak vse odnese!« Včasih je voda res lahko vse odnesla, brez večjih škodljivih posledic, ko še ni bilo ne pralnih praškov in ne pesticidov in insekticidov. ko še ni bilo plastičnih vrečk in polivinila. Včasih se res ni kaj prida poznalo, če so odpadki gospodinjstva romali naravnost v potok — ko pa je bilo teb odpadkov tako malo. V dandanašnjem Času pa bi se morali resno zamisliti, kajti naše vode so prave gnusne mlakuže — a ne le obupne, če jih pogledaš, temveč tudi pogubne za vse življenje v vodi. Koliko je bilo že poginov rib zaradi tovarniških odpadkov in malomarnosti, koliko zastrupitev, za katere sploh nismo vedeli in še danes ne vemo? Kako gnusne in obupne so naše vode, potoki in reke, najbrž najbolje vedo prav ribiči, ki lovijo ob vodi ali ki skrbijo za ribji zarod. Po vseh ribiških družinah v zadnjem času ugotavljajo, da je življenje v vodi vse-bolj ogroženo, da živali trpijo, tla so tudi te naše le|>e potočne postrvi v stalni nevarnosti. Zdaj zdaj se lahko zgodi, da se iz bližnjih tovarn privalijo odplake in uničijo ves zarod — denarna odškodnina bo plačana, noben denar pa ne more nadomestiti škode, ki jo povzročajo zastrupitve v vodi. In prekrasen in prežalosten primer takšne malomarnosti ljudi, ki so povsem zanemarili, da bodo s stalnim in nenehnim onesnaževanjem uničili svoje okolje in naravo, ponuja slika postrvi, amerikanke. ki jo je radovljiški ribič oni dan ujel v Savi pod Podnar-tom. Na trnek je prijela prekrasna, velika in lepa savska postrv, ki bi bila lahko imenitna trofeja, če ne bi ribič obenem onemel, ko jo je pobliže pogledal. Trup velike postrvi je bil stisnjen tako močno, da je bila riba hudo poškodovana. Plastični obroček si je najbrž riba nadela povsem naključno še tedaj, ko je bila majhna in — rasla je z njim in v njem, nemočna, da se ga osvobodi. Plastični obroč ji je stiskal in stiskal trup. da je bila nazadnje, ob ulovu, videti tako nebogljena in tako ranjena, da jo je bilo le težko gledati. Jetra so izstopila iz telesa, kjer jo je stiskal plastični obroč. Bila je nesorazmerno tanka na mestu prisilne uklenitve ... Koliko takšnih primerov bomo morali še videti, doživeti in prenašati, da se nam bo končno prebudila vest. da z metanjem odpadkov v vodo ne le onesnažujemo vode in okolje, temveč nevarno ogrožamo življenje v vodi in v naravi nasploh? I). sede j Kmetijski stroji last skupnosti /-■ V Hrašah pri Lescah so se kmetje odločili ustanovili strojno skupnost — Dobri ~±*< in precejšnja učinkovitost Stanovanje za Natašo, Veroniko in Marka V radovljiški občini bodo v naslednjih petih letih rešili stanovanjske probleme družin, ki živijo še v slabih stanovanjskih razmerah — Zdaj stanovanje za družino Romov z Lan- covega Lancovo pri Radovljici - Po analizi skupnosti socialnega skrbstva občine Radovljica, ki so jo izdelali pred tremi leti, izhaja, da so v tem letu evidentirali osemnajst stanovanjskih problemov posameznikov in družin Romov, ki živijo v radovljiški občini. V okviru stanovanjske skupnosti Radovljica so z vso primerno pozornostjo začeli reševati njihovo stanovanjsko problematiko. Pri tem so predvsem upoštevali, če kdo od članov posameznih družin Romov dela, če je zaposlen. Tako so v zadnjih treh letih upoštevali kriterije zapo- slitve, števila družinskih članov, predvsem otrok ter ostale socialne pogoje ter rešili stanovanjsko problematiko desetih družin. O rešitvi preostalih osmih družin je potekala v okviru samoupravne stanovanjske skupnosti Radovljica in socialnega skrbstva široka razprava, v katero sta se vključila tudi Zavod za urbanizem Bled in pristojni oddelek skupščine občine Radovljica. Po razpravi so izoblikovali več stališč in se odločili, da se prednostno rešujejo predvsem Romi, kjer je vsaj eden od družinskih članov za- Mnnia s svojimi tremi otroki se bo preselila i lepo stanoivnje. ki m z, Mr0(h Zpolegnjih<>ired diplomo na ljubljanski VST K. Sparovec se je na tej šoli specializiral prav za trenerja alpskega smučanja. Preden je Jote Sparovec iz Trtica prevzel krmila nase ženske najboljše reprezentančne vrste, je bil od leta 1972 do leta 1976 trener alpskih smučarjev Trtica. Tu so bili že prekaljeni tekmovalci Križaj, Zibler in dragi. »To so bili že izdelani tekmovalci in nisem jih imel kaj naučiti. Le kondicijo in prosto smučanje smo skupaj vadili«, je dejal novi trener ženske jugoslovanske prve vrate. Bivši trener Tomo Levovaik je namreč odnehal s treningi tega našega najboljšega ženakega moštva. »Iz Trtica sem nato odtel leta 1979 v Ljubljano, kjer sem do letošnje pomladi, ko sem prevzel mesto trenerja ženske reprezentance, poklicno opravljal trenerske dolžnosti pri smučarskem klubu Novinar ii Ljubljane. Tu sem se spoprijel s treniranjem pionirskih vrst. Prepričan sem, da »mo delali dobro, saj smo uspeli s pionirkami in pionirji- V* teh vrstah imajo sedaj pri Novinarju kar enajst reprezentantov. Iz teh vrst sta prišla Rok Petrovi«, ki je sedaj član moške B reprezentance in Andreja Leskovsek, nafta A rep reze n ta nt k a. Novo delovno mesto z ženskami sem Sire je I tudi zato, ker so prav ti uspehi onirjev Novinarja prispevali, da sem praktično spet ostal brez pravega dela.« Ste novi trener ženske A reprezentančne vrste. To je nehvaležno delo. Kako to, da ste se spoprijeli prav s tem? »Tomo Levovnik Je zapustil sam to vrsto. Za mene je bil to izziv, da se spopriaaem tudi a tem delom in ai dokažem, da sem sposoben delati na tem alpskem področju. Vso podporo sem dobil tudi v direktorju reprezentanc Tonetu Vogriacu. Vogrinec je Ml tisti, ki me Je tudi nagovoril, da prevzamem Jože Sparovec: Dekleta zagnano delajo to izpraznjeno mesto. Čeprav je to nehvaležno delo, upam, da ga bom dobro opravil.« Jugoslovansko žensko smučanje je bilo dolgo časa v senci moških. Zdi se nam, da so se razmere popravile? »To drži. Klima v strokovnem svetu smučarske zveze za alpske discipline je sedaj taka, da moramo tudi z ženskami delati tako dobro kot s fanti. Le tako bomo v nekaj letih dosegli tisto raven, kot jo imajo fantje v svetovner. alpskem vrhu. 2e dve leti nazaj se je začelo bolje delati in dekleta so napredovale. Toda za to sezono je steklo se bolje. V načrtu imamo, da bodo reprezentantke kar dvainlestdeset dni v pripravljalnem obdobju na snegu. Začeli smo s testiranjem konec maja. In doslej smo opravili že veliko dela. V juniju ao dekleta delale samostojno po programu, ki ga je za auhe treninge izdelal Koprivnjak. Delale so res dobro, saj je pripravljenost vseh neprimerno boljša kot lani v tem obdobju. Bili smo tudi te na snegu. V juliju v Kaprunu in Cher-vinli. Tu amo predvsem vadili smuk, saj so se dekleta v veleslolomskih progah bale hitrosti. V avgustu smo bili v Van Sena lesu in Sela Nevei. Veliko smo prosto smučali in pri tem odpravljali tehnične napake vožnje. Večina deklet Je tehnično bila slabo podkovana v smučanju. Nekaj bistvenih napak smo že odpravili, nekaj jih bo se treba. Te napake so bile doslej največja hiba našega ženakega smučanja. Vsi trenerji v klubih so le premalo skrbeli, da bi odpravljali njihove napake, aaj je bila tekmovalna vožnja nažih obupna. Strokovni avet, direktor reprezentance in tudi sam imamo z naiimi dekleti lepe načrte. To delo naj bi se obrestovalo že čez nekaj let. V Sarajevu se morajo pokazati že prvi sadovi. Tudi devet pionirk iz vse Slovenije je velik obet, da bomo dobili kvalitetne tekmovalke. Iz B ženske reprezentance naj bi v prvo vrsto priila tudi Darje Porenta iz loškega Alpetoura in se katera. Jugoelovanakemu alpskemu smučanju ae obetajo torej boljši čaai. Začeli so jih jemati kot fante. Vemo s kakšnimi rezultati se ponašajo moški v svetovnem alpskem pokalu in mednarodnih riS tekmah Delo z lanskimi vrstami je dobro zastavljeno. Toda vrhunskih rezultatov in uvrstitev ne smemo pričakovati čez noč. I). Kuatrr Prvi uradni »chio« jahalni turnir LIPICA — Letošnja osrednja proslava ob praznovanju štiristote obletnice Kobilarne Lipica je uspela v organizacijskem pogledu. Bile je izredno dobro organizira na. V tem času ao bili v Lipici zbrani vsi najboljši strokovnjaki konjereje iz Jugoslavije in sveta. Na drugi strani je bil prikazan program in revija najboljših konj iz vseh evropskih lipicanskih kobilarn. V Lipici so bili tudi najboljši primerki vseh konj te pasme iz vsega sveta. Gledalci so lahko uživali v prikazovanju visoke španake jahalne šole iz Dunaja. Nastopili so tudi domači jshsči, ki s svojim znanjem na lipicanskih konjih skoraj ne zaostajajo za Du-najčsni. Gostoljubni organizatorji so pripravili še simpozij, razstavo in serijo lipicanskih konj. Kot pravijo v Lipici, bo krona letošnjih proslav ob štiristoletnici lipi-canake kobilarne prvi uradni mednarodni turnir v preskakovanju ovir in v dresuri. Zanimanje za turnir je v Evropi veliko. Tega prvega turnirja »Chio« se bo po sedanjih prijavah udeležilo dvanajst držav z okoli sto jahači. To bo doalej ena največjih in najkvalitetnejših konjeniških prireditev v Jugoslaviji in tako tretja največja v Evropi. Kvalitetnejši prireditvi sta le v Aachni in Runi. Kot po kvaliteti tako tudi po številu tekem, ki so na programu in v številu tekmovalnih dni, je turnir res na visoki evropski ravni. 24. do 28. septembra bo enajat tekem v preskakovanju in pet v dresuri. Zdaj so bili taki jahalni turnirji po dva ali tri dni, število tekem je bilo od pet do sedem. Povprečns višina ovir je bila 130 do 140 cm. Po mednarodnih predpisih so ovire lahko visoke od 140 do 180 cm. Če bo v Lipici prišlo do baražev, se bo višina ovir dvignila na 170 cm. Vodilne evropske države so ae na ta turnir prijavile s svojimi najboljšimi moštvi. Nastopili bodo jahači iz ZRN, Italije, Francije, Švice, Avstrije, prvič bodo nastopili v Lipici tudi tekmovalci iz SZ, prijavo pa so poslali tudi Bolgari, Romuni, jahači iz CSSR, Madlarske in Španije. Prijavil se je tudi četrti iz olimpijskih iger v Moskvi Gvatemalec. Od znanih jahačev bosta v Lipici nastopila znana Italijana Piero d'Inceo in Graziano Mancinel ,11. Med drugimi bodo tu znani turnirski jahači iz Nemčije, Avstrije in Švice. Svoj pri-"hod je najavila tudi olimpjrka prvakinja i/ Montreala in svetovna prvakinja v dresuri Cristine Stuckelberger. Pomembno je tudi. da se prvič pri nas v okviru te prireditve prireja tudi največja in najpomembnejši« tekma v konjeniftkem športu za »Pokal naroda« . Spored tekmovanj: sreda, 24. september, ob 8. uri tekmovanje v dresuri (St. George). ob 10. uri otvoritvena tekma v preskakovanju ovir. ob 14. uri otvoritev tekmovanj. ob 14.30 prva kvalifikacijska tekma /h veliko nagrado Lipice; četrtek ob 8. uri tekmovanje \ dresuri (Intermediaire I). ob 10. uri skakanje »Lov na točke« , ob 14. uri druga kvalifikacijska tekma za Veliko nagrado Lipice: I petek ob 8. uri teknssvanje % dresuri (jnter/iudbor za smučarske teke pri ZTKO. Imajo dve zbirni mesti. Vadba je ob ponedeljkih in sredah ob 17. uri v športni dvorani Podn in osnovni šoli na Trati. Ta akcija/ naj bi zaživela tudi v Poljanski dolini na zbirnih mestih v Po« IjahsnVGorenji vasi in /ireb \n teh mestih4 Vse prtčakajejo> izkušeni vaditelji, ki bodo vse razdelili po skupmahun spdsuh.4 nostih. M halam tu KRANJ - ALPSKI REPREZENTANTI SKLENILI SE EN KROC PRIPRAV — Moška in ženska alpska reprezentanca A je skfanila as stadionu Stanka Mlakarja in c telovadnici 0& Franceta Pr&g&rnm «, en krog kondicijskih priprav za novo sezono. Medtem ko .%-*» famt» sedemdnevne priprave zaključili v nedeljo, so dekleta petdne>t~rti k*** dicijski trening končale med tednom. Vsi so se pod vodstvom trenem Filipa Gartnerja (moški) in Jožeta Sparovca (ženske) in jtarVS: kondicijskega trenerja Koprivnjaka krepko oznojili, da so narrrjjh n tisto, kar so načrti »vali trenerji. Treningi na stadionu sit bili nanutm Nihče domov ni odšel neutrujen. Vsi od prvega do zadnjega x,t retth* izpopolnjevali načrte, ki so jih namenili trenerji. Fantje b**}** vadili doma po načrtu. Ze 22. septembra gredo na sneg na pnla. J evropskih ledenikov. Za njimi boriti že Četrtič to poletje odAle r IT asi m tudi dekleta. Enako zagnano kot fantje so trenirale r Krani^klii dekleta. Reprezentantke Bojana Dornig, .\'uša Tome, Metka -/ Andreja Leskovsek. Tatjana Blažič. Anja Zavadlav. Polona /vjLoT Mateja Ravnikar so po besedah trenerja Jožeta Sponu r« rt**^ dohju fizično pripravljene kot se le da. Vse so boljše, kot s*, /^r let nazaj v tem času. (dh) - Foto: F. Perdan Alpsko smučanje Tudi Švicarji na elanovih smučeh BEGUNJE - Elanove smuči vse bolj in bolj prodirajo tudi v tuje smučarske sklade. Tako je tovarni Elan uspelo, da so v svoje vrste dobili tudi nekaj odličnih alpskih smučarjev in smučark iz švicarskega smučarskega sklada. To so znani in obetajoči tekmovalci in tekmovalke vseh treh alpskih disciplin. V novi sezoni 1980-81 bo na Elanovih smučeh vozil tudi znameniti smukač iz Švice Walter Vesti. Njihove smuči bodo vozili tudi Silvano Meli, Simona de Ago-stini, Yvone Seeholser, Regula Ochsner. Romv Scupp, Linda Hugi. Beni to Bonetti in Roland Glas. Vsi ti mladi in nadarjeni sipine! iz Švice so si že ogledali proizvodne prostore begunjskega Elana. Gostitelji so jim razkazsli tudi lepote Bohinja in Por- toroža. V teh turističnih kraj|w skem in Primorskem so S^iSn^m"*' dni kondicijsko trenirali. Invalidi za naslon JESENICE - Na baJinis*Hi senicah je bilo 13. **ptaanW»» prvenstvo invalidov v bali«.-.— organiziralo Društvo invaJi Nastopilo je sedem naJb^JS-TV** dročnih tekmovanj. ZaaajT^? .Športnega društva Ivan m^Zr* -* ' druga je bila ekipa SncC^***** " Invalid iz Maribora, trsS-TTz?*5. štva invalidov Ljublisa. ag?. ** Društva invalidov Jesenic* ta?