STRAN 7 STRAN 8 STRAN 10 Številka LETO Lili. 30. JULIJ 2021 CENA 1.90 EUR Zgornja Savinjska dolina Po številu cepljenih nad slovenskim povprečjem Županja Katarina Prelesnik: »Na Solčavskem je trajnostni razvoj način življenja« SUPERMARKET MOZIRJE r1AGER ■ 9 \(f¿KÍ P* ORUŽMSKA TOZA KAMA RITA AU KLASIKA PRIPRAVIMO V SAMO 8 MINUTAH! Številni nosilci slovenske bakle širili olimpijski duh tudi po naši dolini STRAN 21 Na Ramšakovi kmetiji predelujejo mleko in sprejemajo turiste STRAN 17 Oglasi 2 Savinjske novice št. 30, 30. julij 2021 Vsebina Tema tedna Kako kakovostno vodo pijemo?.....................................................4 Šaleški jamarski klub Podlasica Topolšica Brezno 2 pri Kecejevi jami postaja čisto brezno.........................5 Nazarje-Topolšica Poskusno prepeljali vzorce krvi po zraku....................................................6 Dekanija Gornji Grad Z avgustom nekaj duhovniških menjav.......................................................6 DUTB Prodali aparthotel Natura..............9 Zgornja Savinjska dolina Projekt Prostofer zelo dobro sprejet.......................................................9 Rečica praznuje Pester prikaz življenja in aktivnosti Rečičanov.......................14 Izšla knjiga o Citi Galič S citrami po lestvici življenja.....15 KD Sv. Martina Marija Nazaret Ljudski večer glasbe in recitalov posvečen domovini.........................15 Srečanje starodobnih vozil Zgornjesavinjski starodobniki so se množično odzvali povabilu .. 16 Devetdesetletni Rebernikov Jože Prepričan, da se dobro z dobrim vrača ......................................................... 16 Športno društvo Mozirje Trgovine Jager z donacijo podprle društvo ..................................................... 21 Tretja stran Pitna voda kot pokazatelj občutljivosti ljudstva Smo na višku letošnje počitniške oziroma dopustniške sezone in v tem trenutku se zdi, da je tematika pitne vode, ki je bila močno izpostavljena v času referenduma o noveli zakona o vodah, že povsem izpadla iz fokusa medijev ter posledično širše javnosti. Oči so zdaj uprte v Tokio, kjer z letom dni zamika potekajo olimpijske igre, in v zaostrovanje preverjanja pogoja PCT (preboleli, cepljeni, testirani) pri obiskovalcih gostinskih lokalov in prireditev. Pitna voda seveda ne more biti zgolj zadeva trenutne pomembnosti, gre za vitalno vprašanje vsake lokalne skupnosti in nenazadnje vsake države. Glede na trende, ki smo jim priča na globalnem nivoju, se je povsem zlahka mogoče strinjati z napovedmi, da bo pitna voda postala nafta tretjega tisočletja, čeprav je po drugi strani res, da nafta v strateškem smislu postopoma izgublja svojo dominantno pozicijo. V tokratni temi tedna smo iskali odgovor na vprašanje, kakšno vodo pijemo prebivalci Zgornje Savinjske doline. Na prvi pogled bi rekli, da zagotovo kakovostno, saj živimo v odlično ohranjenem okolju, kjer je poskrbljeno za varstvo narave in ravnanje z odpadki, toda - tako kot na drugih področjih - se tudi tukaj hudič skriva v detajlih. Primeri onesnaženja kraških jam po gozdovih, s katerimi se srečujejo jamarji, opozarjajo na to, da med nami živijo tudi ekološko povsem neosveščeni posamezniki, ki z nespametnim odlaganjem nevarnih odpadkov na najmanj primerna mesta, kot so kraške jame, ogrožajo varno oskrbo s pitno vodo. Malce starejši bralci in bralke se boste spomnili, kakšen halo je nastal, ko je država želela na Menini postaviti radar. Ljudje so zaslutili nevarnost, da bi takšen poseg na tem območju lahko predstavljal nevarnost za vodne vire v kraški sestavi planine, zato so se nameravani investiciji uprli in do realizacije nikoli ni prišlo. Kaj pa v takšnem primeru, o katerem pišemo na strani 5? Če mene vprašate, bi bilo treba zaradi nevarnosti, ki je bila povzročena z odlaganjem kadavrov v kraško brezno, sprožiti forenzič-no preiskavo in se potruditi, da bi našli povzročitelja ter mu izrekli primerno kazen. A vem, da se ne bo zgodilo nič, kajti le komu se s tako banalno zadevo, kot so odpadki na Do- brovljah. Se en primer škodljive solidarnosti. In če se za konec vrnem na začetek, zdaj, ko so prešteti še glasovi iz tujine, so znani tudi uradni rezultati referenduma o noveli zakona o vodah. Od vseh, ki so glasovali, jih je bilo 86,7 odstotka proti sprejeti noveli, kar pomeni 682.760 volivcev. Prepričan sem, da večina ni natančno vedela, kaj v zakonu piše, bolj je šlo za izraz nezaupanja. Star kitajski pregovor pravi, da tam, kjer je zaupanje, niso potrebni nobeni dokazi, tam, kjer zaupanja ni, pa tudi dokazi nič ne pomagajo. Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik ISSN 0351-8140, leto LIII, št. 30, 30. julij 2021. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o., Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Telefon: 03/83-90-790, 041/793-063, 041/348-884. E-pošta: trzenje@savinjske.com, urednistvo@savinjske.com. Internet: http://savinjske.com. Cena za izvod: 1.90 EUR, za naročnike: 1.71 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Ka-njir, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Sukalo, Primož Vajdl. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Oglasi: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, 041/793-063 Zahvale, čestitke: Nina Zidarn, nina.zidarn@savinjske.com, 041/348-884 Savinjske novice št. 30,30, julij 2021 3 04261627 Tema tedna, Karikatura KAKO KAKOVOSTNO VODO PIJEMO ZGORNJESAVINJCANI? V veliki meri smo ljudje krivec za onesnaženja voda Udeležba na glasovanju o noveli zakona o vodah, ki je bila druga najvišja na vseh dosedanjih zakonodajnih referendumih in s kar preko 86 odstotkov glasov proti, zgovorno kaže, kako visok pomen ima prost dostop do pitne vode med Slovenci. V naši državi ima po zadnjih dosegljivih podatkih s strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) dostop do nadzorovane pitne vode dobre mikrobiološke kakovosti preko 90 % prebivalcev. V Zgornji Savinjski dolini je delež precej nižji in znaša 70 %. Torej imamo toliko večji delež prebivalstva, ki ni priključen na javni vodovod, kar ne pomeni, da ne pijejo dobre vode. DRŽAVNI NADZOR VODE V DOLINI POD POVPREČJEM Osrednji poudarek letošnjega svetovnega dne voda, ki ga obeležujemo marca, je bil na izražanju podpore cilju trajnostnega razvoja: dostop do vode in sanitarna ureditev za vse do leta 2030. V Sloveniji NIJZ izvaja program državnega monitoringa pitne vode. Po njihovih podatkih se v naši državi s pitno vodo iz vodovodov, ki so vključeni v redni nadzor (monitoring), oskrbuje 94 % prebivalcev. Tudi podatki, kakšen je dostop prebivalcev posameznih občin do pitne vode dobre mikrobiološke kakovosti, so objavljeni na spletni strani NIJZ in njihovem portalu Zdravje v občini. Zadnji so iz leta 2018 in zajemajo povprečje iz let 2013-2017. Po teh podatkih ima dostop do varne pitne vode 91 % prebivalcev naše dežele, a državnega povprečja ne dosega kar šest od sedmih zgornjesa-vinjskih občin - kar je posledica že prej omenjene lastne oskrbe in posledično ne rednega nadzora in analiz pitne vode s strani akreditiranih institucij. Najvišji delež dosegajo v občini Nazarje (98 %), delež v ostalih štirih občinah se giblje okoli 80 %, zgornjesavinjsko povprečje (ki znaša le 70% delež) pa »kvarita« občini Solčava (38 %) in Luče (36 %). 