DEMOKRACIJA j Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. «2-7* S Uprava; Trst, ulica S. Anastasio 1-e - tel. 2-30-3® ■ Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutia št. is. j CENA: posamezna številka L 25. -- Naročnina: ! mr-seeno L 100, letno L ',200. — Za inozemstvo: j mesečno L 170. letno L 2.000. — Poštni čekovsi ; računi: Trst štev. 11-7223, Gcrk-9 štev. 8-18127 ..eto VHI. - Štev. 4 Trst - Gorics 21. januarja 1954 Izhaja vsak petek Djiiasov primer Ob zaključku članka, ki smo ga pretekli teden posvetili Djilasove-mu primeru, smo rekli, da se bo pri njem pokazalo, ali se je sedanji jugoslovanski komunistični iv-žim odločil, da krene na pot vsaj delne liberalizacije, v kateri bi bila vsaj v okviru marksistične ideologije dopuščena različna gledanja na dnevna in praktična vprašanja ali pa bo ostal totalitaren in bo v kali zatrl vsak poskus oddvojs-nega mišljenja. To se je tudi zgodilo. Po petnajsturni debati je Centralni komite Zveze komun stov Jugoslavije obsodil Djilasovo ravnanje, mu odvzel vse funkcije v stranki, Djilas sam pa. je že pred tem odstopil kot predsednik Zvezne skupščine Jugoslavije. Jugoslovanski titovski režim je s tem. po novno javno izpričal, da je v njem dovoljeno samo takšno govorjenje in takšno delovanje, kakršno je všeč onim-, ki vedrijo' in oblačijo. Vse fraze o demokraciji so navadno slepilo, s katerim hočejo loviti naivneže. Proti Djilasu so bili iznešeni sledeči težki očitki: da je hotel likvidirati partijo, da je bil proti kolektivnemu delu ter se je hotel dvigniti nad druge, da je zapadel pod vpliv Zahoda, da je hotel obnovitev kapitalizma, da je bil za svobodno izražanje misli in »staro gnilo demokracijo«. To so glavne točke, kakor jih lahko izluščimo tz Titovega govora. Vrnimo se v duhu le malo nazaj in obnovimo v spominu obtožnico, na osnovi katere so v Moskvi obsodili Berjo Ali niso bili v njej našteti prav podobni grehi? Predaleč bi šli, če bi iz tegq. sklepali, da so za kulisami na delu isti režiserji. Podobnost obtožbe nim-: take narave, a prav tako ni tudi samo slučajna, kajti dokazuje nam da bolehata kremeljski in beograjski režim, ki izhajata iz istih ideoloških osnov, na isti neozdravljivi bolezni. Duši ju in ju bo vedne dušilo pomanjkanje vsaj tiste o-snovne svobode, po kateri bi vsaj v okviru obstoječega družabnega reda posameznik lahko povedal svoj^o misel in se boril za uveljavljanje, ne da bi se moral za to posluževati tajnih spletk in se bati da ga vsak trenutek lahko doleti fizična ali pa vsaj moralna in po-litična likvidacija. Zanimiv je potek beograjskega plenuma Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije. Prva, peturna sobotna seja ni privedla do nobenega zaključka. Na njej sta govorila Tito, Kardelj in Djilas je podal svojo prvo izjavo. V njej je med ostalim dejal: »Od zgodnje mladosti sem bil, in upam, da bom do konca življenja: ostal svoboden človek in komunist. Ne vidim in nikakor ne morem videti, da bi drug drugemu nasprotovala, ali da bila drug od drugega ločena.« Ko so u^deleženci po tej seji, o poteku katere ni bilo izdano še nobeno sporočilo, zapuščali palačo, v kateri so zasedali, so gruče ljudi, ki so bile pred poslopjem, tiho c-pazovale odhod Tita in drugih režimskih veličin, medlem ico so Dallasa, katerega je spremljal Titov življenjepisec Dedijer, pozdravile s ploskanjem. Svobodoljubni Balkan se je s tem postavil na stran preganjanega in ogroženega, s čimer. je pokazal svojo pravo naravo, ki je drugačna od tistih, ki navadno ploskajo samo zmagovalcem in močnim. Kakšne posledice ima lahko uveljavljanje Djilasove miselnosti, ki je tako hitro našla nepričakovano veliko število pristašev in zagovornikov, so se zavedali tudi režimski prvak' Vedeli so, na čigavi strani so simpatije večine Jugoslovanov kakor še danes dobro vedo, da gotovo niso za njimi. Ves Titov, in Kardeljev govor sta polna »nevarnosti razrednih sovražnikov«. Zato so napeli vse sile. Nihče ne ve, kaj se je zgodilo med soboto zvečer in nedeljo, ko se je Centralni komite sestal k nadaljevanju svoje seje. Dejstvo pa je, da je Djilas uvidel, »da ne more ostati komunist in svoboden človek«. Klonil je. V govoru, ki je bil tako prirejen, da ga je lahko demonstrativno prenašal tudi beograjski radio, je priznal svojo krivdo in zmoto. Napravil je kakor se temu komunistično reče »samokritiko«. S tem je verjetno dosegel, da ga niso izključili iz stranke, kazen je omejena na strogi ukor to verjetno bo, tako kakor kominformisti, tudi on dobil novo, primernejšo eksistenco, na kateri se prt ne bo mogel več politično izživljati. Rusi pač svoje rtotranje politične nasprotnike stresajo ali pošiljajo na počasno *mrt lova italijanska vlada Fanfani je z demokrščani in z neodvisneži rešil italijansko vladno krizo? D^mokrščan Fanfaiii je, sestavi! >vo italijansko vlado s samimi demokrščani in nekaterimi neodvisneži. Fanfani je obdržal samo ministrsko predsedništvo. Ministra brez listnice sla Campilli in Tupini. Piccioni je zunanji minister, Andreotti pa notranji. Pravosodni minister je postai De Pietro. Ministrstvo za proračun bo vodil Vanoni, finančno Zeli, zakladno pa Gava. Obrambni minister je Taviani. Prosvetno ministrstvo je prevzel Tosato. Ministrstvo' javnih del bo vodil Merlin, kmetijsko . Medioi, prosvetno Mattarella, poštno Cas-siani, industrijsko in trgovinsko pa Aldisio. Minister za delo je' Gui, minister za zunanjo trgovino De!-l’Amore in minister za trgovsko mornarico pa Tambroni. Novi ministri so prisegli, pred predsednikom Einaudijem 19. januarja. Fanfaniju je le uspelo rešiti vladno krizo, in sicer v kratkem času. Ko je videl, da bi imel precej težav z iskanjem zaveznikov v sredinskih parlamentarnih skupinah, ki so za tako sodelovanje stavljale določene pogoje, zlasti glede odločne republikanske usmeritve nove italijanske vlade in nujnosti spremembe sedanjega večinskega volilnega reda v proporčne-ga, se je odločil za sestavo enobarvne demolcrščanske vlade, ki 'o je okrepil s' pritegnitvijo nekaterih neodvisnežev. Ali bo imela nova vlada dolgo življenje? Mnogi trdijo, da bo kmalu v škripcih, ker ni dobila podpornikov v sredinskih političnih skupinah, ker se nanje kot majhne stranke ni hotela vezati, pozabljajoč pa, da so prav te skupine jeziček na tehtnici za primer bojnega glasovanja v zbornici .n senatu. Fanfaniju so, kot smo že omenili, sredinci obljubili pomoč pod po-j gojem, da se obveže glede vztrajanja pri republikanskem programu in se vrne k proporčnemu volilnemu redu. Fanfanijev odgovor na te predloge je bil medel in ne tretjo rešitev, to se pravi rešite', odločen, .zlasti glede volilnega re- v smislu mirovne pogodbe. Tudi desničarji, zlasti monarhisti so postavili Fanfaniju pogoje za podpiranje njegove vlade. Pogoji se nanašajo v glavnem «a zunanjo politiko, ki naj bo odločno in brezpogojno nadaljevanje dosedanje zahodne usmeritve. Glede notranje politike pa so zahtevali v glavnem, naj bo socialna usmeritev nove vlade smotrna, toda brez taktičnih propagandnih potez. Fanfani ,ni dal nobenega javnega ■odgovora na te desničarske vzpodbude, kot je to storil glede sr; dir.-cev, zlasti glede socialdemokratom s pismom’ 'Vigorelliju. Kaže, da si je hotel Fanfani >-hraniti proste roke za bodoče odločitve, na katere naj bi poleg de-mokrščanskih koristi ne vplivale nobene druge laične pobude. Morda se .ni hotel nobenemu zameriti, ker ni nikogar odločno zavrnil! lijanske -republikanske sile na straži, -ker jim je Bellovo preočitno koketiranje z monarhisti in ostalimi desničarji dalo marsikaj slutiti. Tudi PelJa je bil demok-rščan! Res je, da je v demokrščanski stranki prišlo po Peliovem odstopu do značilnega razčiščevanja med nastalimi frakcijami, vendar se Fanfani lega -notia-njega boia v •strank’ v zadnjih dneh ni udeleževal, ker je raje nastopil kot arbiter. .Njegov namen je bil, zbrati o-krog sebe vse demokrščanske sile iz vseh frakcij na programu Strankine enotnosti, ki mu je botrova’ Gasperi. Ce je v tem zaenkrat uspel, v kar ni dvomiti, s tem še ni rečeno: da bo taki demokrščanski koaliciji z neodvisneži tudi dalj časa lahko načeloval. Glasovanje o zaupnici vladi e Zavedati bi se pa moral, da so ita- zdaj zanj velika neznanka! titoizem in socializem Med raznimi socialisti, ki jih je sedanji jugoslovanski režim povabil na obisk in jih tudi primerno pogostil, savio da bi ga pred svetom pohvalili in mu tako povečali njegovo mednarodno legitimaci ,o in spodoili razne očitke, je bil tudi znani avstrijski socialist Benedikt Kautsky. Jugoslavijo je obiskal kat član odposlanstva avstrijskih socialističnih časnikarjev. Po svojem povratku pa je Kan skiI vkljub vsem pričakovanjem napisal članek, ki je izšel v glasilu socialistične stranke za, Štajersko »D!e Nčue Zeit«, v katerem je pretaka odkrit, kakor je bil ri. pr. brl-timski vodja opozicije Attlve -> z “ni časnikarski konferenci r.