^ mesto. Komentiramo »t ar* .dr Kdaj novi olimpijski bazen KRANJ - Plavalci in plavalke kranjskega Trurlai^ zaSelt s pripraiami ta n zimsku tekmovđlno piaiKtJnitJS1 že vsa leta nazaj so imeli vsi plavalci in plavalke Trigfa^*'' rastnih skupin bore malo počitka. Komaj mesec dni in zoa! znova. Vsi ti tekmovalci in tekmovalke in tisti, ki šele prSkS^1 tekmovalne vrste tse zavedajo, da brez dobrih zimskih prinSi^0 m njih, ni uspehov. Takih uspehov, ki so v jugoHltHvnskeniBj!!' *£, prostoru nad pričakovanji. Platm** Letošnjo poletno plavalno sezono so Triglavani zakitiš**; »j, kot so si želeli. Osvojili so toliko državnih posamičnih nas/ni Jh* za ostale slovenske in jugoslovanske tekmovalce bilo bor* m-**1/ štora na zmagovitih odrih. Tako kot lani so Triglavani tm^J&SjLi moštveni naslov SFRJ, državni moitveni prvaki so tudi nitaJi* starejši pionirji in mlajši pionirji kategorije B. In če k temuprid^lSm tretje mesto mlajših pionirjev A. je bera uspehov popolna rvj£. nem tekmovalnem obdobju so svojo pravo vrednost pokazali prav s temi naslovi. In prav lehtšnjo sezono an "r>*^ osvajali lažje kot lani Točkovna prednost pred ostalimi je hitJ**' prvenstvih tako ogromna, da jih pri osvajanju teh nasltn>. Za k&* se torej ni treba bati Bol/ zaskrbljuje podatek, da vsi nimajo pry*&f za treniranje. Po trije ali celo štirje platnici na eni progi ne obeta ki* /itetnega napredka. Težko je imeti vse generacije plavalcev, če /w» * moreš zagotoviti prostora za trening. Zimski bazen je zaseden .*V t" do večera. Ko pionirji prehajaj'' v mladinske in članske vntfe% r .-trebno več dela. več treninga, po dvakrat na dan. Pri tolikih pfa\*&* pa dobrega treninga ni moč doseči. Skra/ni čas bi že bil. da v letošnjem srednjeročnem načrtu neč-* temo. da končno pride d<> izgradnje novega zimskega olimpijsJtegc M zena Cc ga Kram nc dobi ko/ kmalu, bo to velika izguba za pfc ki je s svo/inu rezu/tati dokazal", daje zdaleč najboljše c držat A lahko se zgodi, da čez leto ali dve Triglav ostane brez članskega ■ štva In Če nastane ravno tu vrzel, potem tak klub propade. Težk< ' sploh ne. ga /e spet postaviti na noge. In to •sam°^mra^ "kle*** ofii I N n J..ii h oma i net ur dnevno, pozim času Ii ima,o nore nuno ur. / oh h ^ ' u, ^inc. AHl " toliko času ne. Venu,. ,la <»><>>•> "wnJ . -J Cerkno. Hrastnik. Kočerp: f^'iu a V. ■/ ; '^„.,;'^ / novim busenom, b, a« *• bih dngmla*kj>l<<> V>< H'« W #£ Vn /m/r.v, eokrc«o,,nb, osla h dovolj prostori* i .s PETEK. 19. SEPTEMBRA 1980 13 STRAN GLAS RADIJSKI SPORED adidaš SOBOTA, 20. september PRVI PROGRAM 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Pionirski tednik - 9.05 Z radiom na poti - 10.06 Sobotna matineja - 11.06 Za pojmo pesem -11.20 Po republikah in pokrajinah - 11.40 Za poj te z nami - 12.10 Godala v ritmu -12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Veseli domači nape vi -13.00 Danes do 13.00-ih - Iz nalih krajev — posebna obvestila - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.05 Glasbena panorama - 15.30 Zabavna glasba - 16.00 »Vrtiljak« - 17.00 Studio ob 17.00 I zunanjepolitični magazin) -18.00 Škatlica z godbo - 18.30 Mladi mladim - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 »Mladi mostovi« - 20.00 Sobitni zabavni večer - 21.00 Za prijetno razvedrilo - 21.30 Oddaja za nase izseljence -23.05 Lirični utrinki - 23.10 Portreti jugoslovanskih ustvarjalcev in poustvarjal-cev zabavne glasbe - 00.05 Nočni program — glasba DRUGI PROGRAM 800 Sobota na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Radi ste jih Gslušali - 13.35 Glasba iz tinske Amerike 14.00 Srečanja republik in pokrajin - 15.30 Hitri prsti -1545 Mikrofon za Edvina fliserja - 16.00 Na« podlistek Heinrich Kleist: Mihael Kohlhaas - 16.15 Lepe melodije - 16.40 Glasbeni casino -17.35 Lahka glasba slovenskih avtorjev - 18.00 Pol ure za chanson - 18.35 Naši kraji k« ljudje - 18.50 Glasbena Doedigra - 19.25 Rezervirano za reprize - 21.15 Mala nočna glasba - 21.45 SOS - v soboto obujamo spomine -22-45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa adidaš^ NEDELJA, 21. september ! PRVI PROGRAM 4M Dobro jutro! - 8.07 I Radijska igra za otroke — I Mathia« Riehl: Vreme se i spreminja - 8.29 Skladbe za mladino - 9.05 Se pomnite, tovariši.... 10.05 Panorama I Uhke glasbe - 11.00 Nafti I poslušalci čestitajo in popravljajo - 13.10 Obvestila m zabavna glasba - 13.20 Za kmetijske proizvajalce - 13.50 ! Pihalne godbe - 14.05 Humoreska tega tedna VVerner tuddecke: Moj mož je izginil - 14.25 S popevkami po Jugoslaviji - 15.10 Pri nas doma - 15-30 Nedeljska reportaža -15-55 Listi iz notesa - 16.20 Gremo v kino - 17.05 Priljubljene operne melodije - 17.50 zabavna radijska igra Vito-toil Zupan: S strahom in Pilulo hrabrosti okrog sveta V. ep.: »V krempljih črno-želenega zmaja« - 18.25 Na igomji polici - 19.30 Obve-Mila in zabavna glasba -19-35 Lahko noč. otroci! 19-45 Glasbene razglednice -20.00 V nedeljo zvečer - 22.20 ^ kupni program J RT -studio Zagreb Glasbena tribuna mladih - 2305 Lirični Utrinki - 23.10 Mozaik melo dij in plesnih ritmov - 00.05 Nočni program — glasba DRUGI PROGRAM 8.00 Nedelja na valu 202 -13.00 V nedeljo se dobimo — ftport, glasba in Se kaj - 13.30 Pet pedi 19.30 Stereorama -20.30 Glasba iz starega gramofona - 21.30 Jugoslovanska ročk scena 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa PONEDELJEK, 22. sept. PRVI PROGRAM 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.25 Ringaraja - 8.40 Pesmica za mlade risarje in pozdravi -9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za .. . 10.30 Poletno branje — Salček Toka: Človekova beseda -11.35 Znano in priljubljeno -12.10 Veliki revijski orkestri -12.30 Kmetijski nasveti — dr. Miran Brinar: Uporabnost macesna za gozdne in okrasne nasade - 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru - 13.00 Danes do U.OO - — Iz naših krajev — Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj - 14.25 Nafti poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Zabavna glasba - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Na ljudsko temo - 18.25 Zvočni signali - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Jožeta K režeta -20.00 Iz nafte diskoteke -21.05 Poletni divertimento -22.15 Informativna oddaja v angleščini in nemftčini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Popevke iz jugoslovanskih studiev - 23.05 Lirična utrinki - 23.10 Za ljubitelje jazza DRUGI PROGRAM 8.00 Ponedeljek na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem programu - 13.06 Z evropskimi revijskimi in plesnimi orkestri - 13.35 Znano in pri-ljubjeno - 14.00 Ponedeljkov križemkraž - 14.20 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu - 16.00 Svet in mi -16.10 Španske popevke -16.40 Od ena do pet - 17.35 Iz partitur Londonskega festivalnega orkestra 18.00 Pesmi svobodnih oblik - 18.40 Mali koncert lahke glasbe -19.25 Stereorama - 20.00 Iz zakladnice jazza — Bix beiderbecke - 20.30 Popularnih 20 - 22.45 Znalo dneva -22.55 Glasba za konec programa nasveti — dr. Janez Verbič: Novejša spoznanja o siliranju koruze - 12.40 Po domače - 13.00 Danes do 13.00-ih -Iz naših krajev — Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam... -14.05 V korak z mladimi -15.30 Zabavna glasba - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Operne arije in monologi - 18.30 Amaterski zbori pred mikrofonom (.'L oddaja) - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Atija Sossa 20.00 Sloenska zemlja v pesmi in besedi »Ljudska pesem v mestu« - 20.30 S solisti an ansambli jugoslovanske radio televizije - 21.05 Radijska igra VVladislav Ter-lecki: Urad za najdene predmete - 21.37 Lepe melodije -22.15 Informativna oddaja v angleščini in nemščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Tipke in godala - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 S popevkami po Jugoslaviji - 00.05 Nočni program DRUGI PROGRAM 8.00 Torek na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Iz obdobja dixielanda Dutch Swing College Band - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu z orkestrom in zborom Robert Last - 16.00 Pet minut humorja - 16.05 Popevke italijanskih avtoijev -16.40 Disco čez dan - 17.35 Iz partitur orkestra in zbora »PERCY FAITH« - 17.50 Ljudje med seboj - 18.00 Danes vam izbira - 18.40 Koncert v ritmu - 19.25 Stereorama - 20.00 Torkov glasbeni magazin - 21.00 Misel in pesem - 21.45 Jazz na II. programu - 22.15 Rezervirano za disco novitete -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa TOREK, 23. septebra PRVI PROGRAM 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Mladi koncertant 9.05 Z radim na poti - 10.05 Rezervirano za ... - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski RADIO TRIGLAV JESENICE k. -FM področje za ra-j*©vljiiko občino 87,7 megaherza — Gornjesavska dolina 1q3,8 megaherza — Jesenice *h okolica 100,6 megaherza srednji val 1495 KHz J6.03 Lokalna poročila -%vestua - 16.30 Kulturna ^ddaja — Morda vas bo za tUzoalo — Kaj je novega v rrodukciji kaset in plošč *%TV Ljubljana *6.03 Lokalna poročila -^bvestila, 16.30 Kam danes *h jutri — Jugoton vam predstavlja - Morda vas bo zani-*hsk> Nedelja: M.03 Mi pa nismo se uklonili > Koledar važnejših dogodkov iz preteklosti - Rekla-s^e - Nedeljska kronika - obvestila - 12.00 Čestitke -Morda vas bo zanimalo Ponedeljek: 16.03 Lokalna poročila — obvestila — 16.30 Ponedeljkov športni pregled — Morda vas bo zanimalo — Minute z narodnimi pesmimi Torek: 16.03 Lokalna poročila — Obvestila — 16.30 Oddaja za mlade — Morda vas bo zanimalo Sreda: 16.03 Lokalna poročila — Obvestila — 16.30 Oddaja za mlade — morda vas bo zanimalo Četrtek: 16.03 Lokalna poročila -Obvestila - 16.30 Naš obzornik — Morda vas bo zanimalo — Po domače za vas SREDA, 24. septembra PRVI PROGRAM 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Pisan svet pravljic in zgodb -9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za... - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Veliki zabavni orkestri -12.30 Kmetijski nasveti — d r Mirko Struklec: Reja kuncev za meso - 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti - 13.00 Danes do 13.00-ih - Iz naših krajev — . Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam ... -14.05 Razmišljamo, ugotavljamo - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -15.30 Zabavna glasba - 16.00 Loto vrtaljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Simoniti. Venturini, Prelovec v izvedbi ženskega zbora RTVL in moškega zbora »Vres« - 18.15 Naš gost - 18.30 Odskočna deska — Tea Košuta — klavir. Pihalni kvintet AG -19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč. otroci! 19.45 Minute z ansamblom Toneta Kmetca - 20.00 Koncert za besedo — Jesen - 20.25 Novi posnetki slovenskih skladb — A. Sre-botnjak, M.Zigon. P. Mihel-čič - 21.05 Giuseppe Verdi: Odlomki iz opere »Falstaff« -22.00 Poročila - Našim rojakom po svetu - 22.15 Informativna oddaja v angleščini in nemščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22..'JO Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Jazz pred polnočjo - 00.05 Nočni program - glasba DRUGI PROGRAM 8.00 Sreda na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Z velikimi zabavnimi orkestri - 13..35 Znano in priljubljeno - 14.00 Pet minut humorja - 14.05 7. vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu (majhni ansambli) 16.00 Tokovi neuvrščenosti - 16.10 Pesmi Latinske Amerike - 16.40 Iz jugoslovanske produkcije zabavne glasbe - 17.35 Vprašanja telesne kulture - 17.40 l/ partitur orkestra in zbora »HORST JANKOVVSKI« -18.00 Orkestri in solisti -18.40 Mali koncert lahke glasbe - 19.25 Stereorama -20.30 Melodije po |x>šti -2245 Znalo dneva 22.55 Glasba za konec programa rm adidaš ^ NAGRADNA KRIŽANKA ČETRTEK, 25. september PRVI PROGRAM 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Mladina poje - MPZ OŠ 1. celjske čete-Celje - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za . . . - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti — dr. Franc Habe: Prehrana brejih in dojnih kobil - 12.40 Od vasi do vasi - 13.00 Danes do 13.00-ih - Iz naših krajev -Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam ... -14.05 Mehurčki - 14.20 Koncert za mlade poslušalce -14.40 Jezikovni pogovori -15.30 Zabavna glasba - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela ... - 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 18.35 Tri toc-cate za klavir (J.S.Bach, R.Schumann, A. Hačatur-jan) - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute z anamblom Milana Ferleža -20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer — Umetniška pripoved: Milenko Vučetič-Milena Muhič: Lizika - 21.45 Lepe melodije - 22.15 Informativna oddaja v angleščini in nemščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Plesna glasba z jugoslovanskih studiev - 23.06 Lirični utrinki - 23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev - 00.05 Nočni program — glasba DRUGI PROGRAM 8.00 Četrtek na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Vedri zvoki - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Z vami in za vas -15.30 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana - 16.00 Tam ob ognju našem - 16.15 Francoske popevke - 16.45 Jazz — klub - gost kluba: Peter Smodila - 17.40 Iz partitur zabavnega orkestra radiotelevizije Lj. - 18.00 Danes vam izbira - 18.40 Koncert v ritmu - 19.25 Stereorama -20.00 Iz francoske diskoteke -20.15 Od plošče do plošče -21.00 Zavrtite, uganite in se pogovorite ... - 22.00 S festivalov jazza X. mednarodni festival jazza Beograd -79 -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa sns Kil adidaš PETEK, 26. september PRVI PROGRAM 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Glasbena pravljica - 8.45 Naši umetniki mladim poslušalcem - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za... - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12..TO Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe - 13.00 Danes do 13.00-ih - Iz naših krajev — Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13..30 Priporočajo vam ... -13.50 Človek in zdravje -14.05 Emil Adamič: Tatarska suita za orkester - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Napotki za turiste - 15.36 Zabavna glasba - 18.