70 odstotkov Zgornjesavinjčanov ima zagotovljen dostop do nadzorovane pitne vode dobre mikrobiološke kakovosti. ŠE VEDNO VELIKO LASTNE OSKRBE Z VODO Nas morajo ti odstotki skrbeti? Andrej Klad-nik, direktor Javnega podjetja Komunala Mozirje, ki z oskrbo s pitno vodo upravlja območje občin Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Ljubno in Luče, ima za tako stanje pomirjujočo razlago. Kot je povedal, je v Lučah in podobno v Solčavi zelo visok odstotek prebivalcev (sploh na višje ležečih območjih), ki imajo lastno oskrbo z vodo - dejansko več, kot je na javni vodovod priključenih uporabnikov. Ti uporabniki niso vključeni v redni nadzor vodovodnih zajetij in omrežij oziroma v državni monitoring vode. »Ta se namreč opravlja le na javnih vodovodih. Uporabniki lastnih vodnih zajetij morajo žal sami poskrbeti za nadzor in kontrolo svojih vodnih virov, kar pa v večini primerov zelo redko ali sploh ne izvajajo.« Ne glede na vse je po besedah Kladnika tudi v teh dveh občinah pitna voda dobre kvalitete. POLETI OTEŽENA OSKRBA VIŠJE LEŽEČIH VODOHRANOV Vsako poletje, ko pritisneta vročina in suša in je močno povečana poraba vode, je potreb- »Za celotno območje Nazarij in Mozirja je edina zaloga vode le magistralni cevovod DN300. Iz njega se napaja večina javnih vodovodnih objektov - črpališč in vodohranov po dolini. Močno povečana poraba uporabnikov privede do upada tlaka v celotnem vodovodnem sistemu in posledično do pomanjkanja vode ter oteženega oskrbovanja predvsem višje ležečih vodohranov.« KO PRIDE DO PREPOVEDI, PORABA LAHKO ŠE NARASTE Kar se tiče javnih vodovodnih omrežij, je bila Komunala Mozirje v preteklem obdobju s pomočjo gasilcev primorana dovažati vodo le v vo-dohran na Dobrovlje, letos k sreči še ne. »V zadnjih letih se pojavljajo tudi težave z oskrbo vo- Izvirska voda iz vodovodnega sistema Letošč je polna mineralov. no omejevanje porabe. V višje ležečih predelih lahko pride tudi do tega, da voda iz pip skorajda ne teče več. Za območje vodovodnega sistema Letošč to ne pomeni, da vode na izviru ni dovolj, je povedal Kladnik, temveč gre za problem prevelike porabe. dohrana Podvrh v Mozirju, iz katerega se oskrbujejo vsi višje ležeči zaselki Mozirja in tudi črpališča Homec ter vodohrana Hom. Ta oskrbuje zaselke Homec in Grušovlje v občini Rečica ter naselja Okonine, Juvanj in Radmirja ter Meliše, oba delno, v občini Ljubno.« í> 4 Savinjske novice št. 30, 30. julij 2021 Tema tedna, Aktualno Direktor Komunale Mozirje Andrej Kladnik: »Iz naših pip še vedno pijemo izvirsko vodo, ki je polna mineralov oziroma, kot radi rečemo, tako imenovano živo vodo. Več kot bo obdelave vode, filtracij, vmesnih zalog na poti od izvira do pipe, k čemur nas vse bolj zavezujejo zakonodaja in direktive, bolj se bomo oddaljevali od pristne naravne in z minerali obogatene pitne vode. V našem vodovodnem sistemu Letošč je pot vode speljana direktno iz zajetja do pipe naših gospodinjstev, in to je izredno velik privilegij, ki ni več pogost. Zato pravim, pijmo vodo iz pipe, saj je najboljša. Ustekleničena voda z njo ni primerljiva. V Sloveniji imamo srečo. Kakovost naše pitne vode je odlična in kadarkoli odpremo pipo, se lahko v trenutku odžejamo, ne da bi morali za to v trgovino. Tudi če se odpravimo v planine, ni pretirane bojazni, da bi nas v potočkih in na izvirih čakala onesnažena voda, strah zaradi tega je skoraj odveč.« r J SS Velika poraba in posledična omejitev porabe vode, ki včasih izzove »kontra efekt«, je večinoma posledica polnjenja bazenov, ki jih je tudi na našem območju vedno več, ter seveda prekomerno zalivanje zelenic in vrtov. »Ljudje omejitev navadno ne upoštevajo takoj. Opažamo, da v dnevu ali dveh po izdaji omejitve poraba vode celo naraste. Nekateri ljudje so v strahu, da bo vode dejansko zmanjkalo, in jo začnejo skladiščiti, to pa privede do še povečane porabe.« Tatiana Golob ŠALEŠKI JAMARSKI KLUB PODLASICA TOPOLSICA Brezno 2 pri Kecejevi jami postaja čisto brezno V soboto, 10. julija, so člani Šaleškega jamarskega kluba Podlasica Topolšica v okviru raziskovalnega jamarskega tabora Do-brovlje 2021 svoj čas namenili čiščenju brezna. Ko so pričeli raziskovati ta del Dobrovelj, ki je bogat z jamami, so preverjali tudi onesnaženost. Takrat jim je padlo v oči onesnaženo Brezno 2 pri Kecejevi jami, ki leži v občini Mozirje. KRHKOST PODZEMNEGA SVETA Predsednik kluba Maks Pe-trič je povedal, da se je župan Ivan Suhoveršnik v pogovoru takoj navdušil nad idejo, da brezno očistijo, in ponudil finančno pomoč za izvedbo projekta. Če se ne bi občine angažirale in podpirale takšnih aktivnosti, bi jamarji sami le stežka očistili tako zahtevno onesnažene jame, saj to za njih predstavlja zelo veliko breme, izviri pa bi postajali čedalje bolj ogroženi. Se vedno velja, da, dokler ni nič narobe, je vse v redu. Ampak jamarji poznajo krhkost podzemna sveta in se zavedajo, da so posledice lahko dolgoročne, če pride do onesnaženja podzemnih voda. To pomeni, da lahko vsi uporabniki, ki se napajajo iz onesnaženega izvira, za nekaj let ali celo generacij prekinejo z uporabo vode. V BREZNU 2 PRAVA EKOLOŠKA BOMBA Onesnaženje v Breznu 2 je bilo prava ekološka bomba. V njem je bilo polno mrhovine, zavite v polivi-nilaste vreče. Ker ima jama konstantno temperaturo 9 stopinj Celzija in v plastiki ne more priditi do razkroja, se To je, kot da bi surov kos mesa zavili v vrečko, ga dali v vrč z vodo in vse skupaj hranili v hladilnik. Nato bi naslednjih pet let pili vodo iz tega vrča. Zelo nevarno početje, ki pa mu Jamarji so iz brezna potegnili za eno avtomobilsko prikolico kadavrov. vse skupaj paca in gnije, dokler vreča ne propade in strupeni ostanki stečejo v vodo, je povedal Petrič. To pomeni, da se lahko v teh pogojih vzgoji človeku nevarna bakterija ali virus, ki trajno onesnaži vodo. jamarji