578
Knežan:  Od  rojstva že.
14.   Na Velegradu.
"V
elegrad!   .   .   . klobuk z glave, Pripogmte se  kolena! Zemlje bratske sveta tla Prejmite poljub Slovana!
Cuj,   zvonovi zapojo  .   .  , Slušam jih,   čarobne glase ; Na  valovih teh glasov Duh moj  plava v daljne čase.
»Bodi svetlo !«   reče Bog, Slišim ga, ukaz mogočni ; Beli dan poraja se, Žar pošilja nam ga vztočni.
Vidva hodita mi tod, Blagovdstnika slavjanska ! Gledam, slušam in strmim  ,   . Epopeja  velikanska.  —
»Bodi noč !«  zli  duh veli : Tema najčrnejša pada, V temi tej pa, v temi tej  — Vihingova  četa vlada  .  .   .
Spet se svita .  .  ,  Zarja tam Nad obzorjem nova vzhaja ; Vzidi, vzidi, solnce že, Dan slobode naš brez kraja !
T.
15.   Pravljica  o  starem zakladu.
Praga — Hradčany. u zaprta zdaj  za steklom                                      Cul pravljico sem o tebi  .  .
Krona češka ti ležiš!                                             »Da na matke Prage zdv
V suhem zlatu,   v dragih kamnih                       Prihiti te gledat skoro
Pred menoj se tu bleščiš.                                    Njenih sto tisoč sindv.
»To bo dan tvoj  velik,   slaven ! Na maziljeno glavo Ceh to deval bode kralju . .  . Srečen,  kdor te nosil bd!«
A. Aškerc.
f
Od rojstva že.
ri rojstvu so mi rajske Vile
Do roba kupe napolnile —
Medli nalile in strupa.
Različne mnoge te posode, Veselja polne in nezgode  — Izberi človek, kakor znaš !
Oči mi Vile zavezale, »Zdaj voli,  človek«, so dejale, In v61il siromak sem slep.
Cemii preklinjal bi nezgodo? Izbral sem s strupom si posodo In strup  vse žive pijem dni!
Knežan.