<> Bledu. Kautsky trdi nam reč, da obstojajo v Jugoslaviji samo takšne delavske zveze in druge organizacije, ki jih odobri vlada, in da snovno dejstvo. Tako politiko pa zagovaria v pr- vi vrsti novofašistična stranka in prav ti novofašis-ti ali mlinci kažejo težn’o, da bi s poudarkom svojih nacionalnih stremi ienj in zahtev pokrili in opravičili svojo -težnjo po izigraniu politike atlantske zveze. Borba za Trst bi potemtakem bila samo sredstvo, za ogibanje obvez eno, iz atlantske zveze pa bi bil cilj. Pellove izjave, da »nereševanie tržaškega vprašanja pomeni oteži-tev izvršitve atlantske zveze za I-talijo« so zasluženo naletele na o-stro ameriško grajo. Posledica tega je bila, da bi «e Pella, če bi bil hotel vzpostaviti zrahljano ameriško zaupanje, moral vsekakor oddaljiti od novofaši-5t°v. Novofašisti bi pa s tem prenehali biti sestavni dej vladne večine. Zato zdaj zares ni preostalo (Konec na 2. strani) Avstriji in katero si svojijo Italijani, je nastala možnost ali bolje potreba, da se tržaško vprašanje premotri tudi z avstrijskega vidika. »Journal de Genove« naglasa dve dejstvi: 1) da je Avstrija izgradila pristanišče in železniške zveze Trsta z. zaledjem, in sicer manj iz čisto ljubezni do Tržačanov, zato pa tembolj .zaradi lastnih potreb, m 2) da še danes, petintrideset let po zlomu Avstro-Ogrske, avstrijski delež na tržaškem prometu ne zna^ ša ,nič manj -kot 80 odstotkov. Ce pa ti dve dejstvi zgovorno pričata o važnosti Trsta za Podonavje, s tem vendar še zdaleč ni ■rešeno vprašanje, •*» bi se v današnjih prilikah povezava Trsta z Avstrijo stvarno dala izvesti. Ena težava bi po »Journal de G.eneve« bila v tem, da je tržaško pristanišče treba neprestano popravljati in preurejevati, kar je zvezano z velikimi stroški, tako da sploh ni mogoče misliti :na kritje teh stroškov, v kolikor bi prihajala v poštev mala in siromašna Avstrija,' ki se niti po velikosti, niti po bogastvu ne more meriti s svojim nekdanjim cesarstvom. Toda ne le, da je Avstrija prerevna za prevzem stroškov s Trstom, ampak je tudi s politične strani dokaj nezanesljiva. Avstrijska mirovna pogodba še ni sklenjena in težko je predvideti, kdaj bo zaključena. Vse do tega zaključka so pa sovjetski vojaški odredi na Smerniku, v Zisterdorfu in na Dunaju. Taka, napol od Rusov zavzeta in povrhu še gospodarsko Šibka Avstrija ne more, .čeprav bi bile .za kaj takega razpoložene tudi vse evropske sile, prevzeti nase vso odgovornost v tržaški stvari. 'Saj je bil 1. 1948 eden od raz.1-' gov proti izgradnji STO prav strah, da se Svobodn- tržaško <> zemlje samo ne more ubraniti napada bilo 'Z italijanske, bilo z jugoslovanske strani. Isti pomisleki pa m-oreio veljati tudi za primer, če bi Trst prevzela Avstrija. Od kod t» bi mala avstrijska republika mo^a na svoio roko braniti Trst proti Italiji ali Ju?os1a-viii, ko pa vemo, d se Avstrija slede na voiaško opremo ne more meriti niti z e,nv>, n!ti z draso državo, ki si lastita Trst? Preda in Trsta Avstriii — tako z^kliučuie »Journal de CV»nč>ve« — ie le pobožna žolia starih Tlačanov, ne more Pa rosta-t* -predmet resnega rszmišli®nia resnih liudi. Kai ra sledi iz take?« razm’51'a-n5a? V or vi vrsti r>ač k), da Trsta ni roosoče Izročiti Italiti 7P-t-«d' t°-Vpv Italija soeial^o nnn-rp’n_ na država in ker % le v z«to m rdi meri interesirena na tr^ačkem so-sriodarstvu 'in vrh1.) testa še od večine samih Tržačanov .nezaželena. Trsta na ro drupi strani tudi n° kaže izročiti ,Tu?a bi se te dotac’-ie. tako kot v primeru Donave. « čacom izplačale. Ce r« bi or'man:-v wnravi Trs«a res postal ne-ozdraviiiv. bi to za prizadete ^ žave pomenilo mednarodno dolžnost za prevzetje nepokritih stroškov. V?e to bi moral pa biti pr"dm°t globliega preučevanja. Toda ta gioblia preučitev pomeni še -neka’: rešitev in' s tem odstranitev krize, ki v veliki meri -moti vse držav", ki so posredno ali neposredno po tij, ki onemogočujejo, da bi se titoizem družil z mednarodno orga- h'razijo delavskega pokreta. Ta n:. prot ja, so po Kautskyju v tem, da je v Jugoslaviji še redno komunizem, da deluje samo ena stranka, da ni svobode društev, sestankov iv tiska ter končno, da ?ii nobene možnosti objektivnega obveščanja o razmerah izven mej države. Jugoslovanski tisk. je seveda s;:o-ječasno precej užaljeno in vzvišeno odgovoril na te Kautskijjeve trditve, toda spodbiti jih ni mogel. Režimski listi so predvsem priznali, da ima jugoslovanska družabna u ediiev zares neke leninistične poleže, roda jugoslovanski komunisti so nanje ponosni. 2i malo se ,im'zdi, a?. Kautskp ne razume, dl je to jugoslovanska pot, ki je leninizem priredila za posebne jug> slovanske razmere. »Vjesnik«, glasilo komunistične stranke v Zagrebu, zameri Kautskyju posebno, da sodi »demokracijo po modelih --ena stranka, dve stranki —- ne pa po stvarnosti«. Mi, ki živimo sami ob robu jugoslovanske stvarnosti, o kateri nam, vedo dnevno kaj povedati tako razni Jugoslovani, ki prihajajo v Trst, k ukor tudi razni Tržačani, ki obiskujejo Jugoslavijo, pa moramo le pritrditi Kautskyju. Jugoslovanski režim ne mara priznali in popraviti prav svojih največjih napak, med katerim.! je dušenje svobode misli in prepričanja ena največjih. To je treba poudariti Posebno sedaj, na pragu novega leta, v katerega vstopa, jugoslovanski režim še vedno odločen, da nadaljuje svojo komunistično pot, ki je imela doslej za jx}sledico, da je Jugoslavija v svoji gospodarski politiki zagrešila že toliko napak, ki jih je treba naknadno z zamudo popravljati — če se bo to sploh dalo in hotelo — in uničila toliko življenj, ki jih nihče ne more o• buditi. ■Tako se med socialisti, najprej med britanskimi laburisti, potem v Franciji, Združenih državah in Nemčiji, sedaj pa tudi med Avstrijci, na osnovi lastnih spoznanj utrjuje prepričanje, da je zid, ki loči Titov lažidemokratični socializem od resnične demokracije, tako visok, da se ga ne more spregleda ti. f Dr. Fran Vesel Ob saključku lista smo preitli vest, da je v četrtek zjutraj, 21. t. m. ob 10, uri, preminul dr. Fran Vesel, bivši tajnik SDZ za STO in njen dolgoletni sodelavec. O njegovem življenju in delu bomo pisali prihodnjič. SDZ izraža njegovi družini globoko sožalje. S£lwyn Llo?ti o berlinskih rszgBVipiti Britanski minister Selwyn Lloyd je v Cheshiru izjavil, da bodo šli britanski predstavniki na konferenco zunanjih ministnov odločeni doseči medsebojno razumevanje, ki lahko še nadalje zmanjša svetovno napetost. »Nimamo pa nobeinega namena opustiti, svojih obrambnih priprav, ki so prispevale k sedanjemu izboljšanju mednarodnega položaja. Mir s skupno močjo svobodnih narodov je edina politika, ki nudi po našem mnenju možnost varnosti Veliki Britaniji« — je p** udaril in dostavil: »Končna je pristala Sovjetska zveza, da se vsede za konferenčno mizo in .razpravlja o bodočnosti Nemčije in Avstrije. Pripravljeni smo poskusiti vse, da ugotovimo stvarnost izjave Malenkova o možnosti mirnega sožitja.« treba poiskati drug izhod, -ta pa vezane z usodo Trsta. Pomanjkanje discipline Tajnik partijskega komiteja v velikem industrijskem središču O-strav.i, Vaclav Kolar, je podal v »Novi svobodi« izjavo, iz katere lahko sklepamo, da češkoslovaškim komunistom ni uspelo prepričati delavce, naj ne izostanejo od dela. Dejal je, da je visoka stopnja izo* Stanka od dela in prehoda iz enega podjetja v drugo najbolj pereče vprašanje tega področja, ki ustvar-ia velike neprijetnosti. Velika večina sindikalnih organizacij je pozabila na obliubo vladi, ko so zahtevale preklic uredbe, ki je predpisala zakoniti postopek proti de« lsvcem, ki izostajajo od del*. V E S T z G O IŠKEGA Sopinžzem nimislo zihona Pri razpravah in nastopih na občinski seji o Gorici s Nastop g. Bratuža V -soboto popoldne 10. t. m. je bila seja goriškega- občinskega -sveta, na .kateri je majprvo župan pojasni 1, kako in zakaj je prišlo do nesreče na Piacuti, kjer je plin našel jot iz podzemske cevi, se razširil po -trgu in dosegel celo stanovanje uazn-ih družin, med temi tudi Zuechia-ttijeve, ki je, zastrupljena od plina, vsa umrla: oče, mati in -mladoletna hčerka. Drugih sedemnajst oseb se zaradi zastrupitve s plinom zidravi v bolnici. Župan se je opiral na poročilo inž. Primzija, ki trdi, da je pri neki podzemski plinski oevi nastala malenkostna luknjica, skozi katero je plin našel pot. Cevi so bile postavljene že leta 1908 in je nanje morda vplivalo mrzlo ledeno zimsko 'vreme. Da se ne pripetijo nadaljnji, smrtonosni primeri .s plinom, bodo vse cevi pregledali in morda tudi nadomestili z modernimi. Primer na Plaeuti ni -bil edinstven, kar se tu pa tam po Gorici -čuti -smrad plina, kar pomeni, da so cevi pokvarjene na več krajih. Inž. Pirinzij-evo im županovo pomočilo občinstva nista pomirili. Občinstvo želi vedeti, kdo je pri stvari odgovoren! Ce so cevipokvarje-jne, bi vendar razni inženirji pri pristojni upravi -bili morali to pravočasno ugotoviti in poplaviti! Za take naprave, kot so plinske napeljave, je odgovornost velika in tahteva skrbno pa-žnjo. Zato menimo, da- sta obe opravičili imeli namen spraviti zadevo naglo v koš in v pozabo. Tudi pogreb nesrečnih žrtev s Placute so obrnili po stranski poti, namesto da bi šel po korzu, kot so prvotno napovedali!... Marsikdo šepeta, da so se bali hrupa in šuma slabo razpoloženega občinstva! Raj pa sodna oblast? Ali ona ne uvode nobene preiskave v stvar)? Čudno! Tri