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Razgledi po slovenski glasbeni literaturi - 18.30 S knjižnega trga - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Franja Zorka -20.00 Uganite, pa vam zaigramo .. . - 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - 22.15 Informativna oddaja v angleščini in nemščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Besede in zvokj iz logov domačih - 2.1.05 Lirični utrinki -23.10 Petkov glasbeni mozaik 00.05 Nočni program — glasba DRUGI PROGRAM 8.00 Petek na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Jazz v komornem studiu - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Z vami in za vas 15.30 Glasbena med-igra - 15.45 Vroče - hladno -17.10 Odrasli tako. kako pa mi? - 17.35 Odmevi z gora -17.45 Glasbena medigra -17.55 Iz musicalov in glasbenih revij 18.40 Mali kon cert lahke glasbe - 19.25 Stereorama - 20.00 Revijalne paralele 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 ■ 1 19 ■20 21 22 ■ 23' ■ ■ 26 27 9 ■ 30 31 ■ 32 33 ■ 35 36 ■ ■ 38 39 40 U ' 43 44 45 ■46 47 48 1 49 50 51 ■ 52 53 54 ■ 55 56 57 58 59 60 61 Vodoravno: 1. atletska disciplina, vrsta skoka, 8. planinska cerkvica ob poti na Krvavec, 14. papirni izdelek, navadno debelejši od kartona, 15. grad blizu Trsta z zgodovinskim muzejem in parkom, 17. italijanska reka, ki izvira v Abruzzih in se izliva v Jadransko morje, 18. nelogičnost, pomanjkanje logike: nesmiselnost, 20. grška črka, tudi grški otok tik ob obali Male Azije. 21. manjša domača žival s srpastimi rogovi; tudi ljudski izraz za neumno, domišljavo žensko, 23. ime našega slikarja-grafika Justina. 24. Anton Slodnjak. 25. izročilo, pripoved o določenih dogodkih, pojavih, bogovih in drugih bajeslovnih bitjih. 26. rodovniki, rodoslovje. 29. kraj ob reki Pad, severovzhodno od Torina, 31. star naziv za reko Rono, tudi zastarel izraz za tiocian, atomsko skupino SCN, 32. avtomobilska oznaka za Zrenjanin. 34. reka skozi Munchen. desni pritok Donave, 35. slog, 37. Josip Ipavec. 38. otok v Havajskem otočju. 40. esparto, vrsta španske in severno afriške trave bodalice, katere liste uporabljajo za pletivo in papir, 42. tveza, 45. ime hrvaškega sodobnega slikarja Murtića, 46. Giuseppe Tartini. 48. kratica za International Telegraph and Telephone, 49. viseča kovinska plošča, ki daje ob udarcu dolgotrajen, prodoren zvok, 51. Milka Evtimova, 52. znameniti finski arhitekt, tudi načrtovalec pohištva, Eero, 55. nekdanji kamboški politik Lon. 56. ajdova potica, 58. črta na zemljevidu, ki veže kraje z enako globino v morju, jezeru ala reki. 60. športniki, ki gojijo atletiko. 61. pogovorni izraz za tovariš, prijatelj. Navpično: 1. pritisk, 2. področje, 3. kar koga seznanja, seznani s tem, kar mora upoštevati, opozoritev. 4. kemični simbol za selen, 5; orientalski prašek za barvanje las, 6. znak. ki z dveh strani oklepa besedo, številko, stavek. 7. rud nina aluminijev silikat s hidroksilno skupino in vodo. 8. Cimosovo vozilo. 9. kos pohištva iz ravne plošče in navadno štirih nog, 10. listnato drevo z napiljenimi listi in s trdim lesom. 11. indijski politik, sodelavec Indire Ghandi. Džagdživan, 12. znamka italijanskih težkih avtomobilov, 13. vročina, toplota, ki jo daje žar, 16. vrteči se del električnega stroja, 19. velika domača ali divja ptica s ploščatim kljunom in dolgim vratom, 22. ime proslulega nemškea nacista Hitlerja, 25. kdor širi krščansko vero med nekristjani. duhovnik, ki vodi misijon v župniji, 27. Oskar Danon. 28. udeleženec izleta. 30. kraj pod Himalajo, blizu kitajske meje na severovzhodu Indije. (R. A. . . .). 83. rastezalo, raztegovanje. 35. pregleden očrt, vzorec, 36. redko žensko ime. 39. nikalnica. 41. tropske, aloam podobne rastline z velikimi, mesnatimi bodičastimi listi. 43. rimsko število sedem. 44. dogovorjena količina za merjenje količin iste vrste, funkcionalna celota, 47. čut, zlasti za pravilno ravnanje ali vedenje, obzirnost, olika, 50. občutek potrebe po jedi, lakota. 52. spojina kovine s kislino, za kuho natrijev klorid. 53. kratica italijanske radiodifuzije. 54. kratica za nominativ, imenovalnik. 57. Drago Tršar. 59. znak za kemični element berili j. Rešitve pošljite do srede, 24. septembra do 10. ure, na naslov: Glas Kranj, Mose Pijadejeva 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 150 dinarjev, 2. nagrada 120 din, 3. nagrada 100 din. Rešitev nagradne križanke z dne 12. septembra: 1. stavca. 7. izreka. 13. solnica. 15. Sperans. 17. si. 18. Evoron, 20. sinko, 21. Rant, 23. sprat, 25. star. 26 reostat, 28. os. 30. Are. 31. ostade, 32. naval. 34. Kopti, 36. žalost, 39. odi, 40. LP, 42. Alastor. 44. Lear, 46. osnik. 4«. area. 50. arzen. 52. Viator. 54. as. 55. rumenke, 57 Santadi, 59. Hadein. 60 teater. Prejeli smo 93 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado prejme (150 din) Igor Kavcic, 64211 Mavčiče. Breg ob Savi 76, 2. nagrado (120 din) prejme Milka Lebar. Sp. Bitnje 15, 64209 Zabnica. 3 nagrado (100 din) prejme Matja* Lebar, Cankarjeva 19, 64000 Kranj Nafjrade bomo poslali po ELAN Tovarna športnega orodja Begunje na Gorenjskem bo prodajala na javni ustni licitaciji dne 22.9. 1980 v prostorih tovarne rabljena osnovna sredstva, med njimi tudi: dvostranski skobelni stroj WEINIG S - 220, leto izdelave 1969 stružnica SAFOP FC - 72, leto izdelave 1946 brusilni avtomat za krožne žage BRATSTVO Zagreb AB - 25, leto izdelave 1954 brusilni stroj STEHLE SHTI 300 gorilci WEISHAUPT M 5, M 3, leto izdelave 1966 transformator 10/4 1000 KVA hladilni pult LTH (L= 2 m), leto izdelave 1970 15 kom elektromotorjev moči od 2 KW - 18,5 KW Ogled opreme in informacije 22. 9. 1980 od 10 - II ure •lavna licitacij;« bo 22. 9. 1980 oh 14 uri. G L, A S14. STRAN TELEVIZIJSKI SPORED SOBOTA, 20/IX 8.15 Poročila - 8.20 Vrtec na obisku: Naša galerija - 8.35 Colargol, lutkovna serija -8.50 Tehtnica za natančno tehtanje, otroška oddaja -9.20 Pisani svet: Koncert v uliei Oktobrske revolucije, 2. del • 9.50 H. Fallada: Človek hoče navzgor, TV nadaljevanka - 10.50 Slovenska mesta: Piran - 11.35 Poročila (do 11.40) - 15.35 Poročila -15.40 Naš kraj - 15.55 Nogomet Borec : Zagreb, prenos v odmoru Propagandna oddaja - 17.45 Tako se začenja ljubezen, češki film - 19.15 Zlata ptica - 19.20 Cikcak - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 19.55 Propagandna oddaja - 20.00 Pariške zgodbe - Marcel Avmee: Milost - 20.55 Propagandna oddaja - 21.00 Muppet show: Leslev Uggams - 21.30 Dekle, tako kot dež ..., ameriški film -23.06 TV kažipot - 23.25 Poročila Glavni junak zgodbe Milost je Duperier, vzoren zakonski mož. kije po avtorjevih besedah »tako pobožen. dober in čist. da mu je ljubi Bog naklonil milost in ga že v času življenja ozaljšal s svetniško avreolo. ki se je ni mogel znebiti ne podnevi in ne ponoči«. Pa bi se je Duperier le rad znebil. Toda kako* Zgodba za film Dekle, tako kot dež je nastala po dramskem delu Hortona Foota in ne skriva psihoanalitičnega Williamsovega vpliva. Pripoieduje o mladi * ženi. in možu, ki se je pravkar vrnil iz zapora. Žena je trdno odločena, da bo moža spravila na pravo pot. Vendar pa je pri tem početju vse prej kot uspešna. Njun odnos se ne zboljša dosti. Muči ju nekaj, kar je močnejše od njuju. Kaj? V filmu sta v glavnih vlogah nastopila Ste ve McOueen in Lee Remick. Oddajniki II. TV mreže: 17.45 Znanost - 18.30 Narodna glasba - 19.00 Iz sporeda TV .. - 19.30 TV dnevnik -20.00 Večer z mostarskim simfoničnim orkestrom 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.10 Feljton - 21.40 Evropsko prvenstvo v tenisu, posnetek - 22.10 Športna sobota (do 22.30) TV Zagreb - I. program: 9.50 TV v šoli: Umetnost, Namesto odmora, Risanka, Namesto odmora, Izobraževalna oddaja, Zadnjih 5 minut - 11.15 TV v šoli: TV koledar. Znanost in mi - 12.15 Varnost v prometu (do 12.45) - 15.30 TV dnevnik - 15.50 TV koledar - 15.55 Nogomet Borac : Zagreb - 17.45 Ha-kimove zgodbe, II. del - 18.45 Zabava za vso družino - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Osvobajanje Bvrona Jonesa, ameriški film - 21.45 TV dnevnik - 22.00 Polnočna promenada KI adidaš NEDELJA, 21/IX 8.25 Poročila - 8.30 Za nedeljsko dobro jutro: Beneški fantje - 9.00 Viking Vjki, otroška serija - 9.25 Jazon iz vesolja, angleška mladinska nadaljevanka - 9.50 Zgodovina pomorstva, poljudno znanstvena serija - 10.40 D. Markovič: Vrnitev odpisanih, TV nadaljevanka -11.35 TV kažipot - 11.55 Mozaik - 12.00 Ljudje in zemlja - 13.00 Jugoslavija, dober dan - 13.35 Poročila (do 13.40) - 15.35 Poročila --15.40 Pot na vzhod, potopisna oddaja TV Zagreb - 16.05 Športni dan - 16.25 Športna poročila - 16.30 Križarji, poljski film • 19.10 Risanka -19.15 Cikcak - 19.26 Zmo do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.55 Propagandna oddaja -20.00 R. Marinkovič: Kiklop, nadaljevanka TV Zagreb -21.15 Propagandna oddaja -21.20 Je rešitev v ovcah?, dokumentarna oddaja - 22.05 Poročila - 22.10 Športni pregled Film Križarji je.posne t po znanem romanu Henrvka Sienkieuicza. Predstavlja spopad poljskega plemstva in nemškega viteštva. V ospredju je usoda mladega viteza Zbvska in njegove zaročenke Danusie. ki sojo križarji ugrabili, da bi se maščevali njenemu očetu. Film je izrazit spektakel. ki doseže višek v izredno »bleščeči« bitki pri Grumvaldu. Oddajniki II. TV mreže: 14.45 Test - 15.00 Evropsko teniško prvenstvo (slovenski komentar) - 18.00 Vaterpolo Pošk Brodokomerc : Jug -18.50 Dinamo : H+jduk, nogometna reportaža - 19.30 TV dne nik - 20.00 Belgijski in nizozemski naivni slikarji, dok. oddaja - 20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.10 Za dva solda Upanja, italijanski film (do 22.45) T V Zagreb — I. program: 9.50 Poročila - 10.00 Otroška matineja - 11.30 Narodna glasba - 12.00 Kmetijska oddaja • 13.00 Jugoslavija, dober dan - 14.00 Kritična točka - 14.30 Robin Hood. mlad. film - 16.05 Nedeljsko popoldne - 19.30 T V dnevnik - 20.00 Humoristična serija -20.30 Naše zgodbe - 21.05 Popotovanja - 21.35 TV dnevnik - 21.55 Zabavno glasb. odd. - 22.10 Športni pregled KI adidaš %M PONEDELJEK, 22/IX 8.45 TV v šoli: TV koledar, Koš za košem, Kultura govora in branja, Ivo Vojnovič -10.00 TV v šoli. Materinščina, Risanka, Zemljepis, Zgodba, Iz dokumentacije šolskega sporeda, Zadnjih pet minut (do 11.45) - 14.55 TV v šoli — ponovitev (do 16.00) -16.20 Kmetijska oddaja TV Beograd - 17.20 Poročila -17.25 Minigodci v glasbeni deželi - 17.35 Beseda, oddaja iz poljudno znanstvene serije Delaj z glavo - 18.00 Znana - neznana Jugoslavija, izobraževalna odd. - 18.35 Obzornik - 18.45 Mladinska oddaja - 19.15 Risanka - 19.20 Cikcak - 1930 TV dnevnik -19.55 Propagandna oddaja -20.00 J. Lubardič: Studenec, drama TV Sarajevo - 21.00 Kulturne diagonale - 21.40 V znamenju - 21.55 Mozaik kratkega filma: Širjenje na ovčji planini, slovenski etnografski film Sarajevska televizija je po scenariju književnika Jovana Lubardiča posnela dramo Studenec. Obravnava psihološki spopad med mladima zakoncema, ki sta brez otrok. V nazadnjaškem. patriarhalnem oko/ju je tak zakon neuspešen. Nerazumevanje moža in nesramno ob rek ova nji • i aščanov spra i 'ljaj< > mlado ženo v hude duševne stiske. Razume jo edino tašča, kiji svetuje, naj obišče zdravnika. Nepričakovana novica pa spremeni njen odnos do okolice in ustvarja nove dramske zaplete. Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Slonček Mamfi - 18.00 Bajke daljnih ljudstev - 18.15 Živeti v družini, izobraževalna oddaja - 18.45 Glasbena med-igra - 18.50 Športna oddaja -19.30 TV dnevnik - 20.00 Znanost in mi - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.30 Cesare Birotteau, serijski film -22.25 Kronika Bitefa (do 23.10) TV Zagreb — I. program: 17.15 TV dnevnik - 17.35 TV koledar - 17.45 Slonček Mamfi - 18.00 Bajke daljnih ljudstev - 18.15 Živeti v družini, izobraževalna oddaja -18.45 Mladi UPI, mladinska oddaja - 19.30 TV dnevnik -20.00 V. Radovanovič: Murva, TV drama - 21.35 Glasbeni trenutek - 21.40 Kultura - 22.25 TV dnevnik - 22.40 Glasbena oddaja ee adidaš ^ TOREK, 23/IX 9.00 TV v šoli: TV koledar. Kakšna dežela je Jugoslavija, Pošta, Dnevnik 10 - 10.00 TV v šoli: Glasbeni pouk (do 10.30) - 10.30 Slovesna otvoritev XXI. konference Unes-co prenos (do 12.00) - 14.45 TV v šoli: Kakšna dežela je Jugoslavija, Rudjer Boško-vič, Učenci in samoupravljanje (do 16.00) - 17.10 Poročila -17.15 Colargol, lutkovna nadaljevanka - 17.30 Kakor rdeče rože cvet, glasbena oddaja TV Novi Sad -18.00 Poletavček, otroška oddaja TV Beograd - 18.30 Obzornik 18.40 Slovenski pomorščaki v boju za osvo- boditev, oddaja iz cikla Cas, ki živi - 19.10 Risanka - 19.15 Cikcak -19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik - 19.55 Propagandna oddaja - 20.00 To ni prava pot, aktualna oddaja - 20.50 Propagandna oddaja 20.55 Parker Ander-son - filozof. Neumen sem, zgodbi iz TV nanizanke Ameriške novele -22.05 V znamenju - 22.20 Iz baletnega arhiva naše TV hiše Oddajniki II.TV mreže: 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Pionirski TV studio - 18.15 Knjige in misli - 18.45 Narodna glasba -19.30 TV dnevnik - 20.00 Parada hitov, zabavno glasbena oddaja - 20.45 Včeraj, danes, jutri -~ 21.10 Banja Luka: Ep v košarki za ženske (slovenski komentar) - 22.45 Družina in družba, dokumentarna oddaja (do 23.25) TV Zagreb - I. program: 10.30 Slovesna otvoritev XXI konference Unesco, prenos -17.15 TV dnevnik - 17.35 TV koledar - 17.45 Pionirski TV studio - 18.15 Knjige in misli - 18.45 Dnevnik 10 - 18.00 Kulturni pregled - 19-30 TV dnevnik - 20.00 Signali - 21.05 Mala MO, ameriški film -23.25 TV dnevnik KI adidaš ^ SREDA, 24/IX 9.20 TV v šoli: TV koledar, Spominjamo se Iva Marin kovica - 10.00 TV. v šoli: Izobraževalni film. Risanka, Predšolska vzgoja, Zgodba (do 11.10) - 15.50 Poročila -15.56 Banja Luka: Ep v košarki za ženske, prenos -17.30 Zbis: O čudovitem povodcu, 2. del - 17.45 Velike razstave kulturno dokumentarna serija - 18.10 Na obisku ... glasbena oddaja TV Sarajevo • 18.30 Obzornik -18.56 Ne prezrite - 19.10 Risanka - 19.15 Cikcak - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Propagandna oddaja - 20.00 Film tedna: Ta mračni predmet poželenja, francoski film - 21.40 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov - 21.45 V znamenju - 22.00 625 Film tedna Ta mračni predmet poželenja pripoveduje o starem bogatašu, ki se zaljubi v mlado Španko. Ponuja ji vse. toda dekle ostaja hladno. Marsikaj mu v trenutkih zaigrane nežnosti obljubi, potem pa izgine, da bi se čez čas pojavila še bolj izzivajoča, še bolj skrivnostna. Njun odnos pripelje do nasilja, ki se hip zatem sprevrže v nepredvidljive nežnosti in strasti. Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Sezamova ulica - 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 Amaterski studio - 19.30 TV dnevnik -20.00 Bitef, prenos predstave - 21.15 Včeraj, danes, jutri -21.35 Pot na vzhod, potopisna reportaža - 22.06 Glasbeni atelje, prenos (do 23.06) TV Zagreb - I. program: 17.15 TV dnevnik - 17.35 TV koledar - 17.45 Sezamova ulica - 18.15 Dokumentarni film - 19.30 TV dnevnik -20.00 Prosta sreda - 21.30 Glasba iz ateljeja, zabavno glasbena oddaja - 22.15 TV dnevnik - 22.30 Dokumentarni film adidaš ^ ČETRTEK, 25/IX 9.00 TV v Soli: TV koledar. Mesto v katerem *'yim: Začetki matematike. Živi svet in fizika - 10.00 TV v šoli: Kemija, Risanka, Biologija, Predšolska vzgoja, Zadnjih pet minut (do 11.40) -15.06 TV v šoli: Mesto, v katerem živim; Rudjer Bo-Škovič, Učenci in samoupravljanje (do 16.00) - 17.00 Poročila - 17.06 Zgodovina pomorstva, poljudno znanstvena serija - 18.00 Tehtnica za natančno tehtanje, otroška nadaljevanka - 18.30 Obzornik - 18.40 Zanima me, izobraževalna oddaja - 19.10 Risanka - 19.15 Cikcak -19.24 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Propagandna oddaja - 20.00 Tretja razsežnost - 21.30 Propagandna oddaja - 21.35 Odprto za ustvarjalnost - 22.15 v znamenju Oddajniki II. TV mreže: 15.40 Test 15.55 Banja Luka: Ep v košarki za ženske, prenos - slovenski komentar - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Zeleni oblaki, otroška oddaja - 18.15 Znanost - 18.45 Nori penzion, angleška humoristična oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Kino oko -23.00 Včeraj, danes, jutri (do 23.05) TV Zagreb - I 17.15 TV dnevnik - I7J koledar - 17.45 Zeleni eakfc otroška oddaja - i8.15 v, enotni v obrambi - 18 45 Sr penzion, ang/leAka hnaanr stična oddaja - 19 30 V dnevnik - 20.00 ParaUe* 20.50 Drugi jar. kviz . 23« TV dnevnik - 21.55 Ab • med seboj dovolj pasu* adidaš ^ isjj. PETEK, 26/IX 8.45 TV v Sobi: TV kole* Prometna vzgoja, Izobsfe-valna oddaja, Zrvi orasaaa* na človeškem telesu. Sfer njevanje živil - 10.00 TV šoli: Angleščina, Riaaak, Zgodovina, Zgodba, latk* ževalna reportaža, Zadaj* minut (do 11.45) - 14^55™^ šoli - ponovitev Ido 1sji 17.15 Poročila - 17.» L* leti pikapolonica, kifrr nadaljevanka - 17.45 Drd» smola, madžarska ha* serija - 18.00 Telestsst * j zabavno glasbena oddaš 18.30 Obzornik - 1841V ljenje na mehkem diva. •* iz izobraževalne serije " navajmo nase morje -Risanka - 19.15 Cik*»i 19.26 Zrno do zrna dnevnik - 19.55 Pri™ oddaja - 20.00 Zabavi bena oddaja - 20.55 t gandna oddaja - 21» a-kovih sedem, neriidki ffe 21.50 Propagandni^ 21-55 V ammenju Nočni kino: PaujL»« belgijski film Oddajniki II. TV m__1 16.40 Test - 16.55 q oddaja za inadžaraktV nostno skupnost - 1710 dnevnik v "»^žerlf ji _ TV dnevnik - 17452 zornega kota, otroAV-- 18.15 Korald"^L_ oddaja - 18.45 MMpml L* 19.30 TV daeviSk". jJ> Zapis, o kulturi neuvrtS in dežel v razvoj« Tjl Včeraj, danes, juE; « Portreti: Aure, . U 23*35^' ranC08ki Skefl TV Zagreb — I. 17.15 TV dnevnik - it« H koledar - 17.45 2 j* zornega kota - 1&15 k&4-mladinska oddaja - ** Muppet show . iq *i 5* dnevnik^20.00 Zabavno^ bena oddaja - 21 on film - 21.50 TV hJ^T 22.05 Ob 80 letnkTTl* Marinka, dokumentarnii* dsja NOVO V KINU Ameriška psihološka drama Magija smrti je izjemen portret moža, ki beži v svoj namišljeni svet, in žene, ki najde smisel življenja v uresničenju dekliških sanj. Dogajanje se odvija izmenično v razkošnih hotelih in restavracijah bogataških četrti Holhuooda in New Yorka ter v osamljenih, skoraj zapuščenih predmestjih. V glavnih vlogah sta nastopila A nthony Hopkins in Ann Margaret. Film Dva filma za groš je poln bodic na stare filme. Sestavljen je iz dveh filmov: Močne roke in Baxterjei>e lepotice 1933. Prva zgodba pripoi>eduje o bratu, ki postane boksar, da bi rešil svoji sestri vid. Drugi film pa je postavljen v svet gledališča z vsemi denarnimi in človeškimi tegobami. Seveda seobe zgodbi srečno končata. Dramo Ne dotikajte se moje ljubezni so posneli A ngleži in Kanadčani. V glavnih vlogah so nastopili Oliver Reed. Susan George in John Ireland. Film govori o mladeniču, ki se je z zaslužkom vrnil v mesto, da bi se oženil. Preden najde svoje dekle, se zaplete v pretep in, ves omamljen, strelja v policaja. Primer prevzame stari Vilson, ki ga zaprepasti nasilje moderne policije Fanta, za katerega je prepričan, da je nedolžen, hoče rešiti. vendar. .. Rop v Niči je francoska kriminalka. Režiserja je navdušila zgodba vodje tolpe, ki je 10. marca 1977 pripravil napad na banko, imenovan »rop stoletja« Možak je skočil z okna palače pravice 1 Nic, na streho parkiranega avtomobila ihfriheghil z-mofirtjem prav izpred oči začudenega sodnika in odvetnika J KINO KINO CENTEi1 aNJ 19. septembra angl ban: vojni film MOC JO IZ NA VARONiE ob 16., 18. in 20. uri 20. septembra angl. bare. vojni film MOC 10 IZ NA V ARO NA ob 16.. 18. in 20. uri. pre miera franc. barv. krim. filma ROP V NIČI ob 22. uri 21. septembra amer. barv risani film JU NAKl DISNEYLANDA ob 10. un. angl barv. vojni film MOČ 10 IZ NAVARONF. ob 15.. 17. in 19. uri, premiera angl. barv filma NE DOTIKAJTE SE MOJE LJU BEŽNI ob 21. uri 22. septembra franc. barv. knm. film ROP V NIČI ob 16.. 18. in 20. uri 2:1 septembra franc. barv. knm. falm ROP VNIClob 16.. 18. in 20. uri 24. in 25. septembra ital. barv film KAC JE GNEZDO ob 16.. 18. in 20. uri KINO 8TOR2IC KRANJ ital bari Krim film UGRABITEUEM ob 19. septembra RAMBA PROTI 16., 18. in 20. uri 20. septembra premiera amer. ban filma MAGIJA SMRTI ob 16.. 18. in 20. uri 21. septembra hongk ban. karate film 7 VELIČASTNIH BORB ob 14. in 16 ur, amer. ban: film MAGIJA SMRTI ob 18. un. premiera amer. ban: komedije DVA F1I M A ZA GROŠ ob 20. un 22. in 2:1. septembra amer barv komedija DVA FILMA ZA GROŠ ob 16 18 in 20. uri „?i».lZptemhra amer "ari srhljivka CARR1E ob 16., 18. in 20 un 25. septembra hongk. barv kanite film 7 VELIČASTNIH BoRb ob fŠ„ 18 ,n 20 un KINO TRŽlC 19. septembra ital. bari knm film RAM BO PROTI UGRABITELJEM ob 16.. is in 20. uri . ?(L.HZpJemt'ra amer ban film MAGl J A SMRTI ob 16.. 18. m 20. un 21. septembra amer. ban: pust film JA GUAR ob 15. in 17. un: ital ban rr„t film ŽENA DEVICA ob 19. un. franc ban knm. film ROP V NIČI ob 21. uri 22 septembra premiera ital barv dnimc KAČJE GNEZDO ob 20. un 2.1. septembra amer. barv RIE ob 16.. 18 in 20. un 24. septembra franc barv NIC I ob 18. m 20. uri rJ-\.H!'ptembra Smer har< komedija DVA /• ll.MA ZA GROŠ ob 18 in 20. uri KINO KAMNIK - DOM - 2,0rr..se.P.temhra ban kanile film 7 VELIČASTNIH BORB ob 16 un slo, barv film UBIJ ME NEŽNO „b 18 m 20. uri. amer. barv. komedija DVA h II M A ZA GROŠ ob 22. un 21. septembra amer ban risani film JU NAKl DlSNEVLANDA ob ,5 L 'L bar, film UBIJ ME NEŽNO „b 17 „, l?J&r£??*ra "af "<"■< filmu KAČJE (imr.tlM) oh 21 un 22 septemhm angl boren, ,,,„„ f,/ni \f(>č srhljivka CAR knm. ROP V 10 IZ NA VARONE ob 18. m 20. uri 23. septembra angl. ban: vojni film MOC 10 IZ NA VARONE ob 18. m 20. un 24. septembra amer. ban: film MA GIJA SMRTI ob 18. in 20. un 25. septembra ital .cn>l film ZENA DEVICA ob 18. m 20. un KOMENDA erot. film NOC 19. septembni ital. bari ZENA DEVICA ob 20. un 20. septembra angl. ban: film orlov ob 18. un. amer ban gnul/n k„ carrie ob20 ur, ČEfiNJICA 19. septembra angl. ban knm film SLEDOVI IZSILJEVANJA t film že NA DEVICA ob 20. uri 21 septembra amer bari. risani film TOM IN JERRY ob 15. un. angl. barv film NOC orlov ob 17. un. amer barv. gnu Ijtvka carrie ob 19. un 2.1. septembru angl bar, vojni film MOC 10 IZ NA VARONE ob 20 u rt 25 septembra angl. ban knm film NE ihitikajtf. S F M( A/ F UU BEŽNI ob 20 uri KINO RADOVLJICA 20. septembra ital barv sabavm film SLUGA SVO.IIH GOSPODARJEV ob 18. uri. fnmc film MAŠČEVANJE Cl.O VEKA PAJKA ob 20 ur, 21. septembra fnmc ban film MASCr. vanje Človeka pajka ob is un. amer ban pust film CAHUJKVO MA ŠCEVANJE ob 20 uri 22 septembni ital barv .ubatni film SLUGA SVOJIH GOSPODARJEV »b 20. un . . 2:i septembra fnun barv film MASCr. vanje Človeka pajka „b2o un Utrl. MAŠČEVANJE ob 20. uri 25. septembni amer barv film Nr. v ms ŠA VAJ SE V MO.IO IJ U BEŽEN ob 20 „r, KINO BLED 19 septembni amer barv komulii" UMAZANA IGRA ob 20 un 20 septembra amer. barv komedija UMAZANA IGRA ob 18 m20 uri 21 septembra angl ban film /->' BEZENSKA ZGODBA »b 18 un. amer barv gnul, M A NITI' DUH ZLA ob 20 un 22 in 2:1 septembni amer ban pust knm film CaRLUFVO MAŠChVANlF ob 20. un . 24 septembni tfut bari .aboini film SLUGA SVO.IIH GOSPODARJA 20 un KINO BOHINJ - BOH.BI8TRK A ban k/Mm u,r 24. septembni amenikt bar, pust krim^ film CARLIJEVO Ji) septembni angl BEZENSKA ZGODBA »b is 21 septembni umri bon UMAZANA IGRA ob 18 01 20 ur, 20 un komettira 25. septembra amer. ban CARLIJEVO MAŠČEVANJE SKOFJA LOKA - sora 19. septembra nem. film \ospr»j* - FANTOM NOCl ob 17;x>*^ ' 20. in 21. septembra ital PAR - NEPAR ob 18. in 20. uri im M* 2ELEZNIKI - OBZORJE 19. septembra ital. aAc fit NEPAR ob 18. in 20. uri ' *"» 20. septembra nemiki hartn. nosferatu - FANTOM 20. uri 21. septembra amer. £0 PAK POM DEKLETA obITin 20^^^° JESENICE RADIO 19. septembra amer akc ^jl. MREŽA ob 17. in 19. uri 20. in 21. septembra amer film ZADNJI STREL ob 17. i„ 19 uri^ 22. in 23. septembra /opo***. fant film SPOROČILO IZ VESam/Ti 17. tn 19. uri 24. septembni domača «aSf I NA DRUŽINA ob 17. in 19. un JESENICE - plav2 19. septembra nemiki film CiftS/rr KVICEob 18. m 20. uri 20. in 21. septembra japonak, */m <» ROČILO IZ VESOLJA 06 IS. ,„ 20.^" 22 in 23. septembra amer. fiim TA/t/tf I STREL ob 18. in 20. uri 25 septembra amer. film TV M/f£+i • 18 m 20. un KINO DOVJE - MOJSTRANA 20. septembra ital. ljub. film f^J[ -»rtf* IN NABOJ ob 19.30uri 21. septembra hongk. film ZMJsjp-IGRA SMRTI ob 19.30 uri KINO KRANJSKA GORA 20. septembra hongk film Zm?AJt&m inRA SMRTI ob 20 un 24. septembra japonski film SPOKt\" IZ VESOLJA ob 20. uri DEŽURNE TRG0Vi\£ VELETRGOVINE SPECEraa dne 20 septembra 1»«0 MARKET DELIKATESA Bled Cesta svobode 1 5 Park hotelu) trgovina (e odprta «i -20 ure Vabilo srednješolcem Pred Štirinajstimi dnevi, ko smo se r novem šolskem letu z našo rubriko prvič oglasili, smo spregovorili tudi o nekaterih vsebinskih novostih. Povabili smo vse gorenjske srednješolce, naj nam pomagajo oblikovati stran s svojimi novinarskimi prispevki, spisi, pesmimi, fotografijami in podobnim čtivom. Kaže, da vabilo ni veliko zaleglo. Medtem'ko se osnovnošolci že pridno oglašajo, za srednješolce ne bi mogli reči, da so posebno marljivi. Zato prosimo, premagajte svojo lenobo ali strahopetnost, saj vemo, da je med vami veliko obetavnih piscev in pesnikov. Ni treba, da bi vaša prizadevanja ostala samo za šolskimi vrati. Oglasite se! Kaj mi je bilo med počitnicami najbolj všeč Odgovarjajo učenci 2. b razreda osnovne šole Simon Jenko iz Kranja Najbolj vieč mi je bilo, ko sem na Krvavcu pasel krave. Sušil sem seno. — Tadej Najbolj všeč mi je bilo, ko smo bili v gozdu in smo nabirali gobe — Marko ' Nsjbolj všeč mi je bilo, ko sva sla z Gregom lovit ribe. — Primož Najbolj vieč mije bilo na morju. Spoznala sem Veliko prijateljic. Rada sem plavala in se tunkala. Opekla meje meduza. — Barbi Nsjbolj všeč mi je bilo, ko smo bili na pikniku in smo pekli meso. Imeli smo se lepo. — Uroš Najbolj mi je bilo všeč na morju, ko sem skakal s pomola. — Grega Med počitnicami mi je bilo najlepše, ko sem se peljal z gliserjem. — Gregor Najbolj všeč mi je bilo, ko sem vozil traktor. - Stane Nsjbolj všeč mi je bilo, ko sem bila pri babici in pri dedku na deželi. — Maja Med počitnicami mi je bilo najbolj vseč pri stari mami, ko sem se igrala po cele dneve z belim zajčkom in pozabila na šolo. — Taja Najbolj všeč mi je bilo na Pokljuki, kjer sem sušil seno. — Gregi Med počitnicami mi je bilo najbolj vseč na morju, ker sem se lahko kopala in ker je bilo lepo vreme. - Barbi Doživetja Prvih štirinajst dni počitnic sem preživel na Štajerskem. Tam sem pomagal pri raznih kmečkih delih. Naučil sem se veliko novega. Sušil sem seno. "ilel koruzo, pasel krave, pomagal v hlevu in gledal, kako ie stric kuhal žganje. .15.STRAN G LAS Nekega večera sva z bratrancem našla živega ježa. Dala *va ga v zaboj, da bi preživel noč. Zjutraj ga m bilo več. Videla sva le njegove sledi. Zaradi tega sem bil ves dan Vas je zelo daleč od mesta, zato sva se z bratrancem >zila nakuoovat s traktorjem. Kar malce strah me je tktorjem, ker ima z< a kljub temu mi je vozila nakupovat s traktorjem. i\* bilo peljati se s traktorjem, ker ima zelo velika kolesa a kljub temu mi je bila vožnja všeč ^etov prijatelj meje vzel s seboj v Beograd. Vozili smo * ponoči. S tovornim avtomobilom se še nikoli nisem vozil ponoči, zato je bilo to zame posebno doživetje. Pot me je utrudila in sem malo zadremal. M. IVI 1ia. ji m w- —. Ogledali smo si mesto in se kmalu vrnili. Zelo mi je bilo hudo, ker nisem mogel obiskati Titove grobnice na » Dedinju. Ni bilo časa. ^osmo se vračali, sem opazoval avtomobile. Zdeli so se mi majhni, ker sem sedel na visokem sedežu. Naslednji dan smo prispeli domov. Najbolj želim, da bi tudi naslednje počitnice preživel na Štajerskem. Tam sem najraje. Toni 2onta, 5. a. r. osn. šole heroja Grajzerja, Tržič Pogled skozi okno Na gosto posejane hiše, iznad katerih se dvigajo dimniki in vitke antene, visoko staro drevo, stegujoče *voje veje v višave. Se više na nebu sonce, zdaj, jeseni meglenega videza, a vendar, kako visoko je! Tudi sama želim poleteti proti nebu, proti soncu. A j! Padam, padam kakor kostanjev list, prepuščam se vetra, se zibljem, izgubljam v vrtincih in padem v resničnost. Kot suh list na trd asfalt. Barbara Pangerc, 8. c r. osn. šole Josip Plemelj, Bled Kako sem splaval Namesto na morje smo šli taborit v Poljansko dolino. Tam ima moj stric hišico, mi pa smo postavili Šotor, ^ilo je sončno, vroče poletje, zato smo se otroci pridno Sjpsli vSori. Ker z bratrancem še nisva znala plavati. %ts naju očeta držala okrog pasu. Od rasa do časa sta *Vju spustila. Popila sva tudi malo Sore. Vsak dan sva naredila več