sledijo že nekaj let na širšem območju Savinjske doline. ZA ENO AVTOMOBILSKO PRIKOLICO KADAVROV Poleg 15-metrske globine brezna jih je pri delu oviral neznosen smrad. Iz brezna so potegnili za eno avtomobilsko prikolico kadavrov. Člani kluba ocenjujejo, da je v jami ostalo vsaj še enkrat toliko smeti, če ne še več. Z delom bodo nadaljevali v bolj mrzlih dneh, saj je v tem času smrad neznosen. Pogoji dela - razpadajoča mrhovina in posledično prisotnost strupenih plinov, pa so škodljivi za zdravje jamarjev. Z jamarstvom se ukvarjajo v prostem času, za to niso plačani in čistilne akcije spadajo med njihove prostovoljske aktivnosti. Seveda raje raziskujejo lepe, neonesnažene jame, kot vlačijo kadavre iz jam. Zaradi moralnega čuta in zavedanja do ohranitve pitne vode se ne morejo obrniti stran od takih najdb. ODPADKI SODIJO V ZBIRNI CENTER Zupan Suhoveršnik je po koncu akcije povedal, da občina na zbirnem centru v Mozirju plačuje storitev, ki nudi brezplačni odvzem klavnih ostankov. Petrič je dejal, da je to javno sporočilo onesnaževalcem, ki imajo že vse spaki-rano v vrečah, da naj pripeljejo te odpadke v zbirni center, od koder jih bodo tam zaposleni odpeljali v sežigalnico. Če že nimajo radi naše domovine, naj imajo radi vsaj svoje zdravje. »In voda, ki jo pijemo, se ne bo pretakala skozi crko-vino, ampak bo žuborela skozi naše lepe kraške jame, ki so na Do-brovljah še posebej lepo okrašene s kapniškim okrasjem.« MP Savinjske novice št. 30, 30. julij 2021 5 Zdravstvo POŠTA SLOVENIJE, BOLNIŠNICA TOPOLŠICA, ZGORNJESAVINJSKI ZDRAVSTVENI DOM NAZARJE Iz Nazarij v Topolšico poskusno prepeljali vzorce krvi po zraku Pošta Slovenije in Bolnišnica To-polšica sta v sodelovanju z Zgornje-savinjskim zdravstvenim domom Nazarje 13. julija izvedli dostavo vzorcev krvi s pomočjo brezpilotne-ga letala (drona). Sodelovali so strokovnjaki za logistiko, partnerji ministrstva za infrastrukturo, pošte in izvajalcev v projektu. ČAS ZAHTEVA HITREJŠI TEHNOLOŠKI NAPREDEK V zdravstvenem domu so pacientu odvzeli krvne vzorce in jih v laboratoriju pripravili za transport z brezpilotnim letalnikom. V simulaciji je dron preletel 20 km iz Nazarij do Topolšice v 13 minutah. S pristajalne rampe je medicinski tehnik prevzel pošiljko in jo odnesel na analizo v diagnostični laboratorij. Direktor bolnišnice Jurij Šorli je povedal: »Čas zahteva odločno ukrepanje, hitrejši tehnološki napredek, tudi na področju zdravstvene diagnostike, digitalizacije procesov in uvajanje le-te v medicino, kar se v Bolnišnici Topolšica že dogaja. Zato smo v letu 2019 prejeli nagrado CIO za digitalno preobrazbo leta. V nadaljevanju pa smo digitalizirali vse procese v bolnišnici, s tem smo vodilna, referenčna ustanova v Sloveniji.« Podpredsednik zdravniške zbornice Boštjan Kers-nič in državni sekretar na ministrs- tvu za infrastrukturo Aleš Mihelič sta spregovorila o pomenu in pogojih tovrstne intervencije, ki bo v prihodnosti vse bolj nujna. Začasni generalni direktor Pošte Slovenije Tomaž Kokot je povedal, da gre v prvi fazi za razbremenitev poštnih delav- Zaključna faza leta brezpilotnega letalnika pred Bolnišnico Topolšica Direktorica Božena Herzog: »Vzorce bomo lahko pacientom odvzeli na več lokalnih zdravstvenih postajah ... « cev in ažurno dostavo na oddaljene ter težko dostopne naslove. Dogodka se je udeležil tudi državni sekretar na ministrstvu za zdravje mag. Franc Vindišar. IZVIDI BODO NA VOLJO BISTVENO HITREJE Direktorica Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Nazarje Bo-žena Herzog, ki je spremljala do- godek, je po njem podala izjavo: »Laboratorijske vzorce, ki jih zaradi predrage opreme ne moremo sami analizirati, moramo dostavljati z osebnimi prevoznimi sredstvi do laboratorijev v bolnicah, kar je zamudno in drago. Z uporabo dro-nov bomo lahko vzorce tkiv in kot v tem primeru krvne vzorce pacientom odvzeli na večih zdravstvenih postajah in jih hitro in stroškovno učinkovito dostavljali do laboratorija. Izvidi bodo tako bistveno hitreje na voljo zdravstvenemu osebju. V DOLINI VSAJ ŠE DVE ODVZEMNI MESTI Namesto v drago laboratorijsko opremo bomo lahko v našem zdravstvenem domu vlagali v večje število odvzemnih mest in tako približali te preiskave pacientom. S pomočjo takih sodobnih transportnih poti bomo pacientom lahko zagotovili širši nabor laboratorijskih preiskav in prej prišli do rezultatov. Še posebej se nadejamo večje dostopnosti, saj se na laboratorijski odvzem pacientom ne bo več potrebno voziti na eno lokacijo v Nazarjah, vzpostavili bomo lahko vsaj še dve odvzemni mesti v zgornjem delu doline. Z Bolnišnico Topolšica aktivno iščemo možnosti različnih vrst sodelovanja, ki bi našim pacientom prinašale širši spekter specialnih zdravstvenih obravnav in z veseljem smo sodelovali tudi pri tokratnem, za nas prvem testnem projektu, z dostavo krvnih vzorcev z dro-nom.« Tekst in foto: Jože Miklavc DEKANIJA GORNJI GRAD Z avgustom nekaj duhovniških menjav Po navedbah dekana Sandija Korena je novi celjski škof dr. Maksimilijan Matjaž v sporazumnem dogovoru z duhovniki odločil, da z avgustom v dekaniji Gornji Grad izpelje nekaj duhovniških menjav. ODHAJATA ŽUPNIKA DAVID ZAGORC IN IVAN ŠELIH Župnik David Zagorc z zadnjim julijem zapušča župnijo Rečico ob Savinji in odhaja službovat drugam. Župnijski upravitelj rečiške župnije bo od 1. avgusta Sandi Koren (župnija Mozirje). Prav tako z zadnjim julijem odhaja Ivan Selih, župnik župnij Šmartno ob Dreti in Bočna. Žu- Po navedbah dekana Sandija Korena se z avgustom v dekaniji Gornji Grad obeta nekaj duhovniških menjav. (Foto: osebni arhiv) pnijski upravitelj v Šmartnem ob Dreti bo Sandi Koren, v Bočni pa Ivan Šumljak (župnija Gornji Grad). ZA KAPLANA NASTAVLJEN IVAN HRASTNIK V župnije Mozirje, Rečica ob Savinji, Šmartno ob Dreti in Šmihel nad Mozirjem je za kaplana nastavljen Ivan Hrastnik. V župniji Nazarje, ko je po odhodu p. Andreja Pollaka v aprilu upravljanje župnije, h kateri sodita tudi dom duhovnih vaj in samostan sester klaris, prevzel p. Tomaž Pinter, sprememb ni. Barbara Rozoničnik 6 Savinjske novice št. 30, 30. julij 2021 Organizacije ZGORNJESAVINJSKI ZDRAVSTVENI DOM NAZARJE Po številu cepljenih nad slovenskim povprečjem »V Zgornjesavinjskem zdravstvenem domu imamo pripravljene vse potrebne ukrepe in aktivnosti za morebitni novi val epidemije covi-da-19. Največ težav nam povzročajo neustrezne prostorske razmere v Zdravstveni postaji Nazarje, ki ne omogočajo ustrezne zaščite naših pacientov, ko prihajajo na obravnave,« aktualno stanje na področju obvladovanja