mrtve imamo v Gorici zaradi plina in sedemnajst -zastrupljenih, pa me vidimo, da -bi kdo iskal morebitne odgovornosti pri stvari! Čudno, -res čudno! Nastop gospoda Bratuža Ko so torej naglo odpravili zadevo smrtnih primerov s plinom, so prešli It razpravi o zahtevi občinskega odbora, da se dovoli pravdanje z gg. Severjem in Kianjšče-kom, ki tožita občino zaradi državljanstva. Pri stvari se je ma dolgo ustavil g. Rudi Bratuž, ki je z zakonom v roki im s knjigo kasacijskih in drugih razsodb v -identičnih primerih dokazal, da ima g. Sever prav, in je zaradi tega v prvi stopnji tudi že zmagal. Druga stopnja, to je prizivno sodišče v Benetkah, kamor se je občina pritožila, mora prvo sodbo samo potrditi in občino na še večje -stroške obsoditi! Kar se pa Klanjščekove zadeve tiče, je nadaljeval g. Bratuž, je go- -riško sodišče ugotovilo, da je ves Klanjščekov postopek za zopetno pridobitev italijanskega državljanstva bil z zakonom v redu, vendar sodišče ne more, ker -ni pristojno, preklicati ministrskega odloka, ki mu je zopetno pridobitev italijanskega državljanstva prepovedal. Ta ministrski odlok pa je prišel prepozno, to je izven roka, ki ga zakon predvideva! Gospod Klanjšček je torej italijanski državljan! Gre samo za to, -da državni, svet ministrski odlok razveljavi! Ker je g. Bratuž prečiital na seji t-ocna določila zakona in razne razsodbe v enakih zadevah, so bili vsi itailiams-ki svetovalci kajpak v zadregi. Vendar se niso uda-Ii im so raje šli preko -zakona, to je preko pravice, da le niso -dali prav Slovencem! Pri tem se je posebno odlikoval -dr. Angelo Culot, ki je odvetnik in bi že zaradi tega bil moral ostati v meji zakona. Pa je la-je prinesel na dan zadevo umobol-nih, ki jih Jugoslavija noče priznati za svoje državljane! Menimo, da ima Jugoslavija prav, ko tako trdi, kajti člen 19. mirovne pogodbe določa, da so italijanski -državljani vsi tisti, ki so 10. junija 1940 imeli svoj domicil na sedanjem ozemlju Italije. In keir so dotični umobolni, ali -vsaj večina istih, bili 10. junija 1940 v gorišsi umobolnici, se razume, da so -svoj domicil imeli v Gorici! So pa tudi tisoči drugih Slovencev, ki so 10. junija 1940 imeli v Gorici svoj domicil, kot ga člen 43 državljanskega zakonika določa pa jim vendar goriško županstvo, ki ga vodijo demokristjani, med temi dr. Angelo Culot, noče italijanskega državljanstva priznati! Kje sta pravica in krščanstvo doma? Vsi italijanski svetovalci, razen ■kominformista Battija, ki se te glasovanja vzdržal, so glasovali l\>s tožairenje z gg. Severjem in Klanj-š-čekom. Trije slovenski svetovalci pa, gg. dr. Birsa, Bratuž in Pavlin, so glasovali proti tožarenju -in za priznanje državljanstva! Občina je -namreč pri dveh pravdah zadevo izgubila in bila obsojena na skoro štiri sto tisoč lir pravdnih stroškov! Rada -bi dosegla, da bi te stroške prizivno sodišče uničilo, hkrati pa vztraja, da se prizadetim slovenskim strankam državljanstva ne prizna! Res -lepa zahteva, res lepo upravljajo občino in pošteno skrbijo, da se občinski denar ne .razsiplje!... Oiadnl prispevki Za razna higienska dela na Goriškem je vlada odobrila sledeče zneske za tekoče leto: Za gradnjo vodovoda v Dolenjah 20 milijonov; za kanalizacijo in greznice v Gorici 30 milijonov; za novo bolnico v Gorici 100 milijonov; za bolnišnico v Tržiču 30 milijonov; za pokopališče v Krminu 20 milijonov in še 20 milijonov lir za novo zdravniško ambulanto v Gorici. Od vseh teh 220 milijonov lir nimajo slovenske občine nobenega deleža, čeprav so tudi te zelo- potrebne (raznih higienskih naprav! Središče za delo V začetku prejšnjega tedna je bi’ končno odobren načrt za 27 novih delovnih središč v naši pokrajini, V teh središčih bo dobilo zaposlitev 830 brezposelnih delavcev za skupno 63 tisoč 420 delovnih dni. Celotni stroški, ki gredo v breme Ministrstvu za delo, znašajo 53 milijonov 852.093 lir. Tudi v treh slovenskih občinah bodo odprli ta središča, v vsaki fino, in sicer: v Doberdobu bo zaposlenih 35 delavcev za 76 dni, stroški 2 milijona 211.590 lir; v Sovodnjah: 25 delavcev, 51 dni, stroški milijon 117.217 lir; v Steverjanu: 10 delavcev, 51 dni, stroški 475 tisoč lir. Zakon o vojni škodi 0 zadnji spremili italijanske politike (Kanec s 1. strani) drugega, kot iskati drugo večino, ki -naj rešuje zavoženo italijansko -zunanjo in notranjo politiko. In tu velja zabeležiti izjavo monarhistov: »Italija potrebuje •>- stvaritev protikomunistične fronte«. To je vsekakor opredelitev, ki bi mogla ugajati tudi samemu Mac Cartihyju. Ali -kaj naj bi pomenil tak italijanski protikomunizem? Ali naj pomeni obrambo proti notranjemu sovražniku ali fronto proti zunanjim komunistom? Po vsej priliki za *daj prvo. Toda ni dvoma, da ibi ostvaritev notranje protikomunistične fronte morala služiti ciljem ameriške protikomunistične politike. Toda tudi ni nobenega dvoma o item, da je italijanski protikomunizem usmerjen tako, da bi si prisvojil dvomljivo pravico pobijati komunizem pri vseh udeležencih atlantske ^zveze. Tržaškega vprašanja za sedaj namreč ne o-menjajo, za zdaj so zanje tržaške češnje še kisle. Jugoslavije namreč ne morejo napadati na področju njene zunanje politike, zato pripravljajo napad na njeno notranjo politiko. Kdor more spremljati neka potovanja zastopnikov emigracije in neka slučajna srečanja teh zastopnikov z italijanskimi političnimi e-misarji v Parizu, Švici in drugod ter seveda tudi v Trstu, se gotovo ne bo čudil, če -bodo v marcu, v času prvega ekvinocija, -nastopili novi pojavi italijanske politične vsiljivosti. Uradni list prinaša zakon od 27, dec. 1953, štev. 968, ki je stopil v veljavo 31. -decembra 1953 in ki zadeva odškodnino in prispevke za vojno škodo, ki so jo italijanski državljani utrpeli na sedanjem o-zemlju Italije, na odstopljenem o-zemlju zaradi mirovne pogodbe, v afriških kolonijah in tudi v inozemstvu. V tem zadnjem oziru i-majo prizadeti oškodovanci pravico do odškodnine le, če so 31. decembra 1953 imeli svoj domicil odnosno bivališče v Italiji. Zakon smatra kot vojno škodo vsako škodo, ki je nastala zaradi kakega vojnega dogodka (»fatto di guerra«), tudi ob priliki čistk (»ra-strellamenti«), represalij, ropa, zasedbe nepremičnin in odvzema premičnin od bilo koje sile. Tudi eksplozije streliva, vojnih Ostankov in raznih morskih min dajo pravico do odškodnine za nastalo škodo. In kdor je svoje blago moral zapustiti in bežati ali pa je to blago izgubil po begu med internacijo, ujetništvom ali zaradi izpraznitve kakega kraja zaradi vojnega dogodka ali na ukaz civilnih odnosno vojaških oblasti, ima tudi pravico do odškodnine! Nobene pravice do odškodnine ne daje zakon za sledeče izgubljene ali poškodovane predmete odnosno premičnine: dragocene kovine -in izdelke dragocenih kovin za kinčanje; orožje in športne predmete vseh vrst; avtomobil, vozove, konje in tozadevne pritikline, ki niso služile za delo, ter ladje in čolne za šport; denar v gotovini, vrednostne papirje in vložke na nositelja (»recapiti al por;a-tore«), od kogar koli izdani, razen tistih, -za katere posebni zakoni predvidevajo amortizacijo; gradove, vile, rezerve za divjačino, vrtove (»parchi«) in druge vrste nepremičnin, ki so služile razkošju; grobove, kapele in druge vrste nagrobnih spomenikov, razen tistih, ki -so bili last tozadevnih bratstev (»confra-ternite aventi scopi fune-rari«). Veljavne so vse prijave škode, ki so jih prizadeti že predložili. Dovoljene so pa še nove prijave v roku 90 (devetdesetih) dni od 31. decembra 1953 dalje. Izpopolnitev ali razširitev že pripravljene škode -ni dovoljena! Škodo pa, ki nastane zaradi eksplozij po 31. decembru 1953, morajo prizadeti prijaviti v roku 9Q (devetdesetih) dni od dneva eksplozije. Prispevek in odškodnina Za škodo, ki se tiče obleke, pp-irila, hišnih premičnin za trgovinsko blago, industrijske Izdelke kakor tudi za izdelke rokodelcev in za kmetijsko blago (»scorte morte circolanti dei fondi rustici«) tako zasebnikov kakor ustanov in skupnosti določa zakon samo odšk.odvino, in sicer samo do enega milijona lir. Za vso drugo škodo na premičninah in nepremičninah predvideva zakon ali odškodnino . ali m prispevek, na izbiro oškodovanca. • Zato pa je treba v teku 180 dni, od dneva, ko je zakon stopil v ve- ljavo, to je -do 29. junija 1954 najpozneje, poslati pristojni Finančni intendanci izjavo, da oškodovanec želi svoj predmet škode o-bnoviti, in v tem oziru mu pritiče prispevek. Ce oškodovanec take izjave v navedenem roku ne predloži, bodo smatrali, da se je prispevku odpovedal im mu v takem primeru priznajo in izplačajo odškodnini. Kdor dobi odškodnino, ni dolžan poškodovanega ali uničenega predmeta obnoviti! Kdo sme predložiti prijavo škode Škodo morejo prijaviti vsi oškodovani lastniki in njihovi nasledniki ali kupci. Ce pa so predmet škode prodali, predno je stopil v veljavo zakon od 10. aprila 1947, štev. 261 in niso odškodnine ali prispevka v pogodbi izrecno odstopili kupcu, zahtevajo za priznanje in izplačilo odškodnine ali prispevka kupcu pristavek prodajalca. Važno določilo zakona pa je tisto, ki pravi, da — če oškodovan- Važno določilo vzadevi