zamahov brez pomoči. Tretji dam sem splaval. Kosem prišel domov, sem svojim tovarišem razlagal. kako sem se naučil plavati Matjaž rtturm, 4. r. osn. šole Selca NA PAŠI - Dnra Verlak, H. razred osnovne šole Simon Jenko v Kranju Počitnice V vrhove oblakov se vzdiguje galeb. Daleč na morju škripa čolnič lep. Pod vodo galeja, na nebu sončna aleja. Počitnice svetle, kdaj pridete spet nam pesmi zapet? Livij Kocina, 7. c r. osn. šole Stane Žagar, Kranj Le daj, saj si mlad Bahaš se s tem, da nisi »šminka«, da si le poet 20. stoletja, le daj, saj si mlad. Ne verjameš, kar pove ti mama, oblačiš se kot sončna uprava. včasih vlečeš tudi travo, tako živiš še bolj zaspano, le daj, saj si mlad. Sonce zahaja in z njim v zaton mladost, sovražiš druge, zakaj — je to norost, le dajmo, dokler smo mladi. Daj, no, daj, saj ti si že zdavnaj star, pozabi, da si kdaj živel, mogoče kot otrok trpel, pozabi na ljudi, ki so nekdaj kot ti upali, da niso takšni kot mi: starci — sedemnajst let. Mitja Petrovič, Preddvor - iz mladinskega glasila Reflektor V. ia Sergeja Malovrh »Pesmi ne nastajajo s silo« Sergeja Malovrh iz osnovne šole Peter Kavčič v Škofji Loki je naša stara znanka. V rubriki S šolskih klopi sodeluje že od prvega razreda. Doslej skoraj ni bilo tedna, da se ne bi pojavila z novo prikupno pesmico. Toliko jih je bilo. vsako leto boljših, da smo še odločili Sergejino marljivost nagraditi. Udeležila se bo srečanj« pionirjev dopisnikov, ki ji pome ni, kot pravi, najlepšo nagrado Za Sergejo bi komaj kdo verjel da je že petošolka. Tako drobcena je. majhna. Človeka zamika, da bi ji vzel težko šolsko torbo / ramen in si jo sam oprtal Vendar je to le površen zunanji vtis. Ko se s Sergejo pogovarjaš ali bereš njene pesmi, spoznaš. Ha je že pravo, veliko dekle. »Pesmi sem začela skladati, ko sem bila še v vrten. Seveda so bile prve zelo nebogljene, otroške. Niti rimale se niso. Veliko sem se naučila od drugih učencev, ki jih je mamica vodila v šolskem dopisnišketu krožku. Večkrat sem brala njihove pestili in se spraševala, zakaj ne bi tudi sama poskusila. Vendar s silo ni Slo. Ko je bila |iesem že na papirju, sem jo še vedno oblikovala, spreminjala, iskala primernejše izraze in rime«. »Najraje pišem o naravi. Tako privlačna je. zanimiva, polna sprememb. Vsakokrat sproti me prevzame«, pravi Sergeja. »Tudi spise rada sestavljam, posebno če kaj posebnega doživim.« Zdaj. v petem razredu. Sergeja dopisniškega krožka ne utegne več obiskovati. Veliko je učenja, razen tega pa jo zanimajo tudi druge stvari. I/ bogatega programa šolskih interesnih dejavnosti je izbrala glasbeni krožek, gimnastiko in dodatni pouk slovenskega jezika, ki ji v veliki meri uadomešc.-i dopisniški krožek. Sergeja pravi, da bi bila rada učiteljica, ko bo velika Tako km mamica. Pesmi bo še pisala in jih pošiljala v naš«' uredništvo 1'paino. da jib lahko še veliko objavili m da bo vsaka vsaj tako dobra kot prejšnja Nemirni mucek Vedno sem imela rada mucke. To so zelo prikupne živali, ki človeku znajo pokazati hvaležnost, če jih ima rad. Seveda sem imela mucke tudi doma. Prvi je izginil. Novega sem dobila od prijateljice. Opozorila me je na njegovo nemirno naravo, vendar sem vsa opozorila preslišala, saj je bil takrat star šele tri mesece. Najraje se igra s trakovi. Ko smo nekega dne v sobi betonirali tla. nam je oče strogo prepovedal vstop, češ, da bi se na svežem betonu poznale stopinje in bi bilo vse delo zaman. Oče je še odprl vrata, da bi se tla hitreje sušila. Vsi smo upoštevali njegovo prepoved, nekdo v naši družini, ki ne razume človeške govorice, pa se nanjo ni oziral. Kdo je to bil, si lahko mislite. Naš mucek. Stopil je na beton, kot je bil navajen vsak dan, in se začel sprehajati po sobi. Moji prestrašeni pogledi so ga zasledovali. Če bi šla za njim, bi se poznala stopala. Kaj naj bi storila? V glavo mi je padla odrešilna misel. Prinesla sem trak in ga lahno metala proti mucku. Ta je nekaj časa ogledoval migetajoči trak, nato pa stopil za njim. Ko je bil mucek pri meni, sem ga karajoče pogledala. A kaj, medtem si je že poiskal drugo igro. Bil je tako prisrčen, da je moja jeza hitro splahnela. Nezgoda je bila pozabljena. Breda Jerič, osnovna šola France Prešeren v Kranju LITERARNA UGANKA Ameriški pisatelj, po katerem sprašujemo v današnji literarni uganki, je znan predvsem po pustolovskih in socialnih romanih. Priljubljen je tudi med mladimi bralci. Zanje je napisal vrsto razgibanih zgodb o živalih. Odlomek iz ene od njih objavljamo skupaj z ilustracijo Marija Preglja. Ugotoviti morate, za katerega pisatelja gre in kako se imenuje njegova knjiga Odgovore pošljite do 22. septembra na naslov: ČP Glas Kranj, 64000 Kranj, Moše Pijadeja 1 - literarna uganka. njena Ihi Gospodarje skoraj vsak dan jahal po okolici in ena glavnih dolžnosti, ki jih je imel Beli očnjak, je bila, da ga je na teh sprehodih spremljal. Koje še živel v severnih krajih, je dokazoval svojo vdanost in podložnost, ko je z muko vlačil sani; ali tu na toplem jugu ni bilo sani in tudi niso psi nosili bremen na svojih hrbtih. Torej je služil gospodarju na nov način, da je tekel poleg njegovega konja. Bilje tako vztrajen, da ga niti najdaljši izlet ni utrudil. Hitel je ko pravi volk z lahkimi, drsečemi skoki, neslišno ko duh in ne da bi se upehal, in ko sta pretekla petdeset milj. se je vrnil čil in krepak domov, še vedno tekoč pred konjem. Tole podpiši t t X) f •» % k 4 * » • ValiVfcV* M K * H V šoli je bila mučna ura fizike. Ko sem vstopila, mi je Lea rekla: »Kar guli se slovnico, trapa! Fiziko boš pa bat pisala!« »Kaj? Pišemo?« sem jo vprašala kot da bi ravnokar priletela s počitnic na Luni. »Zdaj mi pa ne uide cvek. Nimam blage veze.« Med kontrolno me je tovarišica presedla k Skrbi, da ne bi z Leo preveč soustvarjali. Hitro sem preletela vprašanja in odgovorila komaj na dve. Nato sem prepisovala kot nora. pa še nisem spravila skupaj za ubogo dvojko. Naslednjo uro je bila Nataša tovarišica. prava tovarišica pa je sedela za klopjo, dvigovala roko in na vsake toliko časa šla h katedru vpisovat ocene. Čudna Nataša, ni kaj. Nataša je delila kontrolne naloge. »Galičič, ena. Ma, Suza. kva s' delala?« »Sem si kar mislila,« sem odvrnila. »Lea, ena. Ma, Lea!« Potem je bilo še nekaj takih podolgovatih petič. »Zdaj bo pa problem tole podpisat.« se je Lea že skoraj kisala »Meni je vseeno. En cvek gor al' pa dol. Prava figa! Za to se še ne bo svet podrl.« »Ja, ja. Tebi je vseeno, mene bo pa ati iz kože dal. Si predstavljaš? Eh, briga tebe« Zame ni bil to noben problem, le v redovalnici je bat namesto petice: Ko sem prišla domov, sem že pri vratih oznanjala: »0, mami! Veš, danes sem pa dobila klobaso brez zobotrebca. Pri fiziki. Eh, pa nič škode. Prvi cvek. odkar hodim v šolo. Eden ni nobeden.« Namesto da bi začela z litani jami, da se bo treba bolj učiti, se je mami smejala. »O, ne. jaz ne bom nič podpisala. Kar ati na j. Pa na govorilne naj tudi kaj kmalu gre.« »Figo fresko! Ne dam mu! Bom spet celo popoldne zabila, tako kot lani, ko sem zaradi dveh trojk iz matematike morala računati ulomke.« »Mi zgineš! Smrklja! Alo, učit!« je vpila za menoj. »Sem si kar mislila,« sem tuhtala na postelji, »bom pa drgnila poglavje o silah. Prava reč. Saj lahko rečem, da tega ne sprašuje več. Baj. baj, fizika! Na polico. V četrtek pa spet v torbo. Zdaj pa hitro ven. da ne bo zased!« Zaklenila sem sobo in z balkona po lestvi zdrsnila dol. skozi vhodna vrata na ulico in bila sem prosta. Zvečer sem pripravila očka, da meje malo poslušal. Pokazala sem mu zvezek za fiziko, v katerega sem napisala petico in rekla, naj pod piše/Z raven sem dala kontrolko. kot po nerodnosti, tako da je tisti cvek takoj padel v oči. »Kaj pa je to?« me je vprašal. »Ja, saj sploh nisem vedela, da pišemo. Sicer pa. to ni nič kriminalnega, saj imam tako še od prej petico.« Ni mu preostalo drugega kot da je podpisal. Čisto O K.. fotko! Pa še računati mi ni bilo treba, ker je šel v Avstrijo in ni imel časa zabiti popoldneva z menoj. Suzana Galičič, 7. b r. osn. iole Stane Žagar, Kranj , v ,* - .. * >\ '« t' ( \ V' S'f\* \ \ P «. V;%• » O L, AS 16. STRAN PETEK, 19 SEPTEMBRA 1* DO Turistična agencija OKTOBERFEST, odhod 27. septembra 1980,980 din PRAGA, 3 dni, bivanje v prvorazrednem hotelu, odhod 17. oktobra 1980 RAB, 10-dnevni paketi z avtobusnim prevozom, odhod od 21. oktobra dalje Informacije in prijave v vseh Alpetourovih turističnih poslovalnicah. ZIMSKE ŠOLSKE POČITNICE Pri načrtovanju smučarskega dopusta vam bo verjetno služila informacija o trajanju zimskih počitnic za učence osnovnih Sol na Gorenjskem. Za njih bodo v letošnjem šolskem letu zimske šolske počitnice od 12. do 24. januarja 1981. V CELJE NA SEJEM Od 19. do 28. septembra lahko v Celju obiščete mednarodni sejem obrti in opreme za obrt. Obisk lahko seveda združite z ogledom celjskih turističnih znamenitosti, nakupi v tovarniških trgovinah (Toper, Emo...). Vsaj v eno smer vam priporočamo vožnjo mimo Kamnika (nova obvoznica), skozi Tuhinjsko dolino (vrsta gostišč), kjer je po dobri, asfaltirani cesti (makadama je samo slab kilometer) malo prometa. NA VRTNARSKO RAZSTAVO Od danes pa do ponedeljka bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani mednarodna, vrtnarska razstava, na kateri si boste lahko ogledala rezano' cvetje, lončnice, kakteje, sukulent, okrasno grmičevje, rinjke, marsikaj pa lahko tudi kupili. Poleg velike razstave gob pa bo tam še razstava ptic in akvarijskih rib. V hali B pa je že od torka odprta tradicionalna razstava novogoriškega »MEBLA« pod lovom »MOJE SANJE - LEPO STANOVANJE«, na kateri je še bej predstavljen novi program Formanova. ogledali pa si boste ■ tudi ostalo »Meblovo« ponudbo oblazinjenega, lamiranega in nega pohištva, s spalnicami, svetili in drugim. Obisk razstave vam cda dobrodošel, če nameravate opremljati svoj dom, saj varn bo na voljo sedem informatorjev, štirje strokovni svetovalci in pro-. osebje, ki vam bo /. nasveti pomagalo pri izbiri in nakupu. Na letošnji razstavi »Mebla« je prikazan način ureditve prostorov, na voljo vam je bogat prospekt, pa še to naj omenimo, da je vstop na \ivo prost. 8 POSEBNIM LETALOM V KRAKOW pas organizira 3-dnevni obisk enega najlepših poljskih mest >w. ki je ohranilo staro arhitekturo skozi vojne vihre. Izletniki si ogledali znamenitosti mesta, obiskali zloglasno taborišče iz II. svetovne vojne Osvviecim (Auschwitz). znameniti rudnik soli Vi'liczka (njegov ogled je res enkratno doživetje), rudarski center Sle-Katovice in Chestochowo. Odhod izleta je 24. oktobra. Podroben »gram vam je na voljo v Kompasovih poslovalnicah in pri pooblaščenih agencijah. PETOUROM V PRAGO ii velikega zanimanja je Alpetour pripravil ponovitev izleta v za 3 dni z avtobusom. z odhodom 27. oktobra. Pozanimajte se iižji Alpetourovi poslovalnici. iiNSKO-TURISTIČNI POHOD NA TROME JO M /S K A GORA - P o vzor-n , • a<\ smučarskega teka »Treh de že k. ki so ga to pomlad orga-!( Turistično društvo Trbiž, obmejno telovadno društvo Pod-k in Turistično društvo .Kranjska gora. bodo ti trije organizatorji v nedeljo pripravili tudi pl;r insko turistični pohod na »trome)"" P hod bo to nedeljo. 21.sep-l bi i. iz treh smeri. Tako bodo n uiiejo« prišli pohodniki iz si. t * Podkloštra, i/. Bele Peči pa udeleženci iz Kanalske duline in pokrajine, Julijska Krajina—Bene-1 i/ Rateč za udeležence i/ Slovenije. ! ■ H a teč ho prvi pohod krenil na tro me j o oh 8. uri. drugi pa pol ure Bozneje, Do srečanja na »tromeji« [i obri dve uri hoje po lepi gozdni i" Slovenski pohodniki mora i< ieti * seboj veljavni potni ko gredo v sprertistVu staršev. Vsi pohodniki iz Slovenije bodo kn--nili na »tromejo« izpred gostilne S ure Srečanje na »tromeji« bo manifestacija politike dobrososedske^a sodelovati ja odprtih meja. razumevanja in prijateljstva. Na »tromeji« bodo vsi trije organizatorji poskrbeli za vedro razpoloženje Igrali bodo narodno/.abavni an sambli iz Kanalske doline. Koroške in Slovenije. V kulturnem programu bosta nastopila tudi pevska zbora iz Trbiža »H Kranjske 'gore. Plačevanje jedače in pijače bo v vseh treh valutah. Odhod s »tro-irieje« je predviden med |i>. m Iti. uro. Če bo v nedeljo slabo vreme, bo pohod na »trumejo« čez teden dni. 28. septembra. Organizatorji pričakujejo, da ho ta pohod prijetno srečanje obmejnega prebivalstva lesna industrija 64260 bled ljubljanska c. 32 telefon: 064-77661 telegram: lip bled telex: 34-525 yu lipex STRUŽENO PO HI ST VO Naraven les s svojo strukturo in barvo daje toplino in ..svojevrstno prijetnost pohištvu, ki s svojo bogato qbliko sprošča in osvaja človeka v domačem ambientu s,ru*^ Struženo pohištvo s svojimi razkošnimi oblikami in dimenzijami poudarja trdno nost, z barvami pa nam pomaga pri usklajevanju! in poživitvi prostora. Struženo St 'r zajema postelje z nočnimi omaricami, s svojo ^uporabno funkcijo omogoča poh'š?vc prostoru po širini in višini, ter namenu. Služi nam lahko za vsakdanji počitek Pn,aSM : dih na dopustu, vikendu ali hotelu. ' pr'ieten oc Struženo pohištvo je izdelano iz prvovrstnega masivnega smrekovega fesa obdelano v naravni barvi.lesa ali z lužili "in lakirano s prozornim nitro lakom POv' v Pol Ttt. izvedbi. r BRIVSKO FRIZERSKO PODJETJE Kranj Maistrov trg 12 Na podlagi potreb podjetja vabimo v našo delovno organizacijo sodelavce za združitev opravil in nalog VEČ FRIZERJEV MOŠKE - ŽENSKE STROKE Razpisni pogoji: — kvalifikacija z ustrezno Šolsko izobrazbo Ponudbe pošljite na naslov Brivsko frizersko podjetje Kranj. Maistrov trg 12. Razpis velja do opravil in nalog. združitve d "RAL Gostinska in trgovska delovna organizacija TOZD VINO n.sub.o. Kranj objavlja na podlagi sklepa IO DS TOZD Vino in p o delovnih razmerjih proste delovne naloge in om- ra.v*' ""a vi la 1. v PE KRANJ 1 TRANSPORTNEGA DELAVCA (2) 2 DELAVCA V DISKONTU 2. v PE BLED 1 TRANSPORTNEGA DELAVCA (2) Pogoji: — osnovna šola, — p<)8kusno delo 2 meseca Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjeva * Mir jev v 15 dneh po objavi oglasa na naslov Central. Kranj !U„^-'up^L 11. kadrovska služba Vsi prijavljeni kandidati bodo pismeno obveščeni o i^i«* v-nega postopka v 30 dneh po preteku roka za prijavo. Osnovna šola stane Žagar Kra nj Komisija za kadrovska vprašanja delavcev V združenem delu razpisuje dela in naloge - UČITELJA RAZREDNEGA POUKA s polnim delovnim časom za nedoločen čas Pogoji: - učitelj pouka ras red nega Prijave /. dokazilom o strokovnosti pošljite v 15 dneh po razpisu na naslov Osnovna šola Stane Žagar Kranj, Cesta 1. maja 10 h -razpisna komisija. UiiitiMttttttttt Cskra elektromehanika Kranj TOZD Tov -na telefonskih enot 64273 Bb h Dobrava 124 po sklepi misije za delovna razmerja in delitev On razglaša prosta dela in naloge I VODJE PROIZVODNJE DOPOLNILNEGA PRODRU — visok.i i Ii višja i/obrazl.a elektrotehnične smeri, tIiA — .'lozo- i i let ost reznih delovnih izkušenj 2. SAMOSi OJNIH OZIROMA INDUSTRIJSKIH KONTROLORJEV (za delo v tehnični kontroli) — zaključana Metna poklicna šola ustrezne smeri »TT nik. TK mehanik. RTV mehanik, elek fromehanik lovni flektrikar). I oziroma t leta ustreznih delovnih izkušenj Pismene prijav / dokazili o izpolnjevanju pogojev jn 0n&* dosedanjega dela morajo kandidati poslati v roku ia dn• * objavi na naslov ISKRA ELEKTROMEHANIKA Kranj T\-Tovarna telefonskih enot, Blejska Dobrava 114, #4273 Bit^ Dobrava. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po preteku roki * prijavo. KTCK. 19. SEPTEMBRA 1980 17. STRAN. G MEBLO moje sanje lepo stanovanje tradicionalna razstava mebla gospodarsko razstavišče ljubljana od 16. do 24. septembra vsak dan od 9. do 20. ure Oglejte si najnovejše programe Mebla. Obsegajo sistemsko in garnlturno pohištvo, oblazinjeno pohištvo, spalnice, JOGI postelje, JOGI vzmetnice In svetila. Uprava javne varnosti Kranj Cesta JLA 7 raspisuje javno dražbo — licitacijo za naslednja osnovna sredstva - OSEBNI AVTO ZASTAVA 750, letnik 1977, izklicna cena 29.000 din - OSEBNI AVTO ZASTAVA 101, letnik 1975, izklicna cena 30.000 din - OSEBNI - DOSTAVNI AVTO 430 K, letnik 1977, izklicna cena 35.000 din ISTOČASNO BO TUDI LICITACIJA DRUGE PISARNIŠKE OPREME. Licitacija bo v sredo. 24.9. 1980 v garaži UJV Kranj (za stavbo SO Kranj) za družbeni in zasebni sektor ob 15. uri. Interesenti si lahko °Wedajo vozila eno uro pred pričetko/n licitacije. ^ prodajni ceni ni vračunan prometni davek. Interesenti morajo pred licitacijo položiti 10-odstotni polog od '»klicne cene. Prešernovo gledališče Kranj razpisuje na podlagi sklepa zbora delavcev prosta dela in naloge mentorja gledališke dejavnosti za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoji: — da ima visoko izobrazbo (AGRFT), — da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj. — da je moralno in politično neoporečen. Prijave z ustrezno dokumentacijo sprejema razpisna komisija 15 dni po objavi razpisa na naslov Prešernovo gledališče Kranj, Titov trg 6 z oznako Za razpisno komisijo. Kandidati bodo o rezultatih razpisa obveščeni v 15 dneh po izbiri. DO Varnost Ljubljana TOZD Varovanje premoženja Kranj JLA 16 objavlja po sklepu komisije za delovna razmerja od 16. 9.1960 prosta dela in naloge - VEČ MLAJŠIH VARNOSTNIKOV — receptorjev za delo v telefonskih centralah in receptorskih službah na področju Gorenjske Pogoji za sprejem so: _ srednja izobrazba, znanje slovenskega jezika, pasivno znanje enega tujega jezika, primerne moralno-politične lastnosti - VEC VARNOSTNIKOV ZA VAROVANJE DRUŽBENEGA PREMOŽENJA Pogoji za sprejem so: - dokončana osnovna šola. primerne moralno-politične lastnosti, uspešno (»pravljen preizkus znanja po pravilniku. tielo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskuanim delom. Pismene prijave sprejemamo v bjftarni TOZD VP Kranj, Cesta JLA 16, do 3. 10. 1960. SOZD SAP VIATOR TOZD Gostinstvo Gozd Martuljek 42 Objavlja prosta dela in naloge VODOVODNEGA INSTALATERJA Poleg splošnih pogojev se zahtevajo še — ustrezna poklicna šola. — eno leto delovnih izkušenj. — dva meseca poskusne dobe Delo se združuje za nedoločen čas. Kandidati naj pošljejo prijave na gornji naslov. V f>9. letu starosti je dotrf>el naš ljubi mož. oče. stari oče, brat in tast LOJZE JAVH Od njega se bomo poslovili v soboto, 20. septembra 1980 oh lb un na pokopališču v Lipici pri Skofji Loki Žalujoči: žena Milka, hčerka Tončka z družino, sin Lojze / družino, brat. sestra in drugo sorodstvo! Skofja Loka, 18. septembra 1980 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža. očeta, dedka, brata in strica FRANCA ŠKOFICA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izkazano pomoč, darovano cvetje in tolažilne besede. Iskrena hvala dr. Štularju za vso pomoč. Finančnemu sektorju Tekstilindusa, Društvu računovodskih in finančnih delavcev Kranj in predstavniku ZB — Huje za poslovilne besede ter godbi in pevcem. Se enkrat iskrena hvala vsem in vsakomur, ki so nam te dni stali ob strani, sočustvovali z nami, nam pomagali in ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi! Kranj, 13. septembra 1980 ZAHVALA Nepozabno nam bodo ostali v spominu vsi izrazi sočutja in pozornosti, ki ste nam jih izkazali ob boleči in prerani izgubi nase ljubljene BARBARE PERCIČ študentke Ekonomske fakultete Nedoumljiva usoda nam jo je v 21. letu starosti iztrgala sredi njenih ljubljenih gora. Iskreno se zahvaljujemo alpinistom in gorskim reševalcem za požrtvovalno reševanje, vsem sorodnikom, sosedom, znancem, njenim številnim prijateljem in sošolcem ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo spoštovani duhovščini za tako lep obred, govornikom za tolažilne besede. Akademskemu komornemu zboru za občuteno petje. Planinskemu društvu Krafij in alpinistom za nesebično pomoč in spremstvo ter predstavnikom Planinske zveze Slovenije, Ekonomske fakultete, časopisnemu podjetju »Delo« in vsem sodelavcem njenih bratov in sester za izkazano pozornost, pomoč in darovano cvetje. Vsi njeni V Kranju. 18. septembra 1980 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame. babice in sestre LJUDMILE BALANĆ roj.Habjan se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem kolektiva: GG - Kranj TOZD - Gozdarstvo Skofja Loka in Termike - TOZD Proizvodnja Skofja Loka. ki so sočustvovali z nami. nam izrazili sožalje, ji podarili vence in cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi pevcem in g. kaplanu za opravljen pogrebni obred. Posebno se zahvaljujemo dr. Omejčevi in dr. Zrimšku za vso skrb in lajšanje bolečin med boleznijo. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: mož Stanko, hčerki Milka in Anka z družinama ter drugo sorodstvo! Skofja Loka, Vešter, 17. septembra 1980 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube hčerke in sestre IVANKE KRŽIŠNIK iz Sela št. 7 nad Polhovim Gradcem se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom za vsestransko pomoč, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. Id ste se poslovili od nje in nam izrazili sožalje. ji darovali < vetje in venet* ter jo spremili k zadnjemu počitku. Iskrena hvala tudi fantom, ki so jo nosili na njeni zadnji poti. kakor tudi g. župniku iz Polhovega Gradca za tolažilne besede in pogrebni obred. Žalujoči: ata in mama ter sestra Jožic a z družino! Selo. 12. septembra 1980 m up m » «r <•» m j»« « «» MALI telefon OGLASI 23-341 PRODAM Po ugodni ceni prodam skoraj novo HARMONIKO znamke melodija. Dani Gajgar. Podluhnik 9. Železniki 745K SANSUI 5330. TOSHIBA (metal) kasetar SHOUB LORENZ. AKAl gramofon, prodam. Knoll Borut. Stošičeva O.Kranj 7617 Ugodno prodam SADIKE za živo mejo — zimzeleni LIGUSTER. Vovk F.. Lesce. Roštjanova 4. tel. 74-005 .' 7684 Prodam 9 mesecev brejo KRAVO ali zamenjam za jalovo. Cadovlje 3. Golnik 7685 Prodam novo PEC KTK za cen- tralno kurjavo. 38.000 kal Telefoi, 21-186 ' 76W Prodani SEDEŽNO G AR NITI' RO. Zibert. Pivka 1. Naklo 7687 Prodam 8 mesecev brejo KRAVO. Naslov v oglasnem oddelku. 7688 Ugodno prodam SMUČI RC-OG (170cm) z vezmi in smučarskimi čevlji, ali zamenjani za MOTOR APN-4 Zim. Voglje KM). Šenčur 768*' Prodam DESKE za napušč ali ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi moža, očeta in starega očeta FRANCA DACARJA krojaškega mojstra iz Reteč se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izkazano pomoč, darovano cvetje in tolažilne besede. Hvala duhovniku za obred, kakor tudi pevcem za žalostinke. Še enkrat iskrena hvala vsem in vsakomur, ki so nam te dni stali ob strani, sočustvovali z nami, nam pomagali in ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi! Gorenja vas — Reteče, 15. septembra 1980 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica FRANCA POGAČNIKA mizarja v pokoju se iskreno zahvaljujemo družini Jelene F. in ostalim vaščanom, sodelavcem KTP - Podnart. Iskre Kranj. Iskre Otoče, Plamena Kropa. Društvu invalidov Radovljica, KUD Stane Žagar. ZB - Podnart. cerkvenemu pevskemu zboru, g. župniku in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno pa se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju Inštituta Golnik, dr. Pavlinovima in dr. Žiliču za zdravljenje v času njegove bolezni. Žalujoči: žena Olga, hčerka Marija z družino, sinova Zvonko in Lojze z ženo ter drugo sorodstvo! Prezrenje, 10. septembra 1980 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ljubega moža in nadvse skrbnega očeta, dedka in brata ANTONA TOMŠETA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za pomoč, darovane vence in cvetje, izražena sožalja ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo gorskim reševalcem in dr. Robiču za hitro akcijo, pevskemu zboru LIPA iz Radovljice za žalostinke ter duhovniku za opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat, prisrčna hvala! Vsi njegovi! ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža. očeta, brata in strica PAVLA COPA se zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki ste ga spremili na njegovi poslednji poti, nam izra /ili sožalje. mu darovali številne vence in cvetje: posebno pa sosedom za vso pomoč v težkih dneh Zahvaljujemo se prof. dr. Milanu Lazarju, dr. Franju Piklu. dr. Jožetu Cimpermanu in osebji respiracijskega centra Infekcijske klinike v Ljubljani za zdravljenje in nego v času njegove krat kot rajne a hude bolezni. Hvala KS, ZB in ZK - Primskovo ter govorniku tov Dominiku Bogataju za poslovilni govor tei delavcem Veletrgovine Živila Kranj. LB — GKB - Kranj in Mariborske bolnišnice za poslednjo počastitev. Hvala tudi družbenopolitičnim organizacijam iz Leš pri Prevaljah ter prijatelju in soi/.gnancu v Srbijo tov. Albiju Riflnu za ganljive poslovilne besede v svojem in v imenu KS in ZB Leše pri Prevaljah Žalujoči, žena Mojca, hčerki Jelka in Breda ter drugo sorodstvo! i« oblaganje stropov in suha DRVA. (I ros. Srednja vas 16. Golnik 7690 Prodam 1700 kosov STRESNE OPEKE špičak. Preddvor 22 7691 Prodam RADIO-K ASETOFON philips 170. portabel TELEVIZOR EI-Niš. termoakumulacijsko PEC AEG. 4 kVV. Vse malo rabljeno. Telefon 25-490 7692 Prodam dobro ohranjen HLADILNIK in PRALNI STROJ Kro-fel, Milene Korbarjeve 23* Kranj (za tovarno IBI) 769.1 Prodani specialno DIRKALNO KOLO valv. vsi deli CAMPAG-NOLO. Kokrica. Betonova 16. tel. 25-750 7694 . Prodam FOTOAPARAT vashica FR. OBJEKTIV vashica lens. ML 50 mm. 1:1.7. RADIO grundig C-9000 avtomatic. 4 band. stereo rekorder. Telefon 21-709 7695 Prodam skoraj nov barvni TELEVIZOR (ekran 48). Telefon 23-687 7696 Prodam dve novi OKNI. velikost 180xl40cm; eno OKNO. 80 x 80. BALKONSKA VRATA. 220x 80 z roleto. Erlah Janez. Tržič. Pod-ljubelj3l 7697 Prodam LEŽIŠČE z jogijem. Eržen Ivan. Zg. Pirniče 90/g. Medvode 7698 Prodam GRAMOFON dual 491. KASETOFON hitachi D-&50 (črn) in A VTORADIO-K ASETOFON pioneer KE-2000 z ojačevalcem 30 W. Telefon 24-51.1 7699 Prodam 1 leto staro NEMftKO OVCARKO z rodovnikom, odličnih staršev. Zvone Vidic. Strahinj 78, Naklo 7700 Prodam 16.5 kv. m bukovega PARKETA in 80 kg ŽICE, premera 6 mm. Barič Miha. Poljče 4.1. Begunje 7701 Prodam DNEVNO SOBO. Tegov-ski, Sorlijeva 10, Kranj 7702 Prodam PSA - NEMŠKEGA OVČARJA, z rodovnikom. Barle. C. Kokrškega odreda 19/a 7703 Prodam 200-litrsko ZAMRZOVALNO SKRINJO LTH za 5.000 dinarjev. Pavlic Zvonko. Veljka Vlahoviča 10, Kranj 7704 Prodam 1000 kosov MODELAR-CA. Stiglic Vili. C. Staneta Žagarja 58/a. Kranj 7705 Po polovični ceni pr<»dam KLASIČNE RADIATORJE - 400 členov. Zg. Duplje 20 7706 Prodam malo rabljene KLASIČNE RADIATORJE, cena 40 din -reber. Telefon 26-091 7707 Prodam eno leto staro TELICO simentalko. Pivka 14, Naklo 7708 Poceni prodam PEC za centralno kurjavo stadler. 35.000 k. cal. z boj-lerjem. Orel. Trubarjeva 3. Radovljica 7709 Prodam 1600 kosov temne italijanske STRESNE OPEKE vvierer. Zgajnar. Preddvor 68 7710 Prodam dva majhna mlada PSIČKA. Zerjavka 8. K ran i 1111 Prodam 500 kg fasadnega PESKA zreče - krem. Mavčiče 55. telefon 40-037 7712 Prodam OTROŠKI PLASTEK. zelene barve s kapuco, za pet let PRIMC MARIJA Ceata na Klanec 3 Krmni (v bližini gostilne ~ Vam nudi kvalitet m hitro izdelavo vseh vrst očal. Se priporočana! Prodam GRADBENO DVI in STRESNO OPEKO Zupan Štefan, Cerklje 71 Ugodno prodam LEŽIŠČE. x 90. Jenko Nataša, Jel&nti Kranj Prodam 80 kv. m ^ vega OPAŽA. Telefon 70-1«? Prodam 400-litrsko ] za namakanje. Britof 16, m Po ugodni ceni prodam TORNO ŽAGO in F VOZ. Prebačevo 3, ] Prodam dobro o._ NO SOBO, skupaj ah avto ZASTAVA 1100, i delih. Britof 187, teL Ugodno prodam VOZIČEK, ZIBELKO , Znidar Boris, P i pa nova (šola) Prodam PO Jenko Mojca, C. na ca Prodam POHI§_, dnevne sobe. Možnost kreditom, in 20 Informacije po tel do 20. ure Prodam PISALn* tabel in FOTOAPAJ§AT Krajnik, Breznica 5, Prodam ZAJCE, po i Urška, Visoko 3, Šenčur Prodam dobro KRAVO jem teletu. Hrastar Jožica" Skofja Loka Prodam novo tritonsko NIKO. Subic Roman. Skofja Loka Prodam sobno trajnoiareč* kiippersbusch. Kržišnilc 42, Skofja Loka Ugodno prodam rabljen 8fr»* ležeči BOJLER, 170-litrsii J* DILNIK, STABILIZATOI *L BLOKOV za DIMNIK M«»l~«>---'----— Zrnu* t t t U h t H'.l t »f > « 4M>- otroške SMUČARSKE C EVI.3 K (pol-pam arje) št 32 Telefon 88-689 7713 Ugodno prodam 25 g ZLATA za zobe. Novak. Hraška c. 4. Lesce. Informacije popoldan po telefonu 064-75-523 7714 Prodam italijansko POROTNO OBLEKO, svetlo modre barve. št. 40. Informacije po tel. 24-583 7715 Po ugodni ceni prodam dobro ohranjeno SPALNICO, starejšega tipa Telefon 45-084 7716 Prodam kombiniran .