_.-« 165 >~—
Kaj narava pripoveduje otrokom
ll'o \Vieilfiiiann-11 jiosl. Anton Brezovnik)
¦I :i 1) 1 a 11 a.
(llalj«)
.inalu sem C-utila, kak« dobrodnjno dolujcjo solf-ui žarki na meno. Kapiostrh
>sem jim ueini roki nasproii in zlati solnčni žarki so me pozdravljali i» poljnbljali, kakor pnljiibuje mati svoje dobre otročiče. In ta gorkota zlalega solnca je pregrela iu oživela na čudovit način vse mojc slabe moii.
Jjjutraj in zveier so se obeiale srebrosvitle rSsne kapljice na mojc lasee tcr krepile moje se slabe ndp. Prišel je tudi gorak dežek, ki je orodovitil zemljo okolo mene. Mojc koreninice za pridobitev lirane so bile zdaj noumorno delavno. V tfj zadevi smo tne rastline mnogo d:i boljem, nego-!i vi ljudje. Vi iraate le jedna nsta, po kfltcrih vzpjvjcmate živež v;i-se, a me rastline imaiuo mnogo mnogo tenkih, nstim podobnilt koreuinie, katere vse lexe s svojim jezikom vedno v polnej skledi — v zemlji, ter zajemajo iz nje one kapljive in plinove snovi vase, ki nam so v hrano. A vender niso vse oue snovi, katore nase korcninice srkajo iz zemlje, brezpogojno primerne za našo rast in ztvljonje. Korenine pri nabiranji živeža niso preveč izbiraie. mislijo si, da si bomo vže rai same izbrale to, karjeza nas naj-boljšega. Iu to tndi slorimo. Snovi, ki uam ne ugajajo, izločujomo skozi liste a sebe ter obdmnio pamo to, kar je za na.šo rast pvimerno. — Jz tega lehko vidifce, da ae tudi rae rastliua ravnamo po besedah sv. pisma, ki pravi: Poskusite vse, a kar je najboljega, obdržite!
Nii, ker sem vcdno tako reduo živela, razvijala sem se lepo ter tudi bitro vzrastla. Razvil se je popek za popkom, a iz tijih so se razvile nove listnate mladike. Ni dolgo trajalo in vzrastla sem vže drovo. ki jo vzelo marsikattro poljsko cvetico v svojo blagodejno seuco. Vže so se zibali zlati brostki po mojih vejah in ?že so tadi prihiteli pisani mctuljčki pred 1'etrom in dežjem pod mojo zeieno odejo za-vetja si iskat.
liila sera vže tri leta stara in mislila sem si, da je Cirilček, ki je pred tremi leti utaknil peško v zeraljo, iz katere sem vzrastla, vže popolnoma pozabil name. Nii tega mu niseni zamerila, ker scm vedela, da je raoral od one spomladi vsak dan v šolo hoditi. pa se je tudi doma raoral pridno učiti, zatorej ui mogel misliti na mene.
Nekega din; ga je pa veudcr prinesla pot tii memo. Oj kako se mu je raz-veselilo srce. Ves srečen je bil, videč, da njegovo delo pred nekaj leti ni bilo bvez uspeba. Dolgo me je gledal in preraišljeval nekaj. Potem je tekel domov iu se kmalu povrnil. Prinesel je pod pazdiilio'raven kolčck, katerega je utaknil blizu mene v zemljo tor me z mehkim Hfijem privezal U kolčku. ,Tako! tukaj lepo rasti, da vzrasteš ravno drevesce ter se jie upogneš silovitemu vibarju," dejal je in odšel.