vojne škode Clen 2. zakona o vojni škodi od 27. dec. 1953, štev. 963, določa med drugim tudi to-le: do je treba kot vojno škodo smatrati tudi vse blago, ki so ga italijanski državljani morali zapustiti, ker so bili prisiljeni, umakniti se iz svojega bivališča zaradi vojnih dogodkov ali na ukaz civilnih odnosno vojaških oblastev ali zaradi ujetništva, internacije ali izpraznitve kraja. To pomeni, da bi imeli pravico do odškodnine za izgubljene predmete in sploh za vso škodo, ki so jo na predmetih utrpeli vsi tisti, ki so pod silo razmer morali bežati pred bilo katero redno ali neredno vojaško silo ali pa tudi zapustiti svoj kraj (ko so na primer Nemci ukazali Mirencem izprazniti vas, itd.). Prostovoljni beg ali -umik odnosno preselitev, brez tehtnega vzroka in dokaza nevarnosti, ni vojni dogodek in ne daje pravice do odškodnine za blago, ki ga je v takem primeru kdo doma pustil! ci, njihovi nasledniki al-i kupci ne prijavijo škode v novem roku imajo pravico prijaviti škodo tudi njihovi upniki odnosno vsi tisti, ki imajo do poškodovanih ali uničenih predmetov kake pravice in jih z uradno listino iz časa, predno je potekel za prijavo, škodo lahko tudi dokažejo. Ti upniki in ti n.o:>i-telji kakih pravic pa morajo to škodo prijaviti ’ -roku 180 dni potem ko je potekel redni rok 90 dni. To se pravi, da upniki in morebitni nositelji pravic do poškodovanih ali uničenih predmetov morajo škodo prijaviti najpozneje do 27. septembra 1954. Kako dokazati lastnino? Vsak oškodovanec m-ora svojo lastninsko pravico na predmetih dokazati! Za premičnine vela pravilo, da zadostuje izpričevalna listina s štirimi pričami. Ce pa je škoda nastala -na železnici, je potrdilo dolžna dati železniška u-pr-ava. Ce po kdo svoje lastniške pravice ma nepremičninah ne more dokazati z uradno listino, dovoljuje zakon zapriseženo .izjavo pred sodnikom lastnika in štirih prič iz kraja, kjer je ali je bila nepremičnina. Za nepremičnine, ki so bile ali so še na ozemlju, ki ga je Italija z mirovno pogodbo odstopila, morajo tako zapriseženi izjavo podati lastnik in štirje italijanski državljani, ki so že bivali v kraju, kjer so bile poškodovane ali uničene nepremičnine. V prijavi navesti že prejeto odškodnino I V prijavi škode mora vsakdo navesti že morebitno prejeto odškodnino, bilo katere koli vrste, sicer se mu pravica do ostankov ne prizna več. Odškodnino in prispevka zakon ne priznava niti tistim, ki predložijo krivične prijave tudi samo delno! V primeru nameravane sleparije pa se proti prizadetim lahko uvede tudi sodni postopek! Ugotavljanje škode Škodo ugotavlja Finančna inten-danca iz kraja, kjer je škoda nastala. Škodo, ki je nastala na no mirovni pogodbi odstopljenem o-zemlju, ugotavlja zakladno m;-nistrstvo. Priznanje in izplačevanje odškodnine Odškodnino za škodo na -hišnih premičninah im za njeno izplačevanje skrbi Finančni intendant, Proti njegovemu odloku, ki se prizadetim mora vročiti po občinskem uradu, je v roku 30 dni dovoljena-pritožba naravnost na zakladnega) ministra, ki zadevo reši dokončno Za vse druge vrste škode pa mora Finančni intendant prositi .za mnenje pose-hne komisije, ki jo zakon ustanavlja. Nato izda odlok kar se -tiče priznanja in izplačila odškodnine ali prispevka. Proti odloku je v roku 30 dni dovoljena pritožba na zakladnega ministra, ki zadevo reši dokončno, potem ko je slišal mnenje tehnične upravne osrednje komisije. Odškodnino za škodo na hišnih premičninah, ki je nastala na po mirovni pogodbi odstopljenem o-zemlju, določa akladni minister. Vse druge vrste škode, nastale na odstopljenem ozemlju, določi tudi zakladni minister, vendar potem, ko je slišal mnenje posebne komisije. V prvem in drugem pr!meru ie proti ministrskemu odloku v roku 30 dni dovoljena pritožba naravnost na zakladnega ministra, ki sliši mnenje tehnične upravne osrednje komisije in zadevo dokončno reši. (Se nadaljuje) olaknol Milovan Djiias, eden od glavnih jugoslovanskih komunistov, član Izvršnega odbora Zveze komunistov Jugoslavije, predsednik zvezne skupščine v Beogradu in sploh veliki rdeči duhoven, -se je komunizmu in njegovim krivim naukom izneveril. Ostro je v časopisih obsodil jugoslovanski komunist-ični režim Tita, Kardelja, Ramkoviča, Kraigherja in njihovih tovarišev. Obsodil je tudi njjihovo rdečo nasilmiško mera-io, zasebno življenje im .ravnanje sploh ter zahteval, naj se režim, ki sloni na -nasilju, odpravi, na n>igovo m^sto pa -uvede r-esnič-• ?': tknKikrsls&i zahodnega vzora, kajti le zahodna demokracija je prava n vesoljna. Le ona o-stane -na koncu koncev zmagovita. Tito, Kardelj in drugi so precej časa dajali Djilasu prav. Ko pa so uvideli, da jih pelje v obsodbo njihovega dosedanjega zločinskega početja, so proti njemu ostro nastopili in ga dali odstaviti od vseh vodilnih mest komunistične partije ter ga s tem prisilili tudi k odstopu z mesta predsednika zvezne skupščine. -Milovan Djiias se je, kot zvesti sin Crne gore, držal možato, ko so v soboto in nedeljo, 16. in 17. t. m., o njem razpravljali. Dejal je: »Od svojega rojstva do danes sem se čutili svobodnega in sem svobodno živel in delal. Upam, da bom lahko še naprej svoboden človek.« V teh njegovih zadnjih besedah tič* vsa obtožba proti njemu! Mislil je, -da je živel kot svoboden človek, čeprav komunist. In tak, je hotel ostati še naprej, ko je sprevidel, da je komunizem pravzaprav zmota in krivica. Pa -so mu prestrigli peruti! Tito, Kardelj in drugi so proti njegovemu mišljenju i-n zahtevi poudarili, ■da so in ostanejo komunisti oni in njihov režim! S tem so tudi oni povedali vse: da so komunisti in me socialisti, kati socializem, je povedal Djiias, ne pozna nasilja in nasilniškegai režima, marveč samo pravo, resnično demokracijo, v kateri uživa vsak državljan pravice kot enakopravno bitje! Tako torej v Titovini -gre vedno za komunizem! Le na zunaj slepi- jo ljudstvo z nekim laž-i-socializr mom! Kot limanice za razne sopotnike! Djiias je dejal tudi, -kot je sam Tito izpričal, da so Tito in n j e-g o v i. zvesti tovariši pravo gnilo vlakno. Brezposelni aa Ooriškem Po uradnih podatkih glavnega tajnika Svobodnih sindikatov je • na Goriškem številčno stanje brezposelnih sledeče: 31. decembra 1947 je bilo na Goriškem 11.111 brezposelnih; 31. oktobra 1953 pa 12,216. Brezposelne mladine je bilo 1949. le 3.289, lani pa 4.245. Popravila Gest m Boritam Kot izredno pomoč za mašo pokrajino je rimska vlada nakazala 38 milijonbv 800 tisoč lir. Ta vsota je namenjena izključna samo popravilu cest v raznih občinah. V poštev prihajajo samo sledeče občine: Skocijan ob Soči, -Gradež, Ronke in Krmin. Ostale občine nimajo tako slabih cest, da bi jih bilo treba popravlf*ti. Foviiik psfefijiis i bivšim ivstpijsiiis auhorniiliBin Zakon od 27. decembra 1953, štv. 946, določa, da se vse začasne ali trajne pokojnine bivših avstrijskih duhovnikov im sememiščmih profesorjev povišajo na dvakratno mero s potekom od 1. julija 19S3! Določilo velja tako za že priznane im odmerjene pokojnine, kak'ir tudi za one, ki jih bodo sele priznali in odmerili. Haiečaj za Iva mutira čuvaja Goriška občina razpisuje natečaj za službo -dveh mestnih čuvajev, Rok za prijavo poteče 13. februarja opoldne. Pogoji so objavljeni na -občinski deski! Natečaj za službo -Zavod za socialno skrbstvo razpisuje več mest -za službo. Prijaviti se je treba do 30. -marca -1954 na kolkovanem papirju za 200 lir. Pojasnila -daje Zavod za socialno skrbstvo. GOSPODARSTVO! SIRJENJE KUŽNIH BOLEZNI Kužne bolezni se širijo med našimi domačimi živalmi na različne načine; -nekatere posredno, druge pa -neposredno kar naravnost '.d bolne do zdrave živali, nekatere se širijo z neverjetno hitrostjo in v kratkem času se razpasejo po obsežnih pokrajinah, druge pa boij počasi ali pa celo ostanejo omejene na prvotno ognjišče ali kvečjemu dosežejo najbližje sosede. Pri razširitvi igrajo vsekakor prvo vlogo, v-saj pri boleznih, ki se širijo neposredno, živali same, ki se kakor koli premikajo iz kraja v kraj. Bolna žival pride tako v stik z zdravo in jo okuži. Vsaka tuja žival, ki pride v hlev, je lahko neposreden vir bolezni. T'.