epidemije opiše direktorica zdravstvenega doma Bo-žena Herzog. ŠTIRI OBČINE NAD POVPREČJEM, TRI POD NJIM Sveži podatki, ki so zajeti v grafu (za osebe nad 18 let), pričajo o tem, da je Zgornja Savinjska dolina trenutno glede precepljenosti nad povprečjem države in Savinjske regije. Če pogledamo nekoliko bolj natančno, hitro ugotovimo, da so trenutno štiri občine nad slovenskim povprečjem, tri pa pod. Kot komentar je potrebno dodati, da je v nekaterih občinah visok tudi delež tistih, ki so bolezen že preboleli in zanje cepljenje (še) ni potrebno, a v statistiko niso zajeti. S STAROSTJO TVEGANJE ZA TEŽJI POTEK BOLEZNI NARAŠČA Po navedbah Svetovne zdravstvene organizacije je pri osebah, starih nad 50 let, tveganje za tež- dali nekaj novih terminov cepljenj na lokacijah posameznih občin. Z USTALJENIM REŽIMOM CEPLJENJA BODO NADALJEVALI V prihodnjih dneh bodo tako nadaljevali z ustaljenim režimom cepljenja: ob torkih za nenaročene in ob sredah ter četrtkih za naročene. Za vse informacije je na voljo MASKE, RAZKUŽEVANJE, RAZDALJA IN PREZRAČEVANJE PROSTOROV OSTAJAJO Kot so uporaba zaščitne maske, umivanje in razkuževanje rok, razdalja dva metra, pogosto zračenje prostorov in drugi ukrepi, ki jih glede na situacijo odreja zdravstvena stroka. H.ilU H «UP, ■ ; v. i-, r v,- S 1 DOC lil | H m ■ m ■ »v» VI ^Li.i* Delež cepljenih občanov, starih nad 18 let, s prvim odmerkom cepiva na dan 23. 7. 2021 (Vir: Zgornjesavinjskizdravstveni dom Nazarje) V javnosti že nekaj časa krožijo informacije o tem, da bo morda potreben še tretji odmerek cepiva. Proizvajalci cepiv naj bi že zaprosili za odobritev, toda zdravstveni domovi navodil v povezavi s tem še niso dobili, zato se nanj še ne pripravljajo. ODLOČITEV VSAKEGA POSAMEZNIKA Cepljenje proti covidu-19 je brezplačno in zagotovljeno za vse prebivalce Slovenije, ki so starejši od 16 let. Različni ukrepi in omejitve že več kot leto dni vplivajo na kakovost našega življenja. Odločitev za cepljenje je sicer stvar vsakega posameznika, a pomembno je, da v teh časih uspemo poiskati prave in zaupanja vredne informacije in da svojo odločitev skrbno pretehtamo. Urška Ernecl poseben e-poštni naslov cepljenje. covid@zszd.si, telefonska številka cepilnega centra pa je 03 83 92 491. Vse informacije objavljajo tudi na njihovi facebook strani. MED CEPIVI JE MOGOČE IZBIRATI Trenutno cepijo s cepivi Pfizer, Janssen in AstraZeneca. Osebe lahko med cepivi izbirajo na cepil-nem mestu, predhodna izbira torej ni potrebna. Božena Herzog: »Za- STALISCE NAŠIH OBČIN DO OSNUTKA POKRAJINSKE ZAKONODAJE Za ustanovitev pokra in, a še veliko neznan V Sloveniji je doslej proti covidu-19 polno cepljenih 789 tisoč državljanov oziroma 37,4 odstotka. V nedeljo, 25. julija, se je v bolnišnicah zdravilo 29 covidnih bolnikov, od tega osem v intenzivni negi. Doslej je s covidom-19 umrlo preko 4400 Slovencev, skupno v svetu pa preko štiri milijone ljudi. V Zgornji Savinjski dolini smo bili pet tednov brez aktivno potrjene okužene osebe, sedaj je ena v solčavski občini. ji potek bolezni večje in s starostjo narašča. Herzogovo veseli dejstvo, da je delež cepljenih v starostni kategoriji nad 60 let pri nas visok, kar dokazuje, da se ljudje želijo zaščititi in se zavedajo, kaj s cepljenjem pridobijo. Mlajši prebolevajo covid-19 praviloma z manj težavami, zato je razumljivo, da je njihov odziv na pozive k cepljenju manjši. Herzogova je še povedala, da se urnik cepljenja v dopustniškem času bistveno ne spreminja, so pa do- enkrat uspevamo ugoditi vsem željam oziroma najdemo rešitve za vse želje.« TRIJE CILJI CEPLJENJA Cilji države na področju cepljenja so trije: zmanjšati umrljivost zaradi covida-19, zmanjšati število hospita-lizacij in zaščititi občane, ki so najbolj izpostavljeni okužbam. Pri tem ne smemo pozabiti, da je še vedno potrebno upoštevati samozaščitne ukrepe za preprečevanje širjenja koronavirusa. Občinski sveti po občinah Zgornje Savinjske doline so obravnavali osnutek pokrajinske zakonodaje in v večji meri do predvidenega roka, 1. julija, na državni svet podali svoja stališča in pripombe. Član državnega sveta in župan občine Ljubno Franjo Naraločnik je v preteklih mesecih svetnikom posameznih občin podal določene informacije in poleg nujnosti ustanovitve pokrajin poudaril pomen enotnega nastopanja občin Zgornje Savinjske doline. DECENTRALIZACIJA IN SKLADNEJŠI REGIONALNI RAZVOJ Po mnenju svetnikov naših občin je ustanovitev pokrajin nujna za decentralizacijo državne uprave in skladnejši regionalni razvoj. Izrazili so potrebo občanov po dostopnejših storitvah javne uprave tudi na višjih nivojih, hkrati pričakujejo čimprejšnje definiranje nalog in financiranja pokrajin. Pojavil se je tudi pomislek, da bi utegnila reorga- nizacija prinesti še več administrativnega dela. Svetniki so izpostavili nasprotovanje predlogu umeščenosti v Ko-roško-Saleško pokrajino, ker gre po njihovemu mnenju za umetno tvorbo, ki neuspešno zapolnjuje vrzel, ki je nastala med predlaganim formiranjem sosednjih pokrajin, in ji zato nasprotujejo tudi vsa tri zajeta območja (Koroška, Šaleška in Zgornja Savinjska dolina). ZA SAVINJSKO-ŠALEŠKO POKRAJINO Ugotavljajo, da se je v preteklosti naša dolina v Savinjski regiji nekako izgubila. Posledično se je v preteklem obdobju povezala s Šaleško dolino v neformalno SAŠA regijo, ki jo vidijo tudi kot ustrezno rešitev pri formiranju pokrajin. V državnemu svetu v naslednjih mesecih sledi obravnava posameznih predlogov na osnutek pokrajinske zakonodaje. Barbara Rozoničnik Savinjske novice št. 30, 30. julij 2021 7 Gospodarstvo KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA Gozd je kmetov kapital tudi v Zgornji Savinjski dolini Slovenija je dežela gozdov. Z njim so prekrite tri petine njene površine, kar nas uvršča v sam vrh Evrope. V Zgornji Savinjski dolini gozd pokriva kar 74 odstotkov celotne površine, kar presega celo povprečno gozdnatost evropske rekorderke Finske. Zgornjesavinjski gozdovi so večinoma v zasebni lasti, kakovost lesa pa visoka, zato je za lastnike pomemben podatek, da Kmetijska zadruga Šaleška dolina (KZSD) za odkupljeni les zagotavlja najvišje odkupne cene. ZGORNJESAVINJSKI LES ZA KAKOVOSTNE IZDELKE »Zgornjesavinjski les je zelo kakovosten. Uporablja se tudi za izdelavo visokokakovostnih izdelkov, kot so glasbila, oprema plovil, umetniški izdelki in podobno. V dolini prevladujejo mešani gozdovi, so pa tudi predeli z iglastimi gozdovi, torej s smreko in jelko, in predeli s kakovostnimi listnatimi gozdovi, zlasti bukovimi sestoji,« je pojasnil Anže Drofelnik, vodja odkupa hlodovine pri KZŠD. Trenutno v naši dolini sodeluje z več kot 400 kmeti, ki so s storitvami odkupa lesa zelo zadovoljni, zato število strank iz meseca v mesec raste. LASTNIKU GOZDA MAKSIMALNA ODKUPNA CENA »Trenutna tržna cena lesa je visoka, nekje na ravni izpred petih let, ampak tako ima les ceno, ki si jo zasluži,« je dejal Drofelnik in dodal: »Naša politika poslovanja pri odkupu lesa temelji na 80 odstotkov odkupljenega lesa KZŠD proda slovenskim žagam, le petino ga izvozi. socialni ekonomiji, kjer nam ni cilj visok dobiček, ampak omogočiti lastniku gozda maksimalno odkupno ceno, ki jo lahko ponudimo. Lahko se pohvalimo tudi s tem, da v KZŠD odkupljeno hlodovino plačamo takoj, brez odbitka, in tako bo ostalo tudi v prihodnje. Z uvedbo takojšnjega plačila smo pretresli lesni trg, saj s tem uvajamo tudi plačilni red in še bolj krepimo zaupanje med kmeti.