Meni pafi ni bilo ljubo, da se je moja prostosl taho omejila. Doskj sem se vedno zibala in pripogovala, kakor iu kamor se rai je poljubilo. Vsaka sapica se je smela z meuoj poigrati. Nihče mi ni zapovedaval. Podobna sem bila divjemu konjičku,   kateri svojevoljno leta  po  širnih  pustiujali.  A zdaj sera bila Iikrati v
—•¦< 166 >»—
težkih verigali. Nobene prostosti bi no smela vec imeti in rasti bi morsla le tako. kakor nii bi moj okorni torariš releral. In t.i raoj tovariš, ojlajebil trd! Prosil.i setn ga. da bi me izpuslil. poskušala scra m mu s silo izviti iz njegovili rok, ali bilo jo vso sunnaii, on me ni i/.piistil niti za trcnotck. Stol je kakor skala ob moni, da se nisem inngla nagniti ne na desno, \k m lcvo. Oj to jc bilo Jmdo, zelij limln za mene!
A kmalii sem prišla do druzega spoznanja. Spoznala sem riamree, da ta kol ni moj sovražtiik, kakor se mi jc zdelo od začetka, teiuveč da jo moj najboljši prijalelj. Spoznala scm, da je njegova neupogljiva moč le v mojo lastno korist. llrez »jcgovega raretrs bi se bila lo prerei šibila ifl krivils ter postala vsa «kljnLen.i in hroma, a v njegovem varstvu dobila sem to lepo vitko in ravno rast. Bre/. njegoveija varstva bi nie bil vže davno polomil kak vihar, a kolčck, !i kateremu sem bi!a pritrjona, varoval me je vsake nuzgodo. (!im bolj so viharji okolo iikmio bučali, tcm bolj sem s« oklenrla svojega Aohrega raruha, tvdnegn tola.
Mimilo je zoppt kaka tri leta in Oirilfek jo prišel zopet k moui. Ali n slrali iu groza! Imel jc v roki ostfti" nož. Streslo me je po vsem inojem telpsi, ko sem ugledala to ostro orodje. Imnl je pa tudi nekaj lifja in vuska pri sobi. Kaj ncki bode s tcmi strarmi, mislila sem si, in se jela bati. Nii kmalu mi je bilo vsc jasno.
CirilSek vzarae noži6 ter mi odrežo nckaj udov. V tc moje vano naredi majlmc zareze, v katcrc vtakne mladike, ki jih ,je odrezal od angleSke 7.1ate pannene in jih zagvozdicain podobno obrezal. Nato mi zaniaž« rane z vosboni in skrbno obveže z lifjem, da bi ae prišel zrak ali dež do njifa. Zna se, da rat* je vse to zelo bolelo, ali bila sein inirna, mislee si: Oirilček vže vi:, zakaj vse to dfila.
Ko je odliaja), posloril seje oJ mene, rekoe.- ,Dreresce inojeljubo! Eesje, da sem te ranil in lahko bi so liudovalo Cez mene, ker sera tako neusmiljen. Ali prosirn te, potrpi nekoliko časa in izrestno rai bodež livaležno. Če bi to puslil, da rastes svojevoljno dalje, ne rodilo bi nikdar dobrega sadii in Ijudje bi tc posekali in vrgli v ogenj. Ali zdaj bode to vso drngafe; ko preboliš majhne bolečinc, ki sem ti jib usekal, pognalo bodeš plemenite mladike, katere scra ti ueepil, vzrastlo bodeš plemenito drevo io rodilo muogo Dajbojjšega sadja "
Vzela sem si te besede Cirilekove v sree ter napela vse svoje moei. da bi postala to, kar mi je prorokoval Girilček. Rane so se mi kmalu zaeelile, in bilo nii je dobro, ker sem imela vedno dovolj jedi in pijafe, katero tni je posiljal oni dobri gospodar nad nami, od katerega pride vse, kar itnamo. Postajala sem vedno večja in krepkejša. Obleka mi je bila veduo lepo zeletia in sedera let stara pokazala sem se prvič v prekrasnem cvetji. Oj. kako me je bil vesel Cirilček, ko me je ugledal v prijetno dehtecera cvetji!
In kaj naj rečem še le v jeseni, ko so se moje veje šibile sladkega sadja. Skoraj vsak cvetek je obrodil sad in Oirilčkovo lice je kar žarelo od veselja, ko je videl, da njegov trud, ki ga je imel z menoj, ni.bil zaiinin.
^Konee prihodnjie.)