-tudi če je žival sama na -sebi vsaj navidezno zdrava. Lahko že nosi v sebi kal bolezni, ki nastopi ob prvi priliki, -brž ko se pojavijo o-koliščine, ki slabijo odpor organizmi Lahko je pa že prebolela bolezen in je navidezno ■ popolnoma zdita,va, a v sebi še vedno nosi klice bolezni, ki jih izloča na razne načine (seč, blato, sline, mleko...). Iz tega sledi, da bi morali biti zelo previdni pri nakupu tuje živine, in če nismo stoodstotno gotovi, da je žival popolnoma zdrava in ne le navidezno, kar je pa težko ugotoviti, bi morali pustiti no-vokuplje.no žival za da-l-jšo al-i krajšo dobo v posebnem hlevu, kjer preživi toliko časa, da se lahko razvije morebitna bolezen, ki jo nosi v kali. Poleg te možnosti pri razširjenju kužnih bolezni imamo še nešteto drugih poti, po katerih se lahko bolezni razvijajo. Tako n. pr. razna krmila, gnoj, meso in mesni izdelki, m’ete kosti in drugo. Najuči-nkovitejše zdravilo proti širjenju teh bolezni je pravočasno zdravljenje, kar prepreči ne le širjenje, ampak reši tudi žival, ki sicer pogine, če nima po-sebnega od-t>ora in moči. HlPtSl!! tBČili! Tudi -letos bodo v večjih vaseh naše pokrajine kmečki tečaji, v kateri bodo strokovnjaki obravnavali razna vprašanja v zvezi s pretežnim kmečkim delom določenega kraia. Tak! tečaji bodo tildi v Doberdo- bu in Sovodnjah, kjer bodo preučevali gojenje knmil in živinorejo. U-speh tečaja bi bil vsekakor večji im popolnejši, če bi predavatelji podajali snov v jeziku, ki ga kmetje najbolj -razumejo. Semensko olje V okviru prostega pasu bodo ta mesec začeli prodajati po znižani cen semensko olje. Izdali bodo zato posebne nakaznice, katere prvi odrezek velja 3/4 1 semenskega <■-lja. Sadna drevesca Kmetijsko Aadzorništvo iz Gorice sporoča, da je do 31. t. m. odprt rok za zahtevo sadnih drevesc. Kdor jih še želi, naj se zanje vpiše pri odseku kmetijskega nad-zorništva v Krminu in v Ronkih. Značke za pse Do 28. februarja je čas, da gospodarji psov kupijo v občinskem uradu goriške občine v ul. Crispi s-t. 5 z-načke za pse, ki jim jih mo-rajo staviti okoli vratu. Prijave za 3užno flfriiio Pokrajinski urad za delo sprejema prijave mladeničev od 18. do 25. leta starosti, ki bi odšli v Južno Afriko na državno šolo rudnikov zlata. Interesenti morajo imeti vsaj spričevalo prve višje srednje šole in dobro fizično konstitucijo. Podrobnosti daje omenjeni Urad za delo v Gorici. Ureditev položaja uradnikov Zakon štev. 957 od 27. dec. 1953 urejuje položaj vseh uslužbencev krajevnih ustanov (občin -itd.) z ozemlja, ki ga je po mirovni pogodbi Italija zapustila. Ker je zakon velike važnosti, o-pozarjamo vse prizadete na važna določila, ki jih vsebuje, kar se tiče njihove službe in denarnih pravic. LEKCIJE iz italijanščine, latinščine i-n grščine daje gimnazijcem in licejcem proti zmerni -nagradi izkušena oseba v Gorici. — Za pojasnila obrnite se do- kavarne Bratuž. In kat z dat, po Eoeresfu? »Zdaj ko smo zavzeli tudi vrh Everesta, je žaiostno pač to, da ni na- svetu ničesar več za odkriti....« Take in podobne izjave slišimo od mnogih strani! In vendar ne bi verjetno noben raziskovalec bil pripravljen podpisati take izjave; za alpiniste je pa gotovo popolnoma bedasta. Dvomim, da se je človek danes, po poldrugem stoletju alpinizma, povzpel tudi samo na desetino razpoložljivih gora. Alpinista, ki išče novih dogodivščin, morajo očarati izgledi, ki se mu odpirajo. Izbira je tako boga:a in raznolika, kot si to le lahko želi. Ali ga vabi strogo veličastje gora? Na .razpolago so mu viharne gorske verige Južne Georgije, ki jih je prečkal Shackleton v zadnji lazi svojega epskega potovanja na klonov otok. Nekatere teh gora so kasneje raziskali, vrhovi so pa o-4tali nedotaknjeni. Ali bi raje imel gore bolj čudne oblike? Našel jih bo v na pol neznanih področji^ južnih Andov v Patagoniji, kjei; se »dvigajo fantastični vršaci nad .mogočnimi ledeniki, ki se spuščajo prav do vodovij ogromnih fjordov tihomorske obale. VIi ga privlačujejo snežne gore, 'ki skrivajo svoje tajnosti v srcu razsežnih pragozdov eksotične tropične vegetacije? JSte ni poteklo leto dni, odkar so odkrili in zavzeli nove vrhove Ru-venžbrija; in najvišji vrhovi 'Nove ■Gvineje še čakajo, da se bo podjeten raziskovalec začel zanimati za-aje. Za bodoča pokolenja torej lahko režem da zavzetje Everesta ne pomeni1 konca, ampak začetek nove dobe alpinizma. Oglejmo si na primer širno področje ' udejstvovanja, ki se odpira alpinistu na visokih planotah Srednje Azije, kjer je na desetine vrhov z višino nad 7.500 metrov. Razne odprave so pa zavzele komaj pol tucata teh visokih gord. Poteklo bo še precej časa, predno bomo premagali vse te velikane. Res -se zdaj vsako leto organizira mnogo več odprav kot pred vojno; res je tudi, da sta se tehnika in oprema zelo izboljšali; pomisliti je pa treba, da spadajo do zdaj zavzeti vrhovi med manj težavne in ■da so' med nepremaganimi — ki so !jv pretežni večini — tudi nekateri, za katere bo potrebna daleč večja spretnost. Vzpon na Everest se je posrečil le nekoliko tednov po uspehu nemške odprave na Nanga Parbatu, gora, ki je odbila neštete poskuse in ki je zahtevala trikrat toliko človeških žrtev; oba vzpona sta se izvršila samo tri leta po zavzetju prvega 8 tisoč metrov visokega vršaca, Annapurne. Iz tega bi lahko sklepali, da so alpinisti končno postali kos visokim himalajskim orjakom. Mislili bi tudi lahko, da so prejšnje odprave na Himalajo bile neizogibno obsojene na propast, da se je pa zdaj položaj temeljito iz-premenil in da bodo zdaj začeli padati vrhovi drug za drugim. Naj mi bo dovoljeno imeti o tem resne dvome. Everest in Nanga Parbat sta bila stara nasprotnika, ponovno podrobno raziskana in naskočena; že pred 21 odnosno 19 leti so drzni planinci dosegli višino tri sto metrov .pod glavnima vrhovoma, na Everestu se je to dogodilo celo večkrat. Posebni problemi obeh gord so bili dobro znani; pogubo-nosni severnovzhodni vetrovi na Everestu, strašne snežitve na 'Nanga Parbatu; in vedeli smo, da se bo posrečil vzpon odpravi, ki bo imela srečo, da zadene na ugodne meteorološke prilike. Obe gori sta oddaljeni druga od druge 1500 kilometrov in vendar so bile ugodne vremenske prilike na obeh gorah slučajno v istem poletju. To ne drži za Annapurno, vendar ne smemo pozabiti, da je bil to prvi preko 7500 metrov visok vrh, ki so ga zavzeli pri prvem naskoku. Nikakor pa ne moremo upravičeno misliti, da se to lahko verjetno ponovi še pri drugih vršacih. Ob Everestu sta še vrha, višja kot 8400 metrov. Vršac K 2 smatrajo splošno za drugi najvišji vrh na svetu. Verjetno bodo tudi nad njim kmalu dosegli zmago, kajti odkrite so že vse njegove tajnosti. Kančenjunga (8445 m) pa bo, v kolikor lahko zdaj sodimo, mnogo trša kost kot Everest in K 2. Kljub razmeroma lahkemu dostopu se ni še nikomur pri številnih poskusih posrečilo, da bi se tudi le malo približal vrhu. Leta 1930 je močna mednarodna odprava, v kateri so bili nekateri najboljši plezalci raznih narodnosti in katero so organizirali ne glede na stroške (imela je s seboj celo dinamit za razstreljevanje zaprek), poskusila zavzeti Kanče-njungo od severo-zahoda. Naleteli so pa na take težave, da je alpinistom uspelo z največjim .trudom (Konec na 4. strani) Za angleško zmagovito odpravo na Everest so izdelali 33 parov posebnih lahkih visokogorskih čevljev, katere so uporabili le za plezanje zadnje faze v višini nad 6200 m (13 parov za evropske člane odprave in 20 p. za šerpe). Ti čevlji tehtajo le 1.82 kg, so toplo podloženi in oprem'jeni po potrebi s kram.peži. Čevlji so se odlično obnesli pri mrazu 40 stopinj pod ničlo in so poleg aparatov za kisik v glavnem prij amogli k uspehu ekspedicije. Polom komunist čne fdeolosiie Stalinova smrt je ostro osvetlila polom komunistične ideologije. Poznavalci komunizma ne morejo razložiti, zakaj ne more dežela, ki je tako bogata na naravnih virih, kot je Sovjetska zveza, nuditi svojemu prebivalstvu vsega potrebnega in določene udobnosti. Najnujnejša živila kot metso, mleko in jajca so na razpolago samo v omejenih količinah; oblačil primanjkuje; mestno prebivalstvo živi v majhnih, prenapolnjenih stanovanjih, kmečko prebivalstvo pa stanuje v obupno neprimernih razmerah. Nobena tajnost ni, da mora sovjetski delavec pod pritiskom sta-hanovstva, produkcijskih količili: kov in stalnih »tekem« delati mnogo hitreje kot delavec v svobodnem svetu. Pričakovali bi zato lahko, da .živi na sorazmerno višji življenjski ravni. Namesto tega pa jo življenjski način tudi pod novimi komunističnimi režimi stalno padal toliko časa, dokler ni dosegel nizke stopnje, ki jo ima danes v Sovjetski zvezi. Nizko sovjetsko, življenjsko raven so najbolj pojasnili vladni ukrepi, ki so jih začeli objavljati po Stalinovi smrti. Te ukrepe je najlaže pojasniti v zvezi " sovjetskimi ustanovami. Sovjetsko gospodarstvo so zgradili strogo po komunistični ideologiji. Eden od stebrov te ideologije je industrijski delavec in njegova produktivnost. Od Ma.rxa dalje so sloneli gospodarski načrti komunističnih mislecev izključno na raznih oblikah .masovne proizvodnje. Kmet, samostojni mali rokodelec in trgovec so se uprli komunizmu. Industrijske delavce je komunizem' mnogo laže spravil pod svojo peto, ker jim je novo komunistično gospodarstvo obljubljalo boljše delovne in življenjske pogoje. Kako naj bi pa spravili prve tri skupine pod shemo masovne pro* izvodnje? Ker si ni mogel izmisliti nobene uspešne tehnike za dosego tega cilja, se je režim poslužil edinega sredstva, ki mu je bilo na razpolago: sile. S silo so poslali rokodelce v tovarne; silo so uporabili, da so vključili neodvisnega trgovca in gospodarstvenika ,r trgovsko mrežo, 'ki je pod državno kontrolo; s silo so kolektivizirali zemljo kmeta in njega vključili v kolhoze. Nato o začeli izvajati obsežen oborožitveni načrt, pri čemur so proizvodnjo potrošnega blaga strogo omejili. Stalno poudarjeni cilj izboljšanja sovjetske življenjske ravni so potisnili v ozadje. Medtem pa so nezadovoljni kmetje pridelovali manj. Oboroževanje je povzročilo pomembno povečanje sovjetske industrijske proizvodnje, poljedelska pridelava pa je hkrati padla. To