ŠTEDILNIK Korenje (4 plin. 2 elektrika). Sinko vec. Na Kresu 22. Železniki 7717 Prodam večjo količino suhih bukovih DRV. Mohorič Alojz. Golica 7. Selca nad Skofjo Loko 7718 Prodam otroSko postelji CO z vzmetnico. Telefon 23 385 popoldan 7719 Prodani dolgo POROČNO oble KO. št 38. PLET in ROKAVICE. Vse belo; ter večjo količino ribic - gupijev. lahko tudi z akvarijem Romšak Angelca. Podsfudenec I. 61242 Stahovica 7720 Prodam vhodna, desna hrastova vrata Jelovica, še ne rabljena. Pogačnik Lado. Knape 10. Selca 7721 Prodam POROČNO OBLEKO št. 38. beš barve. Tel 22-762 Prodam DESKE za »pobjon«. Zg. Brnik 73. Cerklje 7767 Prodam 160 kv m STIROPOR PLOSC. debeline 5 cm. Gomzi. Pod brezje 135, Podtahor 7761 Prodam približno 2 kub. m smrekovih DESK. debeline 18 mm in 24 mm. Cirk. Krožna 9. Kranj 7762 Prodam štiri navadna OKNA. 100 x |(N) /. roleto in eno kletno OKNO. 100 x 70 Šenčur. Veleaov-ska 2« 7763 Prodam 3000 kg suhe DETELJE iz kozoha Sp Brnik 30. Cerklje 7764 Prodam rabljeno POHIŠTVO, v dobrem stanju in PEC kUppers »>um h. Rab/elj. ( erklje 251 7765 Prodam večjo količino suhih BUKOVIH DRV Senturška gora 9. (VrMje I » - ' T766 Naslov v oglasnem oddelki Prodam devet let starem Jeraša Albin, Jazbine 4, p! Skofjo Loko Prodam PRASiCE. težke do 100 kg. Posavec 16, Podnart Prodam 120 kv. m STlRt debeline 5 cm in 100 m fasade Mlaka št 2 pn Kranj,, , Prodam rabljeno OPEKO folc. trofazni ŠTEV? PEC na olje in plin BnM^ Kranj Ugodno prodam večjo k« semenskega KROMPlj^j^ < Rozman Vida. PoljSiea ^ Prodam brejo in jalovo Možjanca 8, Preddvor Poceni prodam 3 kW mulacijsko PEC. Grubič Kranj, Valjavčeva 6 Prodam 2 zaste kleni roleto, 2 x 1.30. 1 OKNO 1 ter GARAŽNA VRATA V v> Informacije po tel. 24-796 Poceni prodam globok Ofltffl VOZIČEK. Telefon 22-913 Prodam 20 ŠPIROVCEV m 7 m in 500 kg ŽELEZA 10 mm ter domače ŽGANJE V£ v oglasnem oddelku. Prodam peltonovo TURJ'U starejši tip, primerno za eJek^* ali žago, istosmerni GENER^ 15 kW, kmečki ŠTEDILNIK * man) z bojlerjem in pečjo. Marjan, Podbrdo 1, tel. Prodam 32-basno HARMCl** hohner s kovčkom. Brane t% Tekstilna 2, Kranj Prodam 13 kub. m sU** LESA. različnih dolžin. Žvan # ka, Nemški rovt 22, Bohinj, strica _ _ Prodam OTROSKO POST?. CO z jogijem, odejo in pcsttf4f Zapuže 27, Begunje Ugodno prodam 4 telečje * Informacije po tel. 75-615 od 17. ure tsdaja CP Glat, Kranj. Su^ r* * rrnjuki tiak Kranj, tlak: Zf g*** pravica. Ljubljana. Naatov in uprave liata: Kranj, Mote Pi**** - Trkrti rncun pri SDK v Kranja" vilka 5I50«-«0S-*lt»t - Tefefent 23-341. glavni urednik, odaovg**' mk in uprava 21-M5. rrdakcua komercial« - propagand«, Mr mali oirlaiii i« racunovo«W*» Oproačenu pronn»U»ea> da>i» prisojnem mncf.ju UTj. Hm, 19. SEPTEMBRA 1980 GostiSče »GRIČ« A. BLAZINA Tupaliče 32 pri Preddvoru tel.: 45-038 Odprto vsak dan, razen srede, od 10. do 22. ure — tudi kuhinja. Nudimo kompletna kosila in večerje, jedila na žaru itd. Sprejemamo prednaročila za zaključene družbe, obletnice, poroke. Celodnevni pension in tujske sobe. ' Prodam kuhinjski KOT. Dvorje ^5, Cerklje 7798 Prodam dobro ohranjen kombiniran ŠTEDILNIK. Telefon 28-010 7799 Prodam OTROŠKO POSTELJICO z vložkom, za l.OOOdin. UI. Janeza Puharja 4, stanovanje št. 1 7800 .Prodam 10 bal 3 cm TER VOLA. *valan Stane, Kurirska pot 33, Kranj 7828 k Poceni prodam ŠTEDILNIK v EA (2 plin, 4 elektrika). Vončina, ^ ranj, Partizanska 25 7829 , Prodam hlevski GNOJ in VOZ za kosilnico. Zaplotnik, Zg. Veterno 1, rržič 7868 Prodam trajnožarečo PEČ kup-Persbu,8ch. Snediceva 2, Kokrica — ^ranj 7869 . Prodam DESKE za opaženje j^cm), »PLOHE« (5 cm) in LATE *X5). Naslov v oglasnem oddelku 7870 ( Prodam dvodelno OKNO z roleto ^bljeno) in MOTOR (3 brzine) na °*dala. Nastran. Trata 4, Cerklje 7871 ^ Prodam KONJA ali menjam za ^JVEDO. Visoko 5, Šenčur 7872 Ugtdno prodam 5000-litrsko CISTERNO za kurilno.olje. Informa-^j« po tel. 79-535 7873 Prodam 4 pol leta stare STOLE, Jj* »dežne garniture. Cena enega ^°la - 1.000 din. Informacije po tel. <"djen. Barle. C. Kokrškega od-^« 19/a 7726 prodam SPAČKA, po delih ter *uyejši MOTOR, 602ccm. 28 KM. ^•i Po delih. Partizanska 48. Kranj . w 7727 Jvfrodam PONY EX PRESS tomos XJomatk\ POMIVALNO MIZO z ^r3rjim koritom in ŠTEDILNIK na ^V* Roriva. Rodič. Tatinec 10. Pred-» £r 7728 ? prodam MOTOR za ŠKODO nec5.Kranj 7730 t^VVfctopim vrstni red za ZASTAVO medi teran. Informacije po tel. z^ta-tm p./inviii,.9 77;n J.75-707 - Radovljica rodam dobro ohranjeno 7731 ZA STAVO 750. letnik 1969. Terlikar. Sr. Dobrava 2, Kropa 7732 Ugodno prodam MOTOR in MENJALNIK za ZASTAVO 750, letnik 1974, odlično ohranjena. Oselj. Žerjavka 11. Kranj 7733 Prodam FIAT 126-P. letnik 1979. registriran do 25.4. 1981, bele barve, prevoženih 13.500 km. z radiom in meglenkami. Telefon 064-21-894 ! 7734 Prodam FORD TAUNUS 12-M. po delih. Gubčeva 16. Radovljica 7735 Prodam obnovljen in registriran FORD TAUNUS 15 M. po ugodni ceni, lahko tudi na kredit. Britof 352 Ugodno prodam ZASTAVO 750. letnik 1969. registrirano do avgusta 1981. Informacije po tel. 47-393 in 27-123, Cvek, Gubčeva 5. Kranj -Planina 7737 Prodam ŠKODO, letnik 1970. registrirano do marca 1981, cena 11.000 din. Lorber. Struževo 87, Kranj 7738 Prodam ZASTAVO 750, registrirano do avgusta 1981. avto je v dobrem stanju. Zupan. Bistrica 12, Duplje 7739 Prodam STROJ in MENJALNIK za »FIČOTA«. Ogled popoldan. Sabljak Zeljko, Tomšičeva 32, Kranj 7740 Prodam SPAČKA, letnik 1973, registriranega do decembra 1980. Saje Milan. Smidova 11. Kranj -Čirče 7741 Prodam dobro ohranjen R-12" -DACIA, letnik 1974, delno na kredit. Rajko Mokorel. Bistrica 26, Tržič 7742 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750. letnik 1975. Trilar. Ljubljanska 31, tel. 27-448 7743 Prodam DIANO. letnik 1977 Telefon 24-388 7744 Prodam osebni avto VW 1200. Sumi Andrej, Lesce. Alpska c. 52. tel. 75-618 7745 Ugodno prodam registriran NSU 1200, v voznem stanju. Knavs Vinko, Smokuč 50, Žirovnica 7746 Prodam nov motor ČZ 250 -moto cross. Ferlan, Gorenja vas 145, tel. 68-321 7747 Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 1975. Ogled vsak dan od 16. do 20. ure. Kraigher Metod. Sp. Gorje 119/a 7748 Ugodno prodam AMI 8 karavan, letnik 1973, registriran in ZAGO -CIRKULAR, za razrez hlodov, za 8 000 din. Vovk, Ovsiše 32. Podnart 7817 Prodam AMI 8 L, letnik 1975, garažiran, dobro ohranjen. Informacije po tel.: 064-77-731, Podhom 41 7818 Ugodno prodam KOMBI VW kasonar, letnik 1970. Informacije po tel.: 064-78-337 7819 Prodam novo TOVORNO PRIKOLICO. Velesovo 10, Cerklje 7820 Prodam tri mesece star TOMOS 14-TL, ali menjam za CROSS 50. Drinovec, Podbrezje 153, Duplje, tel. 70-159 od 19. ure dalje 7821 Prodam karamboliran AUDI 60, celega ali po delih. Marjanec, C. železarjev 17, Jesenice 7822 Prodam nov avto CIMOS CITROEN GS 1,3 super. Informacije po telefonu 064-28-124 7823 MOTORNO GRED za FIAT 127, 850 special ali 850 sport, kupim. Telefon 064-79-755 7824 Prodam dobro ohranjenega PRINZA 1200 C, letnik 1971. Tekstilna 13, Kranj 7825 Prodam FORD CAPRI, starejši letnik, lahko tudi po delih. Bremec Dušan, Rečiška c. 1, Bled 7826 Prodam neregistrirano ZASTAVO 750, v voznem stanju, letnik 1972. K ranj, Pševska c. 11 7827 Prodam ZASTAVO 101. letnik 1973. Trdina, Letališka 10, Lesce 7830 Po ugidni ceni prodam dobro ohranjen OPEL REKORD, 1700 ccm, letnik 1967. Borisavljevič Miloš, Begunje 17 na Gorenjskem 7831 Prodam 10 let staro »ŽABO« DS. cena 42.000 din. Ogled od 16. ure dalje. Bled, Mlinska 8 7832 Prodam FIAT 126-P, letnik avgust 1977. Pilar, Šenčur. Sušni-kova 15 7801 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 101 lux. Čimžar Franc, Tomažičeva 14, Kranj ,7802 ""X Prodam karambolirano ZASTAVO 101, letnik 1975 in nekaj delov za AUSTINA 1300. Malo Naklo 4/a, Naklo 7803 Prodam AMI 8, letnik 1975, prevoženih 76.000 km. Ogled vsak dan popoldan. Krfogec Leon, C. 1. maja 69, Kranj 7804 Po ugodni ceni prodam dobro ohranjen italijanski FIAT 125, letnik 1971, registriran za celo leto. Milutinovič, Savska c. 24, Kranj 1 7805 Prodam zimske GUME za AUDI 100-LS. Naslov v oglasnem oddelku 7806 Zaradi odhoda k vojakom prodam AUSTIN IMV 1300. Bižal, Kebeto-va 18, Kranj, tel. 23-806 7807 Ugodno prodam AUDI 60-L in POROČNO OBLEKO, št. 38. Ogled v soboto in nedeljo. Galičič Bojan, Jezerska 25, Kranj 7808 Prodam LADO 1200, letnik 1972 s 6 novimi dodatnimi GUMAMI in MOTOR za FIAT 600-D. Zaletel, Janeza Puharja 4, tel. 27-087 7809 Prodam novo TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto. Alič, Pevno 9, Skofja Loka 7810 Prodam dobro KATRCO R-4 TL. letnik 1976, prevoženih 39.000 km, garažirano, registrirano do julija 1981. Bračko Janko, Suška c. 7/a, Skofja Loka 7811 Ugodno prodam FIAT 850 sport coupe, letnik 1969, registriran do maja 1981. Telefon 064-60-343 7812 Prodam ŠKODO 110 LS, letnik 1973. Inglič Štefan, Srednja vas 2, Poljane nad Skofjo Loko 7813 Prodam osebni avto ZOZ in tovorni avto TAM 4500. Komendska dobrava 10, Komenda 7814 Prodam ZASTAVO 750, karambolirano, celo ali po delih. Informacije vsak dan od 15. do 19. ure na naslov: Sp. Duplje 73 7815 Ugodno prodam FIAT 850 special. Informacije po tel.: 24-830 popoldan Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971, obnovljeno. Britof 220, Kranj 7875 Ugodno prodam odlično ohranjen FORD ESCORD, garažiran. Žitnik, Hosta 10, Skofja Loka 7876 Prodam ŠKODO, letnik 1972, avgusta popolnoma obnovljeno, cena po dogovoru. Klemenčič Janez, Sv. Duh 148, Skofja Loka 7877 senicah ali okolici. Šifra: »«dno Plačam 7759 STANOVANJA SOBO s kopalnico (eventualno kuhinjo) v Malem Lošinju zamenjam za enako v Ljubljani ali Kranju. Ponudbe pod: Lošinj 7837 Kupim dvoinpol ali trosobno STANOVANJE, gotovina, Kranj -okolica. Telefon 21-310 7838 Dvema mladima študentoma oddam SOBO. Zlato polje 15/a, Kranj 7839 Iščem STANOVANJE v okolici Škofje Loke ali Kranja, za dobo treh let. Naslov v oglasnem oddelku. 7840 Mamica s sinčkom starim tri leta, išče SOBO v okolici Tržiča. Šifra: Nudim kakršnokoli pomoč 7841 Oddam ogrevano SOBO v Kranju študentki. Pogoj enoletno predplačilo. Naslov v oglasnem oddelku. 7842 Prodam dvoinpolsobno STANOVANJE na Planini, vseljivo v letu 1981. Ponudbe pod šifro: Najboljši ponudnik 7754 Študent išče SOBO v Kranju ali bližnji okolici. Šifra: Nujno — takoj 7755 Zakonca z enim otrokom iščeta enosobno STANOVANJE ali SOBO s souporabo kopalnice v Kranju ali okolici. Predplačilo za eno leto. Petrovič Dragiša, Koroška 53, Kranj 7756 Zakonca brez otrok iščeta neopremljeno SOBO s souporabo kopalnice v okolici Kranja. Šifra: Kranj 7757 GARSONJERO ali kakršnokoli STANOVANJE, vzamem v najem na Gorenjskem, najraje v Radovljici. Možnost predplačila za 1 do 2 leti Ponudbe pošljite pod: Gotovina 7758 Večjo SOBO ALI GARSONJERO vzamem v najem na Bledu, Je- i POSESTI Kupim STAREJŠO KMEČKO HIŠO, nekje od Kranja do Radovljice, ali zamenjam za dvosobno STANOVANJE v centru Kamnika. Šifra: Ugodna zamenjava 7847 Prodam BRUNARICO (4x3,5 metrov); ali kupim manjšo PARCELO za postavitev. Naslov v oglasnem oddelku. 7846 V centru mesta oddam PROSTOR (približno 30 kv. m) primeren za manjšo obrt. Po dogovoru s sobo. L. V., Krožna ul. 1/a, Kranj 7845 Kupim STAREJŠO HIŠO v Kranju ali okolici. Ponudbe po tel. 23-596 dopoldan 7843 ZAZIDLJIVO PARCELO, prodam v Sebenjah pri Tržiču. Informacije v popoldanskem času v Žirovnici 98/a 7844 Kupim zazidljivo PARCELO z urejeno ali neurejeno dokumentacijo, na območju Škofje Loke ali Selške doline. Šifra: Devize-Š 7866 V najem vzamem GARAŽO na Planini ali bližnji okolici. Tel. 26-817 _ 7867 ZAPOSLITVE 1 Zaposlim KV ali PK LIVARJA in NK delavca za ulivanje aluminija. Osebni dohodek po učinku. LIVARSTVO Primožič Stane, Zminec 30, Skofja Loka 7596 V UK sprejmem MIZARSKEGA vajenca. Sitar Miha, Velesovska c. 20, Šenčur 7669 Zaposlim KLJUČAVNIČARJA ali delavca v kovinski stroki. Šifrer Zlato, Zadružna 10 ali tel. 26-168 od 18. do 21. ure 7848 Zaposlim mlajšo upokojenko za 4. urno ČIŠČENJE prostorov. Poiz-ve se po tel. 21-235 dopoldan 7849 Takoj zaposlim delavko ali priučeno ŠIVILJO. Telefon 24-609 .19.STRAN G PRIREDITVE KONCERTNI VEČER z Zlat-kom Pejakovičem, Zdenko Kovači-ček in skupino SPEKTER, bo v hali GORENJSKEGA SEJMA v Kranju v NEDELJO, 21. 9., ob 20. uri. Vabljeni KEGLJASKI KLUB - SIMON JENKO - PODREČA organazira 19., 20. in 21.9. BOGATO NAGRADNO KEGLJANJE. Nagrade: dirkalno kolo, 500 kg cementa, šunka - vredno 900 din ter še več nagrad. VABLJENI! 7856 HOKEJSKI KLUB KOKRICA organizira PLES vsako nedeljo ob 16,30, v dvorani na KOKRICI. Igra ansambel PRELOM 7854 ANSAMBEL JEVŠEK igra v petek, soboto in nedeljo od 14. do 20. ure na RAZSTAVI CVETJA na GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU v Ljubljani 7855 IZGUBUENOl Izgubil sem DENARNICO z DOKUMENTI v Škofji Loki na Šolski ali Partizanski cesti, 20. avgusta 1980. Poštenega najditelja prosim, naj jo vrne proti nagradi na naslov v dokumentih. 7858 Izgubil se je 4 mesece star lovski PES TERIER, črn, z rjavimi vžigi in z malo belo liso na prsih. Obvezno še ni bil cepljen. Poštenega najditelja prosim, da sporoči po tel. 23-870 — Jalen Anton, Huje 23, Kranj 7859 NAJDENO Našla sem PONY KOLO, črne barve. Dobi se: Remic Marija, Bobovek 21. Kranj 7760 Zatekla se je mlada črna PSIČKA. Dobi se v Retečah 29 pri Škofji Loki HH ZAHVALA! = OBVESTILA! OBVESTILO KMETOVALCEM! - MLIN CIBAŠEK - KLANEC PRI KOMENDI, obvešča kmetovalce, da od 1. septembra dalje zopet redno zamenjava pšenico za mlevske izdelke, in to vsak četrtek in petek od 6. do 18. ure, razen v praznikih. SE PRIPOROČAMO! 7363 ČISTIM in POPRAVLJAM boj-lerje. Telefon 25-048 7599 Večerna šola za poklic VOZNIKA motornih vozil, se bo pričela v začetku oktobra pri ZSAM Tržič. Informacije dobite in prijave sprejema do 28. 9. 