« Dokaz o dobrem delu se odraža tudi v številkah: letos so do konca aprila odkupili že sedem tisoč petsto kubikov lesa, lani v celem letu deset tisoč kubikov. CELOVIT ODKUPNI PROGRAM IN MOŽNOST KOMPENZACIJE V zadrugi se intenzivno ukvarjajo z odkupom vseh gozdno lesnih sortimentov. Hlodovino odkupujejo s prevzemom neposredno ob kamionski cesti, organizirajo tudi sečnjo in spravilo le- sa ter urejanje oziroma izgradnjo gozdnih vlak. Kmetom ponujajo celovit odkupni program, tudi z možnostjo kompenzacije hlodovine za ostali material v njihovih kmetijsko-tehničnih trgovinah. Za kmetovalce je to zelo dobrodošlo, saj lahko tako centralizirajo prodajo svojih surovin in iz- Direktor Ivan Drev: »Želimo zgraditi zgodbo socialne ekonomije, ki bo temeljila na pravični razdelitvi.« (Foto: arhiv KZŠD) delkov (mleko, živino, hlodovino ...) zgolj enemu poslovnemu partnerju - KZŠD. NAJ KMETU GOZD POMENI BANKO Cena večine surovin se je v zadnjem letu zvišala, cena lesa je zrasla za več kot 40 odstotkov. Direktor KZŠD Ivan Drev je prepričan, da bo cena lesa še rasla, a ostaja jasen: »Držimo se ključnih zavez, da imamo dobro ceno, dobro izmero in klasifikacijo hlodovine ter korektne roke plači- la. Kmet ima sedaj večjo korist od svojega gozda in mi si želimo, da kmetu gozd pomeni banko.« PRIHODNOST JE V KONČNEM SLOVENSKEM PRODUKTU Ob tem se Drev zaveda, da klasičen odkup in prodaja lesa doma ali na tujem nista dovolj. Cilj je, da bi v prihodnjih petih letih vso odkupljeno hlodovino predelali v končne slovenske produkte z visoko dodano vrednostjo, ki bodo zanimivi tudi za tuje trge. Lesna dejavnost predstavlja velik potencial za našo regijo, vendar tega v zadnjih desetletjih nismo znali izkoristiti. ŽELIJO POSTATI NAJBOLJŠI LESNO-PREDELOVALNI OBRAT V zadnjih letih lesna industrija v Sloveniji, skupaj s pohištveno, beleži pozitivne trende, zato ni presenečenje, da so v KZŠD v svoj desetletni načrt zapisali, da želijo postati »... najboljši lesno-predelovalni obrat s 100 tisoč kubičnih metrov letno predelanega lesa v končne produkte. Imamo odlične partnerje z vizijo in ekipo, ki bo ta projekt izpeljala.« Ker zadeve še niso povsem dorečene, direktor Drev podrobnosti o tem projektu ne razkriva, je pa s ponosom povedal, da v tem trenutku 80 odstotkov odkupljenega lesa prodajo slovenskim žagam, le petino pa izvozijo, medtem ko ostali odkupovalci les še vedno v večjem delu izvažajo. »A zares zadovoljni bomo šele tedaj, ko bomo zaokrožili celotno zgodbo, kar pomeni, da bomo les na panju odkupili in na koncu prodali končni izdelek z visoko dodano vrednostjo.« SOCIALNA EKONOMIJA, KI BO TEMELJILA NA PRAVIČNI RAZDELITVI Razvojni potencial in pomen lesne panoge je izjemen, tako iz okoljskega kot tudi ekonomskega vidika. Omenjeni projekt KZŠD naj bi zaživel najpozneje v petih letih, zagotavljal bo kakovostna delovna mesta, z visoko dodano vrednostjo Kmetijska zadruga Šaleška dolina je z uvedbo takojšnjega plačila pretresla lesni trg. (Foto: arhiv KZŠD) 8 Savinjske novice št. 30, 30. julij 2021 Gospodarstvo, Iz občin pa bodo zagotavljali sredstva za nadaljnji razvoj. Po Drevovih besedah naj bi samo v proizvodnji zagotavljali od 60 do 80 delovnih mest: »Želimo zgraditi zgodbo socialne ekonomije, ki bo temeljila na pravični razdelitvi. V zadrugi, ki bo samo eden od partnerjev v projektu, zelo jasno vidimo širši družbeno socialni vidik.« DRUŽBA ZA UPRAVLJANJE TERJATEV BANK Prodali aparthotel Natura Junija se je Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) odločila, da gostinsko nastanitveni objekt aparthotel Natura v Lačji vasi še enkrat ponudi na dražbi. Izklicna cena 350 tisoč evrov je očitno pritegnila kupca, saj je po pisanju Novega tednika prodajni postopek tik pred koncem. Aparthotel, zgrajen leta 2006, je bil last žalskega podjetja Caffe Tropic. Po stečaju podjetja je bila največja upnica DUTB, ki ga je želela prodati za 600 tisoč evrov. Kdo ga je sedaj kupil za skoraj pol manj, v DUTB niso želeli povedati. Tekst in foto: IS »Z gozdom je potrebno skrbno ravnati in ga negovati, da bodo tudi naslednji rodovi imeli kvaliteten les,« opozarja Anže Drofelnik. (Foto: arhiv KZSD) GOZD PREPOGOSTO NEKAJ SAMOUMEVNEGA Bodo drevesa večno z nami? Veliko je tistih, ki imajo drevesa le za vir surovin, ki je neizčrpen, saj drevesa vedno znova (z)rastejo. »Z gozdom je potrebno skrbno ravnati in ga negovati, da bodo tudi naslednji rodovi, za nami, lahko imeli kvaliteten les,« je opozoril Anže Drofelnik. »Nekoč je gozd že imel vrednost in v Sloveniji smo znali skrbeti za biodiverziteto. A dejstvo je, da je ta dejavnost zahtevna. Dejstvo je tudi, da je slovenski les najvišje kakovosti, saj če primerjamo avstrijsko, nemško in našo smreko, v kakovosti sploh ni primerjave,« je dodal Ivan Drev. Že 7500 kubikov lesa so v KZŠD odkupili letos do konca aprila, medtem ko lani v celem letu deset tisoč kubikov. OPTIMISTIČNE NAPOVEDI Manjši logistični stroški, kvaliteta lesa in odličen kader naj bile po Drevovem mnenju glavne prednosti njihovih na svetovno tržišče lansiranih produktov. »Ko bo podjetje, v katerem bo zadruga ena od solastnikov, polno obratovalo, bo zadruga od kmetov predvidoma odkupovala letno do sto tisoč kubikov lesa. Prvo leto delovanja predvidevamo, da bo podjetje ustvarilo okoli deset milijonov evrov prihodkov, zelo kmalu pa naj bi poslovalo s pozitivno ničlo. Ključnega pomena nam je, da bomo ustvarjali in tržili izdelke z visoko dodano vrednostjo. Tako bo gorski kmet čutil, da ima njegov gozd res pravo vrednost.