je imelo za posledico, da je količina za civilne potrebe razpoložljivih dobrin padla. Stalin ni napravil ničesar, da bi izboljšal položaj. Nasprotoval vsaki spremembi znotraj Sovjetske zveze, po drugi svetovni vojni je pa poizkusil prenesti ta red tudi v pod'armrene države. Posledica tega je bilo hitro padanje življenjske ravni v teh državah, istočasno ’e pa začel rasti odpor prebivalstva. Jn tako so sovjetski voditelji, ki so spoznali način živlienia v drugih delih sveta, uvideli brezupnost ooskusov za izboljšanje življenja v Sovjetski zvezi, če bodo hodili p-^ starih komunističnih potih. Čakati so pa morali na Stalinovo smrt. Nagla sprememba no Stalinovi smrti dokazu=e lesno, da so raje zrahljali prisilni jopič, kot da bi dopustili popoln gospodarski zlom. Storleni ukrepi pomenijo istočasno odstopanje komunističnih dogem in približanje liberalizmu. Kmetu v Sovjetski zvezi je zdai dovoljeno, da ima lahko izven kolhoza samo joh lastne orne zemlje, na kateri lahko po svoji volji kmetuje, poleg tega pa. lahko celo dobi za svoje potrebe državno podporo. Trgovinski minister Mikojan je obljubil ponovno dopustitev zasebnega trgovskega podjetništva, čeprav naj bi bilo to še pod vrhovnim 'nadzorstvom države. Nove smernice so prišle do izraza tudi v satelitskih državah. Na, Madžarskem, kjer je okoli 60 odstotkov zemlje še v zasebnih rokah, so opustili nadaljnje prisilno kolektiviziranje, neodvisnim kmetom pa ponuja režim posojila, stroje in umetna gnojila. Krute pridelovalne kvote zmanjšujejo. Zasebno podietništvo podpirajo z državnmi posojili. Nadaljnji dokaz nove rsoUtike nudi razpust nekaterih koncentracijskih taborišč in povratek raznih .deportirancev na njihove domove. Ideologija,, ki je proglašala za zdrave samo ogromne kolektive v državni industriji in kmetijski organizaciji, je doživela polom. S tem polomom je pa propadla tudi teorija, po kateri lahko iz komunističnih dežel izločijo pobudo in iznajdljivost posameznika, dobro voljo* in trdo delo zasebnika. Duh človeka se je i.zkazal za močnejšega kot umetni ideološki stroj. Komunizem, ki so si ga v časih Marxa in Engelsa zamišljali kot obljubo boljšega življenja, večje svobode in lažjega dela, mora zdaj, po 36 letih praktičnega izvajanja, opust ti svoja neupogljiva načela, ki 'Eo tam, kjer so jih uveljavili, prinesla samo lakoto in splošno bedo. To je treba razglašati prav tako v starih neodvisnih deželah, ki jih mamijo lažnive obljube komunizma, kot tudi v deželah, ki so šele pred kratkim dosegle svojo neodvisnost in ki se morajo glede svoje bodoče življenjske poti odločiti za demokracijo ali za komunizem. Ferenc N a gy Resnica prodira u suet Zanimivo ,,Pismo iz Trsta", objavljeno v decembrski številki nemške revije ,,Der Monat“ u. »Iskanje ..rešitev" ne spada med naše naloge« — mi je ljubeznivo de.at. »Tu smo zgolj upravitelji. Po italijanski mirovni pogodbi, naj bi ostali še 90 dni po roku, ko bi se Združeni narodi sporazumeli o osebi guvernerja za STO. Od tega je preteklo že pet let.... Veseli me, da ste sami opazili, kako izredno nerazburljiv je lahko človek v Trstu. Vse razburjenje ima svoje vire v Rimu in Beogradu. V zadnjem mesecu smo doživeli nekoliko bolj razgibane čase, vendar samo med časopisnimi vrsticami. Nekdo je javil, da se mehanizirane italijanske vojaške sile pomikajo proti meji in da so cevi njihovih topov uperjene proti Jugoslaviji. V resnici pa je šlo zgolj za kretnje točno treh tankov.... Celo naši vojaki tu so bolj krotki in vljudni kakor kjer koli drugod. Tu imamo najvišji odstotek obiskovalcev cerkva v vsej armadi. V zadnjih šestih tednih sta bila od pet tisoč ameriških vojakov samo dva v zaporu. Bil sem že na tem, da bi celotni tržaški garniziji dovolil en prosti dan, ker je tako izgledalo, kakor da bodo naši zapori ostali popolnoma prazni; zadnji zapornik je imel zapustiti zapor v petek. Potem seveda je moralo neko fantč vse pokvariti, 'ko se je zadnji četrtek opilo in razgrajalo....« TRST S. OKTOBRA Današnja objava gen. Wintertona preko tržaškega radia je udarila kot bomba: »Ponovno poslabšanje odnosov med Italijo in Jugoslavijo v pogledu bodočnosti Svobodnega tržaškega ozemlja... je izgledalo nemogoče, da bi našli za obe strani sprejemljivo rešitev.... Ni bilo drugega izhoda, kot sedanje nezadovoljivo stanje zaključiti.... Odločitev, da Zavezniško vojaško upravo zaključimo..., upravo cone prepustimo italijanski vladi... in čete umaknemo v najkrajšem času.« Danes opoldne je komaj pol ducata ljudi ZVU vedelo, da se bodo stvari tako razvijale. Na današnjem poslovilnem večeru, ob odhodu nekega višjega britanskega častnika smo se na plesu živo spominjali bitke za Waterloo — vsekakor z razliko, da je bitkžt tu že končana in očitno tudi izgubljena. Ljudje hodijo po ulicah potrti ob misii na odhod Američanov in Angležev. Celo gospodarski uradniki, ki jih je poslala sem italijanska vlada, izgledajo zelo klavrno. O-čitno so k načrtom ustrelili visoko preko tarče, ne da bi ljudi ;ia licu mesta mnogo spraševali. ‘J. OKTOBER Odkar je gen. Winterton prečita! svojo proklamacijo, je minilo 24 ur in vendar ni na ulicah nobenega navdušenja. Prekrižal sem danes vse mesto po dolgem in počez in sem pri tem naštel točno sedem italijanskih trobojnic. Prebivalstvo izgleda še vedno povsem osuplo. Polagoma narašča v meni. sum, da se cek» italijanska večina med Tržačani ne veseli ob misli, da bo priključena Italiji, potem ko so sladke sanje tako nenadoma postale trda resnica-. Je pač velika razlika med rimskimi koračnicami in zgrbljeno rimsko upravo. Odhoda eavezniških čet si prav gotovo nihče ne želi. Ta bi pomenil izgubo deset tisoč stalnih turistov, ki plačujejo visoke najemnine, naročajo draga kosila in štirinajst tisoč ljudem nudijo zaposlenje — to se pravi približno 12 odstotkov delovnega prebivalstva. .Skrivnosten učinek je imel sinoči ukaz četam, naj ne zapuščajo vojašnic, da bi preprečili trčenja med vriskajočimi Tržačani. Domačini so namreč prav tako ostajali doma, ker niso čutili prav nobenega razpoloženja, za cestno veselje in tako je mesto ostalo kot izumrlo. Ker so uniforme izginile iz mestnih ulic, je to izlzvalo divje vesti, da se vojaki že vkrcavajo. S strahom je Trst pričakoval, da bodo po odhodu zaveznikov krvoločni Jugoslovani polomili mejnike in jurišali po korzu. Zato se je gen. W«terton ponovno postavil preid mikrofon a zagotovitvijo, da so čete še v mestu, da bi na ta način onemogočil paniko. Hišno gospodinjo sem našel vso objokano, čeravno je italijanskega pokolenja. »Kaj se bo zgodilo z mojo ubogo sestro in z njenimi štirimi otroki? Stanuje v coni B in izgubila jo bom za vedno!« Gianni Bartoli, sloviti tržaški ' »jokajoči župan« — je tako skozi in. skozi Italijan, da se njegove oči zmočijo že ob sami omembi ljubljene domovine — dobavlja še vedno gradivo za nove burke. Danes n. pr. je hotel opozoriti prebivalstvo, naj ohrani disciplino ini se ne spušča v kakršna koli vihrava izražanja veselja nad »osvobojenjem« — in se je spričo splošne apatije v resnici samo bedasto komično osmešil. »Razen vas se nihče ne opoteka od veselja«, so zavezniki izjavili Bartoliju in ga poslali naza' v mestno hišo, kjer je po kratkem obotavljanju izobesil italijansko trobojnico. Tito je svoje grmenje proti anglo-ameriški odločitvi uglasil znatno ■močnejše. Pella spušča svojo jezo predvsem iz Rima. Ce sta London in Washington verjela, da bosta s svojo izjavo pomirila oba retorična gladiatorja, potem sta se pošteno zmotila. Hišne gospodinje so živilske trgovine izpraznile, da bi se zavarovale za sluč-ij invazije, pa naj bi ta prišla že od kjer koli. Od sinoči piha burja, neprijeten in hud vihar, ki tu nastopa od časa do časa in navadno traja nekaj dni, in je že krepke možakarje potisnil v Jadransko morje. Prihaja iz Jugoslavije.... Večerjal sem z dvema časnikarjema iz Milana, ki sta semkaj prihitela, da bi popisala slavno »odrešitev«. Gospod S. mi je zaupal, da je svojo prvo. brzojavko o brezmejnem navdušenju v Trstu oddal že na italijanskih tleh. Oba sta tudi zelo zadovoljna nad svojim današnjim plenom. Gospod S. je poslal 1500 besed vsebujočo brzojavko o ameriških tankih, ki so z vso hitrostjo zaprli ozek dohod pri Devinu. Gospod G. pa je iz današnjih časnikov posnel, da bodo v rimskem parlamentu tudi po pridobitvi cone A še nadalje pritiskali na zedinjenje tudi cone B. Prav zato si je tudi iztisnil iz reber tisoč besed o najnovejših strahotnih preganjanjih svojih italijanskih rojakov v jugoslovanskem delu STO. H koncu je prav tako dodal ne-kaj stavkov o naznačenih tankih, pri tem me je opozoril, da se bo na ta način potrdilo poročilo gospoda S., prav tako kakor bo njegovo iastno poročilo prejelo blagoslov s po roč i lom gospoda S. Nobeden izmed njiju 1» ni videl niti enega tanka. (Se nadaljuje) iiiiiiniiiiiJiiniiHiHEiiHffiiiuiiiiitDiitnHHiMniHiiniiiiiiinttRiiiHuiiiiiiiiiiiiniinTnitnniniiinnnninnfifKiiDniiiffliiiniiffliisiiiBiiTiinnnniniHRnnnHiflKfflinffiBfnBifflfitttiiitiiuuiHnuji X. Položaj se ni popravil tudi naslednja leta, ker so tudi po končani vojni in zaključenem miru neredne čete kirdžalijev nadlego-v»le