1980 pri Jožu Gorica-nu, Tržič, Ročevnica 35 7671 ŽAGANJE DRV, opravljam natančno in solidno. Kavčič, Podlubnik 160, Skofja Loka, tel. 61-032 7851 Obrtnikom VODIM poslovne knjige. Ponudbe pod šifro: Popoldansko delo 7852 UOKVIRJAM slike, gobeline, priznanja, diplome itd..., hitro in solidno. Križnar Vladimir, Radovljica, Linhartov trg 23 7853 Zahvaljujem se vsem navzočim gasilcem in vsem krajanom Krajevne skupnosti Sv. Duh za denarno in vsestransko pomoč ob požaru. NIKO KRMELJ, Sv. Duh 45 OSTALO^ IŠČEM »teracerja« za oblaganje balkonov. Naslov v oglasnem oddelku 7861 V VARSTVO vzamem dva otroka od 1. leta starosti dalje, na Kokrici. Telefon 25-644 7862 Preklicujem in obžalujem besede, ki sem jih 16.6.1980 izrekla PO-KLUKAR JOŽETU, Bled, Zeleška 24, na oddelku milice Bled. REICH - SCARABELLI MAJDA, Bled, Pod stražo 20 7863 OPOZARJAM vse, ki hodijo ali , celo vozijo čez njivo ob cesti Staneta Žagarja pri novem naselju, nasproti prodaje plina, da bom sodno postopala z vsakim, ki ne bo upošteval opozorila. IVANA BEGUS, Jezerska c. 66 7864 AMD Radovljica preklicuje izgubljeno SERVISNO KNJIŽICO in GARANCIJSKI LIST za osebni avto Z-101 (št. šasije 549 452, št. motorja 042 48 92) datum nabave 14. 8. 1980 7865 ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega •moža očeta in dedka ANDREJA AŽMANA se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter kolektivu LIP — Bled. ki so sočustvovali z nami. mu darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala dobrim sosedom za nesebično pomoč v najtežjih dneh. Hvala pevcem iz Krope, godbi iz Gorij, tov. Pintarju in tov. Brinšku za lepe poslovilne besede, kakor tudi g. župniku za pogrebni obred. Žalujoči vsi njegovi Zg. Lipnica, 16. septembra 1980 ZAHVALA Najlepša hvala vsem, ki ste našemu atiju MIHU ANŽICU lajšali bolečine, ga obiskovali v času njegove bolezni, se od njega poslovili ob njegovem zadnjem bivanju doma, ga spremili na zadnji poti in sodelovali na pogrebnih svečanostih. Vsi njegovi! — Za već milijonov škode je nastalo v požaru, ki je zgodaj zjutraj zajel tažno halo žirovske Alpine. Zaradi učinkovitega posredovanja gasilcev. j< b-:J ogenj kmalu pogašen. — Foto: Kun Požar v Alpini Gasilci iz Dobračeve in Žirov so hitro in učinkovito pogasili ogenj v montažni hali ter tako preprečili, da škoda ni še večja Žiti — Včeraj, v četrtek, nekaj minut po 4. uri zjutraj je začelo goreti v montažni hali tovarne Alpina. Po do sedaj zbranih podatkih, komisija Se ni zaključila dela. naj bi začelo goreti v stroju za kosmatenje. Od tu se je ogenj razširil na del montažnega traku, zgorelo pa je še nekaj strojev. Materialna škoda je velika in bo najbrž ocenjena na nekaj milijonov novih din. Ze ob sedmi uri zjutraj pa je delo steklo na drugem koncu montažne hale. kjer montirajo smučarske čevlje, tako da bo zastoj zaradi požara kar najmanjši. Kot je povedal direktor Alpine TomaŽ Košir, bo že do ponedeljka stekla zasilna proizvodnja: montažni trak. ki ni uporaben, si bodo sposodili iz kranjske Planike, kasneje pa bodo seveda morali kupiti novega, prav tako tudi nekaj strojev, ki so sedaj povsem zgoreli. Tako se bodo že drugi teden delavci iz montaže ženskih čevljev lahko vrnili na delo, del delavcev pa bo te dni pomagal vzdrževalcem pri čiščenju pogorišča. Posebej je treba pohvaliti gasilce iz Dobračeve in Zirov. ki so v nekaj minutah prihiteli v tovarno, takoj ko je bil dan znak za alarm. S peno in vodo so ogenj v montažni hali povsem omejili, da se ni razširil še na ostale prostore in s tem so prav gotovo preprečili veliko gmotno škodo. Kranjski poklicni gasilci, ki so jih prav tako poklicali v Ziri, pravzaprav niso imeli več dela. saj so domači gasilci že povsem ukrotili ogenj. Okoli pete ure zjutraj je bil ogenj že povsem pogašen. Na poslopju so seveda popokala čudi stekla, kar pa bodo v najkrajšem času zamenjali, tako da bo delo v montažni hali lahko nemoteno teklo naprej. Na montažnem traku, ki je pogorel, so v dveh izmenah izdelali po 2500 čevljev. L. M. Ni delal, ampak vlamljal Za vrsto vlomov, ki jih je vse zgrešil v vinjenem stanju, je bil Blažič obsojen na tri leta zapora Na tri leta zapora in na obvezno :dravljenje alhoholizma je temeljno sodišče v Kranju obsodilo Bojana Blažiča. starega 21 let, iz Tržiča. Obsojen je bil zaradi sedmih dejanj velike tatvine in treh poskusov velike tatvine. Blažič ni imel lahke mladosti. Povsem majhnega ga je mama oddala v rejo na Dolenjsko, kjer je živel do 15 leta, kasneje pa se je vrnil k mami in delal v Tržiču. Vendar pa je delo pustil, začel piti in se klatiti okoli, tako da je moral zaradi tega v vzgojni zavod. Ze med dopustom, ko je bil pri vojakih, je prvič vlomil in kasnej« spet, ko je že prestajal kazen Na dopustu je bil namreč v Kranj j in je ponoči obiskal vrtec Janina. Tudi kasneje, ko se je po odpustu iz zapora naselil v Kranju, si ni poiskal redne zaposlitve, pač pa se je vdajal pijači in od maja do junija letos nekajkrat vlomil v Kranju in Tržiču. Ker ni bil zaposlen, potreboval pa je kak dinar, je povsod, kamor je vlomil, iskal denar, če pa tega ni bilo, pa je vzel tudi vrednejše predmete. V kranjski vrtec Janina je vlomil kar trikrat, trikrat je tudi na silo prišel v Samopostrežno restavracijo v Kranju, vlomil pa je tudi v osnovno šolo Heroja Grajzerja v Tržiču, v mesnico KŽK v Kranju v prostore Kegljaškega kluba ter v slaščičarno na Cesti 1. maja. Blažič je vsa dejanja priznal in tudi pripomogel k njihovi razjasnitvi, pripravljen pa je tudi povrniti oškodovancem škodo. Sodišče se je odločilo za omiljeno kazen in sicer tri leta zapora, pri tem pa je upoštevalo, da je imel težko mladost in da je še mlad ter se bo po prevzgoji lahko normalno vključi v življenje. Ker pa je vsa dejanja zagrešil vinjen, je izreklo tudi ukrep obveznega zdravljenja. Sodišče pa je tudi upoštevalo, da je bil Blažič za podobna dejanja že kaznovan. Kaj čakamo? Skofja Loka - Na regionalno Ljubljansko cesto v Škofji Loki se je le 7. februarja letos zrušil betonski >porni zid. Cesta je na tem odseku precej ozka, porušeni oporni zid pa je še dodatno zožil cestišče, tako da j promet oviran in varnost manjša. Delavci Cestnega podjetja Kranj m nevarno mesto primerno označili s tablami in zavarovali s prometnimi .znaki. Vendar pa do danes ni bih) narejenega nič drugega. Občani pa ho obvestili Cestno podjetje o slabem opornem zidu in o možnosti. da se poruši, še preden se je zid dejansko speljal na cesto. Oddelek za inšpekcijske službe Skupščine občine Skofja Loka je z dopisom št. 351-145/79.1/1 z dne 24. aprila letos obvestil Cestno podjetje Kranj, naj bi oviro na Ljubljanski cesti odstranili in zid popravili: dopis je bil poslan v vednost tudi Republiškemu prometnemu inšpektoratu in postaji milice Skofja Loka. Vendar pa ostaja zid še naprej tak, kot je bil februarja. Se morda čaka. da In; prometna nezgoda'.' S. Severin Izkaznice SZS že v prodaji Prizadevni člani smufaroko-akro-batskega kluba Hot dog Kranj ao že pričeli a prodajo izkaznic Smučarske zveze Slovenije. Ljubitelji smučanja lahko z njimi uveljavijo 10-odstotni popust pri nabavi raznovrstne smučarske opreme in pri koriščenju uslug v naših zimske-sportnih središčih Cena izkaznice ostaja enaka kot lani — 150 dinarjev, nabavite pa jih lahko vsak ponedeljek od 19. ure dalje v avli skupščine občine Kranj. cz Pokrito balinišče v Lescah LESCE - Balinarski klub Lesce, ki so ga leta 1986 ustanovili delavci Verige šteje danes že 145 rednih članov, med katerimi so razen delavcev in upokojencev Verige tudi mladinci an deset-članska pionirska sekcija. Avgusta so zaključili z izgradnjo stiri-ateznega pokritega balinišča, ki je postalo najbolj privlačno zbirališče Lesčanov. Objekt so zgradili z lastnim delom, v katerega so od aprila do avgusta vložili nad 3.800 prostovoljnih ur. Brezplačno so člani kluba opravili tudi vsa zahtevna obrtniška dela. Pomoč v denarju in potrebnim materialom za opremo pa so jim nudile nekatere delovne organizacije. Razen Verige in Murke Lesce tudi SGP Gorenje in Ključavničarstvo Radovljica ter Železarna Jesenice. Vrednost celotnega vbjekta cenijo na okoli 4 milijone dinarjev. Največ zaslug imajo požrtvovalni Franc Pusnik, Jote Zeleznak, Tomi Prpič in se nekateri. Veliko razumevanje so pokazale tudi družbenopolitične organizacije, krajevna skupnost in lesko turistično društvo, manj pa telesno-kulturna skupnost. Svečana otvoritev novega objekta, ki je velika pridobitev za kraj in delovne organizacije v Lescah bo v soboto, 20. septembra, ko bodo organizirali tudi medli lubski turnir, na katerega so povabili 12 balinarskih moštev iz vse Slovenije. Za nedeljo, 28. septembra pa pripravljajo v sodelovanju z občinskim sindikalnim svetom občinsko sindikalno prvenstvo v balinanju. Leski balinarji se lahko pohvalijo i lepimi športnimi dosežki. Med drugim s< osvojili že pet turnirskih pokalov, v svojih vrstah pa imajo tudi dva republiška prvaka. JR NESREČE ZBIL PEŠCA IN POBEGNIL Blejska Dobrava — V ponedeljek, 15. septembra, nekaj po 19. uri se je na regionalni cesti na Blejski Dobravi pripetila huda prometna nezgoda. Neznani voznik motornega kolesa je zbil Hinka Zupana (roj. 1920) z Jesenic, ki je hodil peš po levi strani ceste proti Podkočni. Voznik je pešca, ki je kasneje umrl v jeseniški bolnišnici, pustil brez pomoči na cesti in odpeljal neznano kam. Za motoristom poizvedujejo. OTROK PRITEKEL NA CESTO Bled - V ponedeljek, 15. septembra, ob 16.30 se je na lokalni cesti Bled-Ribno pripetila prometna nezgoda. Voznik motornega kolesa Aleksander Vidic (roj. 1961) iz Lesc je pripeljal v križišče z dvema stranskima cestama; z desne strani mu je takrat pritekel pred avtomobil dveletni Boštjan Dežman z Ribnega. Voznik je sicer zaviral, vendar nesreče ni mogl preprečiti. Z zlomljeno nogo so Boštjana prepeljali v jeseniško bolnišnico. KOLESARKA NI IMELA PREDN08TI Radovljica - V torek, 16. septembra, nekaj po 14. uri se je pripetila prometna nezgoda kolesarki Fani Marolt (roj. 1934) z Dvorske vasi. Kolesarka se je pripeljala po makadamski cesti od Zgoše proti Dvorski vasi; v križišču je z desne strani pripeljal v osebnem avtomobilu Martin Tratnjek (roj. 1939) iz Dvorske vasi in trčil v kolesarko, da je padla in obležala huje ranjena. Prepeljali so jo v jeseniško bolnišnico. NEZGODA PRI ZAVIJANJU Kranj - V sredo, 17. septembra, ob 12.20 se je na regionalni cesti Kranj —Brnik pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Alojzij Pfeifer (roj. 1934) iz Vopovelj je zavijal v levo na stransko cesto, pri tem pa spregledal, da ga je že prehiteval osebni avtomobil, ki ga je vozil Norbert Salobir (roj. 1927) iz Celja. Voznik Salobir je sicer zaviral, vendar pa trčenja ni mogel preprečiti. V nesreči je bil voznik Pfeifer lažje ranjen, škode na vozilih pa je za 80.000 din. L. M. Stekla lisica v Skorji Loki Skofja Loka - V soboto. 6 septembra je Vincem Cular pri grah ljenju sena našel mlado lisico in jo ubil, žival pa potem izročil sanitarni inspekciji. Laboratorijski izvid je po kazal, da je bila lisica stekla. To |e v letošnjem letu prvi primer stekline v škofjeloški občini. Begunjski gasilci državni prvaki Begunje — Tekmovalna desetina prostovoljnega gasilskega društva Begunje je v letošnjem predkongresnem letu CTIF uspešno preborodila vsa kvalifikacijska tekmovanja v občinskem in republiškem merilu. Tako se je uvrstila na državno prvenstvo, ki je letos bilo na Tjenti-štu v socialistični republiki Bosni in Hercegovini. Ze v nedeljo. 7. septembra, je završalo med vaščani Begunj o velikem uspehu, ki so ga domači fantje dosegli dan prej in postali državni prvaki. Nič manj razveseljiva pa je bila novica, da so tudi naraščajniki šli po poteh svojih starejših tovarišev. Pionirji prostovoljnega gasilskega društva Begunje so v svoji kategoriji zasedli drugo mesto v državi. Vrlim fantom obeh tekmovalnih desetin so v ponedeljek ob 18. uri pripravile družbenopolitične organizacije skupaj s krajani nadvse prisrčen sprejem. Ob tem. ko je vključena sirena oznanila prihod prvakov, so strumno prikorakali s pokali in medaljami pod častno tribuno in tedaj so se marsikomu orosile oči. Na slovesnosti so spregovorili predstavniki domačega gasilskega društva, občinske gasilske zveze, pred- stavniki sosednjih gasilskih poleg njih pa Se predstavniki nih in občinskih družben organizacij. Tako je pr gasilsko društvo Begunje p s svojo splošno aktivnostjo koncu s temi tekmovalnimi utrjuje mobilizacijske poudarjene v konceptu ljudskega odpora. Ob koncu so nanizali s tekmovanja. Vajo so hibno. Pri tem so imeli res če. saj najmanjša napaka past negativne točke. Vendar so s > gunjski gasilci na tekmovanj?" dobro pripravili, prihodnje le* jih čaka gasilska olimpiada v Ja* republiki Nemčiji. Zlati fantje Joško Berloaar 1* ci Hrovat. Viko Hrov«tT)M I. o m bar. Janez Gašperin pan. Milan Bogataj in men Legat ter srebrna pionirska z mentorjem Matejem so dobili poleg priznanj silske zveze še praktična varne Elan. Po snidenju s prijatelji so se, čeprav u t ni ji naporne poti, poveselili v silskem domu. svsjO Mesnico v Kamni gorici bodo zap Radovljica — Inšpektorske službe skupščine občine Radovljica, predvsem pa veterinarska inšpekcija, so že nekaj let opozarjale Veletrgovino Speeerijo Bled in krajevno skupnost v Kamni gorici, da prodajalna mesa v Kamni gorici ne ustreza predpisom. Ze februarja 1977. takoj po predpisu o ureditvi mesarskih poslovalnic za prodajo mesa. so inšpektorske službe opozorile, naj bi v Kamni gorici poslovalnico temeljito obnovili ali poiskali drug prostor. Vendar pa je poslovalnica še danes takšna kot pred tremi leti, zato inšpektorji ne morejo več dovoliti takšnega stanja. V prodajalno zadnja leta niso vložili domala nič denarja, čeprav so se predstavniki krajevne skupnosti Kamna gorica in Speče rije Bled dogovarjali o ureditvi poslovalnice. Poslovalnica ne odgovari» nemu pravilniku, prostor? premajhen, sanitarno-teJiTifc manjkljivosti so velike ni vode. zato je treba po ttS^TS njemu sosedu. Špecerija iek-Laa interesi rana. da bi karkofi^3a# prodajalno, zato so se — * službe odločile, da TL"?**? 30. septembrom zaprta. V krajevni skupnosti ca imajo primeren prost pošte - ki pa bi ga laiEk uredili m bi bila v njenTlE. jalna mesa. Tako bo 2?^ krajevna skupnost K_7~** skupaj s Speeerijo hitnT* urediti poslovalnico W-.ii bodo prodajalno vsekakor I Prodajalno mesa v Kamni gonei bodo zaradi sanitarnih in tehničm* manjkljivosti morali zapreti. - Foto: F. Perdan - k*arn*ter*wi0|Hr* elejca športna obutev za naše najmlajše