« Urška Ernecl ZA VEČJO MOBILNOST STAREJSIH IN OSTALIH RANLJIVIH SKUPIN Projekt Prostofer zelo dobro sprejet Aparthotel Natura v Lačji vasi OBČINA LUČE Obnova ceste Podlom-Kranjski Rak-Luče Kot poročajo na spletni strani Občine Luče, se z avgustom pričenja obnova ceste Podlom-Kranjski Rak-Luče. Investitor Direkcija RS za infrastrukturo predvideva popolno zaporo vozišča. Promet bo dovoljeno le za prebivalce in obrtnike, ki imajo obrt ob državni cesti, preostali promet bo urejen po obvozih. Gradbena dela bodo predvidoma potekala 65 dni od uvedbe v delo, torej do 15. oktobra. V kolikor bodo vremenske razmere ugodne, bodo dela končana pred predvidenim rokom. Barbara Rozoničnik Občina Gornji Grad je s partnerskimi občinami Nazarje, Rečica ob Savinji, Ljubno, Luče in Solčava vzpostavila mrežo brezplačnih prevozov za starejše in ostale ranljive skupine v okviru zavoda Zlata mreža. Občine so najele tri električne avtomobile za nudenje brezplačnih prevozov po vzoru projekta Prostofer in organizirale mrežo šoferjev prostovoljcev. Število zadovoljnih in hvaležnih uporabnikov je v porastu. VEČINA PREVOZOV DO ZDRAVSTVENIH USTANOV Občanom, ki nimajo lastnega prevoza ali svojcev, ki bi jim ga lahko omogočili, nudijo v okviru projekta Prostofer prevoze do urbanih centrov za koriščenje različnih storitev, kar je ob razpršeni naselitvi in slabši pokritosti z javnim prevo- Občanke in občani, ki potrebujejo prevoz in so do njega upravičeni, lahko pokličejo na brezplačno številko 080 10 10. Klicni center je na voljo vsak delovni dan med 8. in 18. uro. Rezervacija prevoza je potrebna vsaj tri dni vnaprej. zom dobrodošla pridobitev. Večina prevozov opravijo do zdravstvenih ustanov, vozniki prostovoljci pa so domačini, ki poznajo potrebe občanov in območje, ki ga pokrivajo. Odzivi niso dobri samo med koristniki uslug, ampak tudi med dobrodelnimi vozniki. Do večjih težav ne prihaja, manjše zaplete pa sproti rešujejo. Barbara Rozoničnik Prostovoljci in uporabniki Prostoferja, mreže brezplačnih prevozov za starejše in ostale ranljive skupine, so zadovoljni s sistemom. Savinjske novice št. 30, 30. julij 2021 9 Intervju KATARINA PRELESNIK, ŽUPANJA OBČINE SOLČAVA »Na Solčavskem trajnostni razvoj ni projekt, je način življenja domačinov« Županja Katarina Prelesnik: »Obiskovalce vabimo, da nam kot gostje pomagajo ohranjati naravo na način, ki bo puščal za seboj čim manjši ogljični odtis.« Na višku turistične sezone je v Solčavi v polnem razmahu dogajanje okrog tradicionalnih Solčavski dni in občinskega praznika. Glavna turistična prireditev v kraju, 28. Solčavski dnevi, je uspešno zaključena, 5. avgusta sledi slovesna obeležitev občinskega praznika. V vrvežu dogajanja nam je nekaj o letošnjemu utripu v odmaknjeni gorski vasici povedala županja Katarina Prelesnik. - Za razliko od lani ste letos vendarle lahko pripravili celovito turistično doživetje Solčavskega z razstavami, delavnicami, predavanji, vodenimi ogledi in pohodi. Kako bi na kratko strnili vtise o dogajanju in obisku? Kljub vsem težavam, ki nam še vedno narekujejo pravila poslovanja, se naši turistični delavci trudijo, da se obiskovalci Solčavskega zadovoljni vračajo na svoje domove. Hvaležna sem zaposlenim Centra Rinka in članom društev, ki so sodelovali na dogodkih, da nam je uspelo pripraviti pester program in ga strniti v čudovito dogajanje Solčavskih turističnih dni. V okviru projekta Mreža vodnih poti v Kam-niško-Savinjskih Alpah smo nedeljsko dogajanje popestrili tudi s Festivalom pitne vode. - Ob vsem tem se poraja vprašanje, kam po čisto pitno vodo, če ne na Solčavsko? Pa vendar, kako je s kakovostjo pitne vode in kako skrbite, da bodo neokrnjeni viri te življenjsko pomembne tekočine takšni tudi v prihodnje? Solčavsko je zaradi neokrnjene narave še vedno bogato s čistimi vodami. Zaradi velikega območja in redke poseljenosti, se velik odsto- tek občanov oskrbuje z vodo iz lastnih vodnih zajetji. Dostopnost do javnega vodovoda imajo občani vasi Solčava in spodnjega dela Robanovega kota. Javni vodovod upravljamo preko Režijskega obrata Občine Solčava in veseli me, da je bila na Festivalu pitne vode najbolje ocenjena ravno voda iz solčavskega javnega vodovoda. - Tudi proslave ob občinskem prazniku so v Solčavi vedno tematsko obarvane. S čim boste domačine in obiskovalce od blizu in daleč pritegnili letos? Letošnja proslava ob občinskem prazniku bo potekala v znamenju 30. obletnice osamosvojitve Slovenije s poudarkom na Solčavi in podnebnih spremembah. Opozoriti želimo na to vedno bolj perečo problematiko. - Lanska turistična sezona je bila kratka, a zelo dobra. Tuje goste so v veliki meri nadomestili domači. Kaj bi lahko rekli za letošnjo sezono? Kot kaže, bo obisk v poletnih mesecih tudi letos dober. Turistični ponudniki so z zasedenostjo zadovoljni. Dobro je, da se vračajo tudi tuji turisti. Izziv se je prilagoditi. Vsekakor je naše naravno okolje naša prednost in dolžnost, da naravo ohranimo tudi za naše zanamce. To bomo dosegli z učinkovitim upravljanjem našega območja. V sklopu upravljanja Krajinskega parka Logarska dolina, smo v letošnjem letu zaključili s »Javni vodovod upravljamo preko Režijskega obrata Občine Solčava in veseli me, da je bila na Festivalu pitne vode najbolje ocenjena ravno voda iz solčavskega javnega vodovoda.« prenovo tematske poti po Logarski dolini. Obnovljena pot ohranja nekdanje vsebine in navdihuje obiskovalce z novimi namigi za doživljanje ene najlepših alpskih dolin. Sedem kilometrov dolga pot je bogatejša za nove smerne in vsebinske table, nove mostičke, ograje, rižo za spravilo lesa, nasutja za varovanje korenin na poti in didaktične elemente. Vsebine tabel, mobilne aplikacije in vodenje po poti skozi krajinski park poudarjajo izjemne naravne posebnosti ter zavest domačinov, ki so svoja življenja uglasili z naravo. Večkrat radi poudarjamo, da pri nas trajnostni razvoj ni zgolj projekt, ampak je način življenja domačinov. - Obiskovalci željni miru, oddiha, neokrnjene narave in različnih aktivnosti pustijo v okolju svoj odtis. Kako krmarite med prizadevanji za čim večji obisk in trendom butičnega turizma ter ohranjanjem prvobitne narave? Obiskovalce vabimo, da nam kot gostje pomagajo ohranjati naravo na način, ki bo puščal za seboj čim manjši ogljični odtis. Na primer, da nas obiščejo kot popotniki, ki jeklene konjičke pustijo na parkiriščih na vstopih v območja naših dolin in zaselkov. Spodbujamo uporabo javnih prevoznih sredstev. 2e nekaj let zapored občine ob Savinji povezuje kolesarski turistični avtobus, ki vozi v času poletnih počitnic ob sobotah in nedeljah ter praznikih na relaciji Celje-Logarska dolina in nazaj. V letošnjem letu se je vzpostavila avtobusna povezava tudi iz Šaleške doline. Hvaležna sem županom, da podpirajo tovrstne projekte, ki nas povezujejo, omogočajo uporabo javnih prevoznih sredstev in s tem zmanjšujejo prometno gnečo. Prav tako sem vesela, da smo letošnjo sezono vzpostavili prevoz okoli Kamniško-Sa-vinjskih Alp. Tako smo stopili korak naprej k traj-nostnem razvoju destinacije in obenem upamo, da bomo s tem zadovoljili potrebe mnogih obiskovalcev. - K celostni ponudbi kraja sodi urejena prometna in cestna infrastruktura. Pred kratkim je po dobrem letu ponovno stekel promet po saniranem odseku ceste proti Pavličevem sedlu. So sedaj na vrsti ukrepi za umirjanje prometa? Pripravljamo Strategijo trajnostnega razvoja Občine Solčava 2030. V njej smo posebno mesto namenili usmerjanju prometa v zavarovanih območjih, Logarski dolini, Robanovim in Matkovim kotom, ter na Solčavski panoramski cesti v Po-dolševi. Zelo pomembna bo opredelitev prometnega režima na celotnem območju Solčavskega in izvedba sonaravne ureditve območij parkiranja. Skrb za urejeno infrastrukturo je nenehna skrb naše lokalne skupnosti. Lani smo obnovili cesto v Logarski dolini, letos sta obnovljena dva odseka ceste v Matkovem in Robanovem kotu. Pripravili smo dokumentacijo za izgradnjo nove telovadnice pri osnovni šoli. Zanjo smo se potegovali na razpisu. Če bo držalo, da se bodo za investicije v šolstvo povečala razpoložljiva finančna sredstva, bo naložbo sofinanciralo pristojno ministrstvo. Predvidoma bomo z gradnjo pričeli prihodnje leto. Barbara Rozoničnik 10 Savinjske novice št. 30, 30. julij 2021 Voščila, Oglasi estitke vsem "/občankam in občanom ob občinskem prazniku! Naj nas praznik povezuje, da bomo v prihodnost zrfi z ambicioznimi cilji za skupno dobro vseh. * ■ > T . 'ft! Županjo Katarina Preiesnik s sodelavci in občinski svet Bodoni Tel.: 03/897-49-80 Stari trg 26, VELENJE www.bodoni.si Vabljeni na ogled razstave fotografij Darka Reperiska Spogledovanja ' V v 1 ' z očakom v avlo prostorov Savinjskih novic v času uradnih ur. I Ui>r^uni c M er Mrvi 'in, prva nsiteftii |ij f df ino) '■ - lESM IZGRADNJA GOZDNIH PROMETNIC IZKOPI PREVOZI PLANIRANJE TRAVNIKOV RUŠENJE OBJEKTOV ASFALTIRANJE CEST SANACIJA PLAZOV IZVEDBA PODPORNIH ZIDOV /^Perlec' Prihova 95, Nazarje [Ä +38641 606 376 [V +38641 6+4 852 (V gpbrlec@gmail.com [ŠT Savinjske novice št. 30, 30. julij 2021 11 Organizacije PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO RECICA OB SAVINJI Uspešni na državnem gasilskem tekmovanju Člani Prostovoljnega gasilskega društva Rečica ob Savinji so v začetku julija pripravili občni zbor. Prisluhnili so poročiloma predsednika in poveljnika o delu v društvu. Ker je bil odsoten predsednik Peter Brezovnik, je v njegovem imenu delo predstavila tajnica Nataša Vrabič. Iz poročila je bilo razvidno, da je bilo delo v preteklem letu zaradi epidemije zelo okrnjeno. Poveljnik Matjaž Goličnik je izpostavil, da so posredovali na šestih intervencijah. Sama oblika slednjih se spreminja, kar terja specifično opremo. ZA USPEH ZASLUŽNO DELO Tudi letos bodo delali po ustaljenem načrtu. Tako so uspeli, sicer prilagojeno razmeram, izvesti izobraževanja. Nekateri člani so uspešno Poveljnik Matjaž Goličnik je povedal, da so lani posredovali na šestih intervencijah. opravili tečaj za pripravnika. Na državnem gasilskem tekmovanju so rečiško občino zastopale kar tri ekipe. Pionirke so osvojile prvo mesto, člani B so si s sedmim mestom prislužili nastop na olimpijadi, starejši člani so osvojile 21. mesto. Za vsemi temi rezultati se po besedah Vrabiče-ve skriva veliko število ur dela in vaj. PRIHODNJE LETO 140-LETNICA DRUŠTVA Nabavili so nekaj opreme in opravili prevoze pitne vode občanom. Veliko aktivnosti so že letos usmerili v praznovanje jubileja, 140-letnice delovanja društva, ki bo prihodnje leto. Ob tej priložnosti so želeli nabaviti cisterno, a bo to zaradi okrnjenega občinskega proračuna mogoče šele po letu 2023. Tekst in foto: RŠ VDC SAŠA, ORGANIZACIJSKA ENOTA VRBA MOZIRJE Varovanci enote se v novem domu počutijo kot velika družina V bivalni enoti Varstveno delovnega centra SAŠA v Mozirju že nekaj mesecev življenje teče v ustaljenem ritmu. Stanovalci so zadovoljni in tisti, ki občasno odhajajo domov, se radi vračajo nazaj. Uporabniki so ob našem obisku potrdili, da se imajo lepo. Trenutno imajo zasedenih 17 postelj, odprta imajo še dva mesta, za katera je postopek sprejema v teku. Ker imajo nekaj nadstandardnih, enoposteljnih sob, bodo s sprejemom še teh uporabnikov zapolnili razpoložljive postelje. STARŠI ZELO ZADOVOLJNI Direktorica VDC SAŠA Darja Fišer je povedala, da vedno, ko se pogovarjajo s stanovalci, ti izražajo zadovoljstvo, da so »na svojem«. Maja so potekali tudi individualni letni razgovori s starši oziroma skrbniki in »z zadovoljstvom lahko povem, da so tudi oni izrazili zadovoljstvo. Še vedno se moramo o kakšni stvari glede skupnega bivanja dogovoriti, da bo vsaka nogavica na svojem mestu. Vedno, ko jih obiščem, so nasmejani in zadovoljni. Skušamo jim omogočiti čim bolj neodvisno življenje, kar je namen te storitve. Veseli smo, da imamo to bivalno enoto kot temelj, da sedaj načrtujemo razvoj tudi na tem področju. Občutek pa je, kot bi bili skupaj že leta.« DOPOLDNEVI DELOVNI IN USTVARJALNI VDC SAŠA izvaja posebno institucionalno varstvo v obliki 16 + 8, kar pomeni, da uporabniki osem ur preživijo v storitvi vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji, torej v dnevnem dopoldanskem delu, kjer poteka veliko aktivnosti, ki so skupne vsem uporabnikom. Po koncu delovnega dne okrog 15. ure odidejo domov, v bivalni del. Popoldne imajo mnogo pros-točasnih aktivnosti, veliko je gibanja in spreho- dov. Proti večeru si pripravijo večerjo in po večerji gledajo televizijo, se družijo in odidejo k počitku. Sobote in nedelje so bolj sproščene, ko imajo cel dan rezerviran za svoje aktivnosti. Ko je vreme lepše, so veliko v naravi. Nekaj uporabnikov odide med konci tedna tudi domov k staršem oziroma skrbnikom. ZAPOSLENI ŽIVIJO ZA VAROVANCE Kadrovska situacija je trenutno zadovoljiva, jo pa z vsakim sprejemom novih stanovalcev izboljšujejo. V okviru socialne oskrbe je zaposlenih osem delavcev, od tega dva preko javnih del, za kar so posebej hvaležni Občini Mozirje, da jim je to omogočila. Z vsakim dnem pričakujejo podpis pogodbe za vzpostavitev zdravstvene dejavnosti v zavodu, kjer si obetajo še zaposlitev nekaj medicinskega kadra. »Še vedno lahko s ponosom povem, da se v dežurstva vključujejo vsi zaposleni celotnega VDC SAŠA, tudi iz organizacijskih enot Velenja in Žalca. To predstavlja še bolj pestro dogajanje našim stanovalcem, saj vsak zaposleni doda kamenček v naš mozaik dobre SAŠA zgodbe,« je omenila Fišerjeva. TEŽKO ČAKAJO DRUŽENJA V prvem valu covid-19 ni prizanesel niti stanovalcem. So pa vsi uporabniki sedaj zdravi in v celotnem VDC SAŠA so tudi že cepljeni in zaradi tega bolj mirni. Še vedno imajo določene ukrepe, ki se jih držijo, dokler ne bodo dobili novih navodil. Kljub vsemu jim manjka druženja, zlasti druženja lokalnega okolja z njimi. Tekst in foto: Štefka Sem Dopoldneve varovanci bivalne enote preživljajo skupaj z varovanci v dnevnem varstvu. 12 Savinjske novice št. 30, 30. julij 2021 Primož Trubar o Novi Zgodovina in narodopisje Štifti (2) PETER WEISS Z očmi Primoža Trubarja, začetnika slovenske književnosti in gorečega reformatorja (rojen je bil leta 1508 na Raščici na Dolenjskem, umrl pa je leta 1586 v Derendingenu v Nemčiji), gledamo dogajanje, ki je pred 460 leti zaznamovalo naše kraje. V Novi Štifti (nad Gornjim Gradom) so na mestu domnevnega prikazovanja Device Marije postavili prvotno leseno kapelo, ki je na priporočilo ljubljanskega škofa Petra Seebacha (škof je bil v letih 1558-1568) s papeževim pismom postala romarsko središče: obisk (z darom za cerkev) je romarju omogočil odrešitev grehov. V nemškem posvetilu h glagolskemu prvemu delu Novega testamenta je Trubar leta 1562 to početje in spremljajoče goljufanje kritiziral. Začetek odlomka je bil objavljen v prejšnji številki. (Prevod iz nemščine v knjigi Slovenski protestantski pisci (1966) je delo Mirka Rupla.) »Na novo leseno kapelo so napisali: 'Tega svetega kraja niso iznašli ljudje, ampak ga je čudežno izbral, zaznamoval in razsvetlil dobri, veliki Bog z ognjem, svetlobo in ognjenim plamenom; zato je imenovan ta kraj pri našem Odre-šeniku Jezusu Kristusu in blaženi Devici, materi njegovi; Skratka: ničvredna, nesramna ženska in njeni Baalovi duhovniki so s svojim lažnim govorjenjem toliko opravili, da je prišlo v preteklem mesecu avgustu leta 1561 na vnebovzetje [= 15. avgusta] k omenjeni kapeli mnogo tisoč slovenskih kmetov in kmetic, ki so pripeljali veliko živine in drobnice, oblačil, denarja, voska, sveč, sira, volne, lanu in drugi stvari ter jih darovali Devici Mariji, ki baje prebiva v tisti kapeli. In temu ubogemu, preprostemu številnemu ljudstvu, ki so ga razdelili v pet delov ali gruč, je pridigalo pet duhovnikov hkrati [ker enega samega množica ne bi mogla slišati]. Eden se je zelo razjezil nad kmetiči, zmerjal jih je z beštijami, ker si niso sezuli čevljev, češ kraj in zemlja, kjer stojijo, sta sveta, devica Marija hodi tod itd. O takih in podobnih malikovalskih, norih božjih službah, o novih cerkvenih stavbah in božjih poteh, ki so nastale ali se sezidale šele, odkar pomnimo, s sleparijo lahkomiselnih ljudi in lahkomiselnih duhovnikov v omenjenih zgornjeslovenskih deželah, bi lahko napisal celo knjigo. Česa takega po- božni in učeni stari škofje nikoli ne bi dopustili, temveč kot surovo malikovanje in krivoverstvo, kar tudi je, takoj pregnali, prekleli in odpravili.« TRUBAR O POSTAVLJANJU NOVIH CERKEV LETA 1575 PO SLOVENSKO V Katekizmu z dvejma izlagama [= razlagama], ki je bil objavljen leta 1575 v Tubingenu v Nemčiji, se je Trubar z ostrimi besedami lotil postavljanja novih cerkev na Slovenskem in tudi te v Novi Štifti poldrugo desetletje prej. To je primer Trubarjevega jezika, ki je bil s protestantske strani bojevit, saj je obračunaval s pojavi v rimsko-katološki cerkvi, zaradi katerih je prišlo do razcepa vernikov na dvoje. V poglavju »Od čaščenja inu poštovanje te divice Marije in vseh svetnikov« med drugim pravi: »Natu vi, muji lubi Krajnci inu [= in] Slove-ni [= Slovenci], vas zvejstu opominam inu na božjim mejstu prosim, spumnite inu vprašajte, skuzi koga, koku inu kadaj so le-te nove cerkve v naših deželah per naših časih inu pumnenu [= pomnjenju] gori prišle [= nastale], so sezidane inu k njim tulikajn blaga prišlu inu perneslu, koker na tej Gori per Gorici, per Gornim Gradu, pod Gradcom nad Lublana, na Silevici, nad Laškim, na Bruniki, na Kumi inu drugdi [= drugje]. Neso li vse te iste cerkve le od tih hudičevih, lažnivih bab, kurb inu hudih ludi gori prišle?« Trubar je potem je opisal nekaj potegavščin, s katerimi so po njegovem mnenju »farji, menihi, cehmoštri inu mežnarji« pripravili ljudstvo, da je verjelo, kako se na določenih mestih res prikazuje Marija, in za cerkev v sicer neimenovani Novi Štifti čisto jasno dodal: »Koku se je ta farska kurba ž nje krovaškim farjem v Gurenim Gradu, kir je to novo cerkov gori naredila, deržala, je tej isti sosejščini per Gure-nim Gradu vejdejoč [= znano].« Slovstveni zgodovinar Ivan Grafenauer je leta 1939 s pomočjo podatkov pri Ignacu Orožnu ugotovil, kdo je bil »krovaški far«: »V gornjegrajskem Marijanskem kolegiju, ki je bil nekaka nadaljevalna šola za mlade duhovnike in hkrati pripravljalna šola za duhovniške kandidate pred posvetitvijo, je bil leta 1559 gojenec neki Krobat, dejansko Lubenjak, ki je bil pozneje osem let škofov dvorni kaplan (Ignac Orožen, Das Dekanat Oberburg, str. 61). To je pač duhovnik Nikolaj Lu-benjak iz Vrbovca [= Nazarij], kateremu je zaupal precej leni škof Seebach celo obiskovanje podložnih župnij (1562).« TRUBAR IN ŠKOFOVO PISMO IZ GORNJEGA GRADA Med bivanjem v Nemčiji je Trubar leta 1561 dobil ponudbo, naj prevzame vodenje protestantske cerkve v Ljubljani. Potem ko se je junija 1561 vrnil, je za to izvedel škof Seebach, ki je veči- noma bival v Gornjem Gradu. Trubarja je 3. julija 1561 iz Gornjega Grada pozval, naj pove, kako je prišel iz tujine v Ljubljano. Nemški odgovor, ki ga je Trubar poslal škofu 8. julija iz Ljubljane, se začne takole: »Prečastiti knez in milostni gospod! Vaše knežje milosti pismo, naslovljeno name z datumom 3. julija, napisano v Gornjem Gradu, sem s spodobnim spoštovanjem prejel s posredovanjem gospoda Felicijana Turka ...« Škof je bil s Trubarjevo razlago zadovoljen in proti njemu kot svojemu verskemu nasprotniku ni ukrepal. S.Mirjfi/nuSuttnikoa. lo* iy FatjfitcrkiijU, itma^Jltnt tli n* t*~ bU tn*Uii i nafitpiffidi, Jnufoit mtjftnt dtbtU ififbf, Itffl sitrt^t lihsgiMMipet* itcfmili^tiJUfotj Pfipcnv^ki rv&iii. mfgmdtjr.u ¡i iy fohfTtfrtfliiu dit ktim Sgtomm td(U,ptr nit/ nf- fititT*ka[o duHia ^'trcudUJjasii mfi ed-SutmikvHtdt\J]amtdn Swtn]li 11 Ctrjstt ot/GvrrtfgeniH-Tj tniptg F*iy inu %ttsbn4ty,ji>tim skinim nitm gtrt* tofchtntjui^hictp*rltj>i!MU,itmyt, p jvf n$tt* j Fky4,muyft ¡bUl* p'tbnyejiir psftfifT (Ati h Ctr