prebivalstvo, ropale trgovske prevoze in onemogočale vsak promet. Sumadija, Hercegovina in Bosanska krajina so bile pozorišča ■krvavih spopadov in vsi poskusi jjomirjenja so ostali brez trajnega učinka. V teh prilikah ni preostalo drugo kot bombaž, riž, tobak in o-atalo levantinsko blago, za katero niti vardarsko-moravska, niti ko-sovsko-bosanska pot ni bila več varna, iztovarjati v Solunu ali v Kavali ali v Seru, ter ga z ladjami prepeljati v tržaški zaliv, ne meneč se za beneške stražarske brodove. V svojem delu »Wilhelm Mei-sters Wanderjahre« nam opisuje Goethe način, kako so makedonski oombaž prevažali iz Trsta v alp-, ske predele, kjer je prebivalstvo za zimskih dni v hišni obrti izdelovalo sukneno čojo. Toqueville je na potovanju skn-7.' Dardanele ostal zadivljen od poštenja makedonskih kmetov, ki so obvezo po dobavi surovega bombaža vzdrževali tudi tedaj, ko so jim kasneje nudili povoljnejše cene( Koma delanji Trst soojo Beličino? ter bili v izvršitvi predaje zanesljivi tako glede težine kot glede kakovosti predanega blaga. To zanesljivo kreditno poslovanje je veljalo tudi za pomorce, čeprav so jih v Benetkah oglasili za: »Triestini, mezzi ladri e mezzi as-sassini«. Važnost teh pomorščakov in trgovcev prihaja do izraza tudi v predpisu o nemških šolah iz leta 1775-76. Učni jezik je bil nemški. Učenje »ilirskega«, to ■ je srbo-hr-vatskega jezika, »ki je bil koristen za trgovanje«, je bilo na teh šolah obvezno. Razen tega je bila tudi grška in srbska šola. Po prepovedi tržaške zastave so ladje vozile pod nemško-ogrsko zastavo »Reiehs-fahne«: rdečo-zlato-črno. Leta 1786 so uvedli pa rdečo-belo avstrijsko zastavo. Avstrija je z napredkom Trsta razvijala novo samostojnost. Tudi njena veljava v mednarodnem svetu je narasla. Novopečeni trgovci so sedaj začeli gledati z viška na vse vedno bednejše tržaške plemiče. Na Velikem trgu nasproti občinske palača je kapitan Ivan Jovovič zgradil svojo palačo. Zidal jo je 1. 1780 .................................................................................................... Potočnik iz Ljubljane, 1. 1802; 36) Prandi iz Tirolske, okrog 1. 1790; 37) Praun iz Halla, okrog 1. 177G; 38) Reyss iz Gorice, 1. 1805; 39) Ricci iz Toskane, 1. 1779; 40) Rin-na iz Tirolske, 1. 1804 ; 41) Rossetti, po poreklu Albanci, prispeli iz Ge-no.ve in sprejeti z naslovom (podeljenim od Marije Terezije) Ros-setti-Skander v mestno plemstvo 1. 1780; 42) Roth von Schroecken-stein iz Erdelja, 1. 1799; 43) San-tonini iz Padove, 1. 1700; 44) Sar-dagna von Meanberg iz Tirolske, 1. 1804; 45) Saurer iz Kranjske, 1. 1574; 46) Schiavuzzi iz Pirana, 1. 1776; 47) Sticolli iz Gradiške, lete 1795; 48) Ustja iz Hrvatske, sprejet okrog 1. 1600; 49) Zucconi iz Furlanije, 1. 1682. Kakor je torej videti, je od 57 rodbin mestnega plemstva samo 23 temu plemstvu pripadalo iz časa pred letom 1700, medtem ko jih je bilo 31 sprejetih po letu 1770. Ta skoraj popolna sprememba občinskega sveta, ki je prihajala tembolj do izraza, če upoštevamo, da so stare rodbine izumirale pomeni pravzaprav usoden udarec starim rodovom, ki so se nasproti uspešni habsburški tržaški politiki pregrešili v toliko, ker so si prizadevali, da bi doseljencem oteževali gospodarsko udejstvovanje. (Se nadaljuje) Ulderik Moro. To je današnja palača Pitteri. Tvorila je ugodno nasprotje k Velikemu hotelu in h gledališču sv. Petra. Na trgu pri Rdečem mostu (»Ponterosso«) je v osamljenem položaju, tam kjer stoji danes palača Brunner, zgradil svojo hišo Jovan Kurtovič Sarajlija. Njegov brat Maksim Kurtovič je bil velik potnik. Dositej Obradovič ga je srečal v Smirni, Hiosu, na poti v Carigrad in v Trstu, medtem ko je bil skupaj z njim v Leipzigu in na Dunaju Jovan Miletič. Kurtoviče-va palača je bila zgrajena 1. 1785. Kasneje je njegov poslovni promet letno dosegal skoro dva milijona goldinarjev. Te spremembe so morale vplivati tudi na sestav in na zadržanje tržaškega občinskega sveta. Kar se sestave občinskega sveta tiče, je bilo vanj sprejetih nekaj novih družin, katerim je občina podelila mestno plemstvo. Kot stare hiše se omenjajo: DArgento že iz 1. 1246: 2) Ba-jardi, po poreklu iz Podgrada v I-"tri, ki so jih sprejeli 1. 1428; 3) Bonomo iz 1. 1246: 4) Franco!, ba- jč ix) poreklu iz Španije; priselili so se 1. 1335; eden izmed njih je bil 1. 1610 uskoški vodja; 5) Burlo iz 1. 1246; 6) Giuliani ali Zuljan iz XIII. stoletja; Montanelli, ki so se doselili baje v XIV. veku iz Turina. Rod Petazzi ali Petaz, kakor se je imenoval potok pri Zavljah, se tedaj več ne omenja. Nadaljnje plemiške hiše po abecednem redu in letnico sprejems v tržaško mestno plemstvo leta 1809, t. j. neposredno pred osnutkom Napoleonovih Ilirskih provinc, so: 1) Bellusco iz Benetk, okrog leta 1740; Bottoni, bankirji iz srednje Italije, okrog 1. 1770; 3) Brigi-do iz Neaplja, 1 1785; 4) Brunner iz Dietenheima v Pusterski dolini, 1. 1804; 5) Calo iz Barija, 1. 1616; 6) Camnich ali Kamnič s Konto-vela, omenjen od 1. 1592; 7) Cn-puano iz Neaplja, iz sredine XVI. veka; 8) Cassis Faraone iz Damaska, 1. 1785; 9) Chiechio (Cičo) S Paga, 1. 1588; 10) Ciorani iz Istre, po 1. 1600; 11) Conti iz Riminija, okrog 1. 1650; 12) Costanzi-Rogonio iz Lombardije, 1. 1789; 13) Crate.v iz Francije, 1. 1716; 14) Dolcetti iz Bergama, 1. 1630; 15) Donadoni iz Bergama, po 1. 1660; 16) Fecondo iz Neaplja, 1. 1794; 17) Garzaroli von Turnlack iz Bergama, okrog 1. 1600; 18) Guadagnini iz Kopra, 1. 1790; 19) Jeuner iz Ženeve, sprejet v plemstvo 1. 1802 (J ahin Jeu-ne je bil upravitelj barona Zige ■Zoisa v Trstu: hiša na Malem trgu - »Piazza piccola«); 20) Jurko iz Hrvatske, v tržaško plemstvo sprejet 1. 1564; 21) Kupferschein iz Prage, od 1. 1626; 22) Lellsi iz Španije, sprejet 1. 1797; 23) Longo (Lang - Liebenstein) s posestvi na Tirolskem, Koroškem, Kranjskem in Goriškem, sprejet 1. 1797; 24) Lovacz (nasledniki velikih županov tamiške županije), sprejeti 1. 1802; 25) Maffei iz Geriče, sprejeti 1. 1776; 26) Marchesetti iz Bergama, okrog 1. 1550; 27) Marenzi iz Lombardije, v Trstu 1. 1560; 28) Mikulič iz Kranjske, sprejeti le*a 1794; 29) Milošič-Mildenhof iz Pazina, 1. 3804; 30) Milost - Milden-haus iz Goriške, 1. 1794; 31) Ne-meth z Madžarske, 1. 1804: 32) Pancera iz Krmina, 1. 1795; 33) Panzera iz Gorice, 1. 1804; 34) Pa-scotin iz Benetk, okrog 1. 1790; 35) Leto VIII. - Štev. 4 VES TI s T RZA S K E G A Nabrežinska politika Predpretekli torek, 12. t. m., je ženja občine. Za to delo je v ie-nabrežinski občinski svet po božic-1 lošnjem proračunu predviden znesek milijona 400 tisoč lir. Po krajši razpravi je občinski svet odobril ta predlog. n ih počitnicah nadaljeval s svojem delom. ‘Takoj 'po pncčitanju zapisnika se je ogiasu k besedi svetovalec D.a-go Legiša iz Devina, ki je zahteval, naj vnesejo v zapisnik neko izjavo, ki jo je izrekel, ko je z drugimi svetovalci .zapustil občinsko sejo, pri kateri so nameravali razpravljati in glasovati o resoluciji SDZ v zadevi Svobodnega tržaškega ozemlja. Takrat je baje izjavil, naj ne smatrajo, da je njegov odhod iz dvorane znamenje, da je proti STO, in da naj zato njegovega odhoda ne tolmačijo in razglasijo v napačnem smislu, ker on vedno zastopa stališče STO. Zupan je izjavil, da te njegove opombe ii slišal in da nima nič proti, če 10 izjavo vnesejo v zapisnik, ako večina svetovalcev potrdi, da jo jo res slišale. Dal je to na glasovanje, tod noben svetovalec' ni hotel potrditi, da je to Leglšovo izjavo slišal. Kljtfb protestu svetovalca L: -giše, dr. Skerka in Colje je župan izjavil, da te opombe ni mogoče staviti v zapisnik, ker nobeden od navzočih svetovalcev ni dvignil pri glasovanju roke, da bi s tem potrdil, da je Legiševa izjava točna. Nato je svetovalec Milič zahteval, naj vnesejo v zapisnik, da j, bil proti predlogu obč. odbora, da bi iz sklepa za prodana zemljišča dvignili znesek - 550 tisoč lir za končno poravnavo nakupa zemljišča za športno igrišče v korist prejšnjemu lastniku, cerkveni n-pravi. Zupan je. odgovoril, da j c pri razpravi svetovalec Milič res bil nasproten predlogu odbora, a je bil pri glasovanju odborov predlog soglasno sprejet, torej tudi z g'asom svetovalca Miliča. V tem smislu bodo zapisnik dopolnili. .Zatem je svetovalec Škot dal več predlogov v korist turističnega področja v Sesljanu, kateremu sta odgovorila župan in odbornik Vižintin, ki sta mu pojasnila vsa dela, ki so že v teku ali pa v načrtu. Odbornik Vižintin je nato ponovno predložil prošnjo trgovca Kocmana jz Stivana za nakup zemljišča v ozadju znanih štivanskih volkov, za kar pa -višja oblast noče izdati -potrebnega dovoljenja. Obč. svet je ta predlog ponovno odobril. Dalje je odbornik Vižintin predlagal obč. svetu, naj bi ta poveril inž. Mozetiču iz Tržiča, obširno delo ureditve nepremičnega premo- Nato je odbornik Floridan predlagal obč. svetu nakup opreme za ■novo šolo v Sempolaju. Sola je sedaj končana ter čaka le na opremo. Za vso .potrebno opremo je predviden znesek 3 milijonov 200 tisoč lir, kakor je razvidno iz obč. proračuna za tekoče leto. Tudi ta predlog je obč. svet soglasno odobril. Pri tern se je oglasil, svetovalec Colja, ki je kritiziral odločitev ožjega odbora glede namestitve šolskega sluge v Nabrežini. Cud! se je kominformistem, da niso mogli preprečiti predloga odbornikov SDZ. Zupan je tu pojasnil, da jr sestavila posebna komisija, ki se bo sestala v soboto 16. t. m. in ki bo rdzpiavi.ala tudi o drugih ;a-devah. Ta komisija bo razpravljala tud o skupni resoluciji glede odbor pri svoji odločitvi imel pred *n ° .i-prav, ki so prišle v modo pred kakimi 30 leti. Alpinisti, ki bodo hoteli raziskovati Srednjo Azijo, bodo morali to storiti iz lastne pobude in s skromnimi sredstvi; in ugotoviti bodo morali, kako neverjetno omejena so ta sredstva, pa čeprav bi poskrbeli s tem za vse potrebe. Ce bodo hoteli zbrati potrebna sredstva, bodo morali prevzeti za področja, ki bi jih hoteli raziska i, tudi naloge znanstvenega značaja; z veseljem bodo pa pri tem spoznali, kako malo so stvarno znana vsa ta ogromna področja, v zanimivosti odprave pa bodo dobili za sebe najvišjo nagrado. EricShipton, SLOVENSKA DEMOKRATSKA ZVEZA -za STO sporoča spojim članom in somišljenikom da je v četrtek, 21. januarja ob-10. uri, preminul Dr. FRAN VESEL odvetnik, njen bivši tajnik in dolgoletni sodelavec. V Trstu, dne 21. januarja 1954. Sporočamo slovenski javnosti lužno vest, da je davi preminul naš podpredsednik dr. FRANE VESEL odvetnik, v Trstu. Smrt dragega tovariša je za nas težka izguba, ki jo hudo občutimo. Slava njegovemu spominu! V Trstu, 21. januarja 1954. DRUŠTVO »PRAVNIK« v Trstu tovskega sindikata prosvetnih delavcev. Naše skromno mnenje je da se prof. Umek zelo moti, če misli, da bo prišel ne lak način do pravovernega hlevčka. Zaveda naj se tega, kar je skrajni čas, saj smo"že v letu 195-1 in ne več v daljnem letu 1945-46, polnem zlate svobode. Ce on ne zna več ceniti resnice, jo znamo mi mladi in jo bomo pridigali, če '•e to e-d;nozveličavr.!.m prav ali ne. Za »pravoverne« se nismo nikoli proglašali, pač ra za nadstrankarske, -in to smo in bomo estali. Najboljši dokaz temu so vaši neutemeljeni in neresnični izpadi in poskusi ZA VSAKO CENO obdržat5 vaš politični monopol, ki je ne samo med nami, pač ra tudi med našim ljudstvom že davno ugasnil. Ce vam tekne umetno dihanje — prosto vam! Tretji, zato pa najbolj klavrn godec v tem tercetu se je izkazal Bralec »Sloge« v »Katoliškem glasu«. Ce -bi šlo res za bralce »Sloge«, v božjem imenu, a tu gre za »bralca«, ki je svoječasno pošiljal grozilna pisma raznim članom novega sindikata. Isti slog, ista namigovanja in ista sumničenja! Ta bralec skuša prikazati svoje strokovno društvo šolnikov zopet kot edino 'zveličavno. Kaj smo imeli mi od te zveličavnosti, nam je še predobro v srominu. Hvala Bogu, da ie moč te zveličavnosti pred letom ne.ha'a in da sedaj na svojih tleh lahko svobodno dihamo in se tudi svobodno organiziramo! Ti gg. nam očitajo nekak fašizem, celo diktatorstvo samo zato, ker smo se upali pozvati vse šolnike v nadstrankarsko organizacijo. Kje je pravzaprav doma fašizem in diktatorstvo, če ne prav v vaših vrstah, gg. »bralci«? Si res domišljate, da je naš spomin -tako slab, da več ne vemo, kdo je izvajal diktatorstvo polnih sedem na slovenskem tržaškem šolskem polju? Seveda, očitaj, da ti ne bo očitano, tudi to je de! vaše politike: namen posvečuje sred- stva. Pra.ve sloge pa se mi zares ne bomo učili v vaši šoli. Mi smo dokazali našo narodno slogo prav v časih fašizma, ko ste se vi v svobodni domovini med seboi politično klali. Mogoče pa gre vaša želja tako daleč, naj bi se tudi mi pridružili vašim zavednim somišljenikom, ki so že leta in leta vpisani v iredentistični sindikalni zbornici »Camera del Lavoro« ;n š? kje drugje? In zopet neodkritosrčnost: sumničite, da imamo zveze s šefom Prosvetnega urada Zavezniške vojaške uprave, s prof. Faddo, vi ste pa tedensko moledovali pri niem za vaše pravice, medtem ko ga mi poznamo do sedaj le po i-menu. Spotikate se vi, zavedni Slovenci, nad našimi vsiljenimi priimki. Naš odgovor je sledeč: Ko bi bili fašisti na Kranjskem dvajset ,et gospodovali, kot so pri nas, bi razni medvedi, volkovi in vrabci postali Orsini, Lupini in Passerini ne samo na papirju, pač pa tudi v svojih dušah. Da, gospodje, osem let smo m in smo morali spati, ker smo bili vaši sužnji. In če so naše šole dobre, -imajo zato zaslugo v prvi vrsti naši ljudje. O tem pa res nočemo na tem mest razpravljati, ker nam ni zares prav nič na tem, da bi si lastili razne zasluge, ker je vse naše delo namenjeno samo vsej slovenski skupnosti na Tržaškem. Da smo pa 'em trn v peti, se zavedamo prav dobro: to je naš ponos in najboljše spričevalo našega nadstrankarstva! Demokratični bralci »Sloge« Področno predsedstvo je sklenilo, da morajo kmetovalci v občini De vi n-Nabre ž ina odstopiti podjetju »Jtalstrade« zemljišča, po katerih oodo izpeljali nadaljevanje kraške avtosuade od nadvoza med Seslja-nom in Nabrežino do Stivana. Krožijo govorice, da bodo merodajna oblastva plačala zasežena zemljišča po naslednjih cenah: pašnike po 20, travnike po 40 in njive po 60 lir za kvadratni meter. Iz tega sledi, da si prizadeti kmetovalci z dobii 'm denarjem ne bodo prav nič pomagali in'da si z njim ne bodo mogli kupiti novega posestva, ki bi jim nadoknadilo izgubljeno. Zato priporočamo našim kmetovalcem, ki jih je prizadel omenjeni sklep Področne« predsedstva, da se obrnejo na Področni kmeti,-sni u-.ad, 1:1 more napraviti potrebne korake za zvišanje postavljenih cen za zasežena zemljišča. Dolžnost vseh političnih organizacij pa je, da jih pri tem podprejo! Ne sinemo namreč pozabiti, da se našim kmetovalcem še vedno najbolj izplača živinoreja, zaradi če, tar je zanje najmanjši košček skope kraške zemlje življenjsko važen. ške čitalnice, kjer bodo dobili vsa potrebna pojasnila. Prosilci morajo poznati angleščino, ker so vsa predavanja in razpravljanja v angleškem jeziku. aigsbgns sela SFM Obveščamo gojence srednje stopnje instrumentalnega oddelka, da bo odslej teorija za I. letnik ob sredah od 11. do 12. ure. Urnik za pouk harmonije ostane neizpreme-njen. Uved,e se pa glasbe n i seminar, in sicer vsako soboto od 19. do 20. ure. Vežno m optante Optanti, katerih opcije so bile sprejete in potem suspendirane, naj se zglasijo v prostorih SDZ v Machiavellijevi ulici 22-11 od 18. 'la 19. ure. lelfi pri §y.!ieou 18 januarja sta se dve naši -srednji šoli, in sicer učiteljišče in niž-!a .trgovska strokovna šola preselili i-z stare stavbe v ulici Lazzare*-to Vecchio v novo -stavbo pri Sv. Ivanu. V isto stavbo sta s-s vselila tudi otroški vitec in osnovna šola, ki sta doslej bila v sosedni! stavbi, katero sta s tem prepustila popolnoma v uporabo za italijanske, šolske potrebe. Naši mladini -želimo, da bi se v novi šolski stavbi dobro počutila in uspevala! Štipendije u Seizburo 20. iin 21. t. m. je bil v Trstu ravnatelj instituta za ameriške študije v Salzburgu, pr W. Rsx Crewford„ ki je navezal stike s kandidati, ki so že zaprosili ali nameravajo .zaprositi za štipendijo, ki bi jim Omogočila udeležbo v zimski seziji instituta 1954. Od 1. februarja do, 6. marca bo tečaj o »Izročilih in težnjah ara -riškega slovstva«, od 14. marca do 10. aprila pa tečaj o »Zgodovinskih in političnih razvojih sodobne Amerike«. Oni, ki se zanimajo za udeležbo na teh tečajih, naj se zglasijo do 20. t. m. na ravnateljstvu Zavezni- fiFgjni tssa] 500 Slovensko dobrodelno društvo v Trstu sporoča, da se je pouk na krojnem .tečaju pričel 14. januarja 1954 in se bo redno vršil vsak torek in četrtek od 18. do 20. ure. Prijave sprejema tajništvo v Machiavellijevi ulici 22-11 vsak dan od 16. do 19. ure. Smrtna kosa 15. januarja je umrla v Opatiji prof. Iva Prelog iz znane tržaške Prel-cgovc družine. Pokojnica je znana Tržačanom kot vzorna pedagoginja, ki je vse svoje sile posvetila nekdanji Ciril-Metodovi šoli pri Sv. Jakobu. Ko je pa nehala učteljevati, je stopila v samostan. Njenim težko prizadetim svojcem izrekamo naše sožalje. DAROVI: Ob priliki izgube stave z g. M. Udovičem daruje g. prof. Stanko Žerjal 500 lir za SDD. — Prav tako daruje za SDD 650 lir zaradi izgube pri družinski igri. Namesto cvetja na grob prof. I-ve Prelog daruje za Slovensko dobrodelno društvo v Trstu družina Ivana Tomažiča 3.000 lir, družina Josipa Preloga 2.000 lir in družina Frana Preloga 2.000, N. N. 1.000 lir, družina Dougan 1.000 lir; -družina F. Batista 500 lir in J. Marc 1.000 lir. Odgovorni urednik; dr. Janko Jež Tiska: tiskarna »Adria«, d. d. v Trstu ZDRAVNIK Dr, FRANJO DELAK v TRSTU sprejema na Reški cesti - Strada di Fiume, številka 20-111. - 2. nadstopje vsak dan od 15. do 17. ure ZOBOZDRAVNIK Dr. STANISLAV PAVLICA se je preselil v ul. Rittmeyer, 13 in sprejema od 9. do 13. ter od 17. do 19. ure Stev. telef. 31-813 m 'mm c£,ixbl le tos* m Zvesta svoji tradiciji poklanja tvrdka celoletno naroča nino za radio vsakomur, ki si na* baoi pri nas radioaparat ali kateri koli drugi aparat iz naše zaloge VELIKA IZBIRA RADIO APARATOV PRALNIC ■ HLADILNIKOV , APARATOV ZA ČIŠČENJE PARKETOV IN VSRKA* VANIH PRAHU TER SlVALNlH STROIEV Nobenega poviška pri cenah za prodajo na obroke iilVERSALTECNICA COUSO GARIBALDI NM VIA DELLMSTSiA N2ii L? j ‘ • ' .T:G.: