ASO (LETO) XXIV. (18)
No. (štev.) 32 *
BUENOS AIRES
12. avgusta 1965
EK [.OVEN IA
LIBRE
IVOVI MIROVNI POSKUSI V VIETNAMU
Vietnamska vojna se je tudi minuli teden vodila v znamenju prizadevanj nevezanih držav za premirje. V ozadje je stopila akcija Tito-Shastri-Nasser, ker je bila zamišljena z veliko naglico, toda brez navdušenja za izvedbo; prve strani svetovnega časopisja pa je zavzel socialistični predsednik afriške državice Ghane črnec Kwame Nkrumah, ko je objavil, da mu je njegov odposlanec prinesel od severnovietnamskega komunističnega diktatorja Ho Či Minha pismo, v katerem da je baje pripravljen razgovarjati se o miru, seveda pod svojimi pogoji.
Nkrumah je novico sporočil ameriškemu predsedniku Johnsonu in istočasno objavil, da namerava sam odpotovati na posvete s Ho či Minhom v Hanoi. Zagotovil pa bi si rad varnost pred ameriškimi bombniki, ker ne bi rad umrl na tem svojem posredovalnem potovanju. Johnson je Nkrumahu zagotovil, da se mu s strani ameriških bombnikov ne bo nič pripetilo, nikakor pa ne bodo prenehali bombardirati Severnega Vietnama, tudi ne za čas Nkru-mahovega obiska v Hanoiu. Nkrumah se je sprijaznil z odgovorom, ni pa po-
Zaostritev politične krize v Grčiji
V Grčiji sedanja politična kriza zadobiva vedno bolj obliko političnega spora med 25-letnim kraljem Konstantinom in 77-letnim predsednikom trenutno najmočnejše grške politične stranke Sredinske zveze 'Georgom Papan-dreoujem. Ker stoji za njim večina poslancev, od kralja postavljeni predsednik vlade George Atanassiadis Novas v parlamentu ni dobil zaupnice ter je moral odstopiti. Kralj Konstantin je takoj začel razgovore s predsedniki političnih strank. Biv. predsednik vlade in predsednik stranke Sredinska zveza George Papandreou je kralju svetoval, da je edina rešitev ta, da on znova sestavi vlado, če pa kralju ni pogodu ta rešitev sedanje politične krize v Grčiji naj razpiše volitve. Kralj Papan-dreoujevih nasvetov ni upošteval ter se je odločil za tretjo rešitev. Novo grško vlado naj poskusi sestaviti Stephan Ste-fanopoulos, druga najmočnejša osebnost v Papandreoujevi stranki Sredinska zveza, ki je bil v njegovi vladi tudi podpredsednik. Stefanopoulos je na sestavo nove grške vlade pristal, toda z omejitvijo, da bo najprej preučil politični položaj ter bo o vprašanju sestave vlade razpravljal z odločilnimi činitelji v stranki sami, da bo ugotovil, če lahko računa na podporo stranke. Za-
39
Iz množice na trgu so se tokrat^ sednika druge najmočnejše grške po-prvič čuli vzkliki že tudi proti kralju litične stranke desničarske skupine E. ter celo grožnja naj pazi, da ne bo iz-
Ob sedemstoletnici
Dantejevega rojstva
Ves kulturni svet slavi letos sedem-stoletnico prvega evropskega modernega pesnika Danteja Aligherija, pesnika nesmrtne Božanske komedije, ki je sam 1 sebe imenoval „Altissimo poeta“ in mu je zgodovina v celoti priznala to ime.
Danes govore o Danteju predvsem kot geniju miru med narodi, o borcu v Cerkvi za njeno evangeljsko čistost, kar ima v času ekumenskega cerkvenega zbora svoj poudarjeni smisel, o njem kot prvem državljanu sveta, itd. Vsi narodi ga smatrajo za svojega in ga slave, papež pripravlja o njem posebno encikliko, ki je že naznanjena, tako nekako kot je ob 600-letnici smrti papež Benedikt razglasil Danteja urbi et orbi za dozdaj edinega oficielnega katoliškega pesnika, kljub temu, da je papeže, kandidate za svetnike, neusmiljeno vrgel v pekel in je nekaterim celo vsa pesnitev naperjena proti papežu Bonifaciju Vili., ki je bil kriv njegovega dosmrtnega izgnanstva.
Da, Dante je pesnik — političnih beguncev, in njegova pesnitev je velika pesem svobodi, zato naj se ga mi spomnimo ob priliki tega jubileja predvsem kot takega. Dvajset let je preživel v izgnanstvu. Kot vemo, je bil florentinski župan. Bil je ravno pri papežu kot odposlanec mesta, ko je v Florenci nastal prevrat. Obsodili so ga na smrt, če se ne vrne. Ni se vrnil, ostal je v politični emigraciji, družina pa je ostala doma. In zdaj se je začela njegova begunska pot. Sam opisuje, kako je neslan kruh, ki mu ga dajejo drugi in kako je težka pot stopati po stopnicah gor in dol, moledujoč za gostoprimstvo in službo. Kdo od nas ni šel isto pot?
Težka je bila ta pot od gradu do gradu, ko je on, učenjak in pesnik, moral služiti menda tudi celo za dvornega „norčka“, da se je preživljal. Kakšno ponižanje zanj, ki se je čutil vzvišenega po geniju duha tako, da je pisal pisma papežu in cesarju v mislih na osvoboditev svojega mesta, do katerega je imel ne samo domotožje, temveč tudi zavest, da mora nekaj storiti za njega svobodo. Ko mu je ugasnilo zadnje upanje na vrnitev domov z vojsko, se je umaknil v svojo samoto in začel pisati poezijo o svobodi človeka in človeštva. ..
Mislil je tudi na vrnitev domov in je že pripravljal teren preko prijateljev v Florenci. In ti so mu pisali, da se pripravlja amnestija za vse politične izgnance, tudi zanj; seveda, podvreči se bo moral samo majhni formalnosti: „obredu kesanja“. Obstajala je v tem, da je moral izgnanec iti v spokorni procesiji s sramotno mitro na glavi za vozom v katedralo, kjer mu je bilo potem odpuščeno vse. Dobil je Dante to sporočilo in se mu je odzval ? Da, odzval s pismom, ki se glasi: „Torej to je ljubeznivo oznanilo, s katerim kličejo Danteja nazaj v domovino? Danteja Ali-ghierija po skoraj 15-letnem izgnanstvu?! Je to zaslužil s svojo nedolžnostjo, ki je vsem znana? In njegov znoj in napori pri njegovem študiju?!... Ne, to ni pot, da se vrnem v domovino. Toda ,če mi vi ali drugi najdete drugačno pot, ki bi ne bila nevredna slovesa in časti Danteja, se podam nanjo s hitrimi koraki, če pa se ne najde nobena takšna pot za mojo vrnitev v Florenco, se pač v Florenco nikdar več ne vrnem. Zakaj naj bi se vračal? Ali morda ne morem tu, kjer sem, gledati sijanja sonca' in zvezd ? Ni morebiti mogoče v kateremkoli drugem kraju sveta pod nebom razmišljati o tako dra-i gih mi resnicah, ne da bi se moral podvreči brez slave, pravzaprav sramotno, ljudstvu in mestu Florenci? Da, resnično, tudi kruha mi ne bo manjkalo...“ To je bil odgovor pesnika na ponižajo-Če vabilo domovine. In domovina mu je odgovorila, ne z amnestijo, temveč tako, da je prvima dvema obsodbama na živ sežig dodala še kazen obglavljenja, ,;tako da bo v mukah umrl“. In ta kazen naj bi zadela tudi otroke, ki so
ostali doma. Seveda so ti takoj zbežali in se sestali s pesnikom v izgnanstvu, razen — žene. Po petkratni obsodbi je mogel Dante odgovoriti samo s ponosno samozavestjo: „Izgnanstvo, ki mi je naloženo, smatram za čast! Pasti s pravičnimi, je zavidljiva usoda.“
V takem samozavestnem ponosu in usodni predanosti je pisal svojo vele-pesem, pri kateri sta sodelovala „nebo in zemlja“, kot pravi sam. Toda prav na koncu je že izrazil upanje, da mu bo še pred smrtjo dana vrnitev v domovino. Toda ta vrnitev ne bo ponižujoča, temveč — to upanje je izrazil v XXV. spevu Raja: „Če se bom vrnil, se bom vrnil s slavnim glasom in v slavnostnem oblačilu, da pod studencem krstnega kamna sprejmem lovorjev venec pesnika.“
Tega ni dočakal. Po dvajsetletnem ponosnem in častnem izgnanstvu je umrl v Raveni. Mrtvemu so položili na c!avo lovorjev venec in ga pokopali v — tujini.
Rojstno mesto, ki ga je izgnalo, pa mu je postavilo grobnico: na njej kij) Danteia v oblačilu mestnega župana z lovorjevim vencem na glavi, toda: grob je še danes — prazen. Florenci je ostala čast, da je bila zibelka pesniku, in
vedal, kdaj namerava odpotovati v Hanoi.
Vietcong, se pravi južnovietnamski gverilci, so minuli teden javno pozvali Severni Vietnam, naj jim priskoči na pomoč. Iz Hanoja so seveda takoj dobili pozitiven odgovor. Prav tako je Vietcong dobil zagotovilo od rdeče Kitajske, da lahko računa na človeško in materialno pomoč iz Pekinga. To izhaja iz poročil pekinškega radija, v katerih je kitajska vlada najodločneje zagrozila ameriški vladi, da je „650 milijonov Kitajcev že pripravljenih za poseg v vietnamsko vojno“.
V vietnamski problem je minuli teden začela resneje posegati tudi Moskva, čeprav še vedno večinoma le s > članki v Pravdi in Izvestjah in z izjavami vodilnih kremeljskih krogov. Prihajajo pa v Sev. Vietnam vedno večje količine sovjetskega orožja in drugega vojnega materiala, čeprav se Moskva, kakor kaže, ne namerava aktivno zaplesti v vietnamsko krizo. Reševanje odn. vodstvo te krize Moskva prepušča svojim tovarišem v Pekingu, za katere ve, da jo bodo, kljub temu, da so sprti z njimi, vodili le v dobro svetovnemu komunizmu.
radi tega je predsednik stranke Papandreou sklical za ponedeljek sestanek strankinih poslancev, že pred tem je pa 130 poslancev od 171, kolikor jih ima stranka v parlamentu, podpisalo izjavo, da sprejemajo kot novega predsednika vlade samo Papandreouja in nikogar drugega. S to izjav -’ ,o pa tudi že onemogočili sestavo delovne vlade Stefa-nopoulosu.
'To je postalo jasno na ponedeljkovem sestanku poslancev Sredinske zveze, kajti na njem se je za Papandreoua izreklo 116 poslancev, proti je glasovalo 26. eden se je glasovanja vzdržal, 29 pa jih sploh ni prišlo na sejo. Pri takem razpoloženju v poslanskem klubu je Stefanopoulos opustil misel na sestavo nove grške vlade. Med zasedanjem poslanskega kluba Sredinske zveze je množica na trgu neprestano vzklikala bivšemu predsedniku vlade Papandreouu, ki je na tem sestanku ponovil svojo zahtevo, da mu mora kralj dati možnost, da novo vlado sestavi on, ali pa naj razpiše volitve. Po izidu glasovanja, s katerim so mu poslanci z večino glasov izrekli znova zaupnico, je Papandreou množico na trgu nagovoril z vzklikom „Zmagala je demokracija“.
sramota, da nima njegovega groba... Maščevanje pesnikovo je bilo večje kot kesanje domovine za ponižajoče pogoje vrnitve.
Na tako pot izgnanca mislimo danes mi, ko se spominjamo 700-letnice roistva. Dante je naš pesnik, pesnik političnih emigrantov, pesnik svobode in p o n o s a, ki se zaveda svoje nedolžnosti ter se ne da poniževati od njih, ki so znasilili domovino. Da, tudi nas vabijo domov in tudi mi odgovarjamo z Dantejem: Vrnemo se domov, toda ne „v sramotni procesiji“.. . tudi ne seveda z lovorievimi venci ovenčani.'.. toda: najdite nam drugačno pot..., ki ne bo nevredna slovesa naše borbe doma ne naših žrtev v tujini, kjer nam kaže vztrajati nonos in kjer nam kruha ne primanikuie.. .
Vse dotlej pa tudi mi z Dantejem smatvamo izgnanstvo, ki smo si ga pro-stovelino izbrali sami, za čast! in nadaliuimo svoje delo za svobodo domovine, kakor ga je Dante s svojo božansko — pesnitvijo.
Tej Dantejevi izjavi bi lahko dodali samo še Hugojevo varianto: „Delim usodo izgnanstva s svobodo, in kadar se bo vrnila ona, sem bom vrnil tudi jaz.“
td.
gubil glave.
S tem se je položaj v Grčiji močno zaostril. Kajti malo verjetno je, da bi kralj popustil pred Papandreou jem in ga znova potrdil kot predsednika vlade. V nadaljevanju razvoja političnega položaja zato nekateri predvidevajo možnost, da se bo kralj obrnil na pred-
R.E. Panajotisa Kaneloupulosa, ki razpolaga samo s 107 poslanci v parlamentu in zato njegova vlada s parlamentom ne bi mogla delati. Zato ni izključena možnost razpusta sedanjega grškega parlamenta in razpisa novih volitev. Verjetno bo kralj še prej poskusil tudi s sestavo koalicijske vlade z povsem nevtralno osebnostjo.
Primerjava med korejsko in vietnamsko vojno
V svetovnem časopisju se večkrat omenja, da se bo Vietnam spremenil v novo Korejo. V zvezi s tem je zanimiva statistika, ki jo je pred kratkim objavila ameriška revija Time, ki med drugim pravi:
Ameriška vojska: Na Korejo se je proti komunistom borilo vsega skupaj
1.250.000	mož. V Vietnamu jih je trenutno ok. 80.000, vsega skupaj pa jih je doslej služilo blizu 200.000. — Zavezniki: Južnokorejska vojska je štela
460.000	mož, ostalih zaveznikov (15 držav) pa 40.000. Južnovietnamska vojska šteje trenutno 550.000 mož, ostalih zaveznikov (10 držav) pa je ok. 3.500. — Komunisti: Severnokorejska vojska je štela 135.000 vojakov, kitajskih „prostovoljcev“ pa je bilo 1,000.000; Vietcong šteje trenutno ok. 165.000 mož, medtem ko večina od 450.000 severno-vietnamske vojske še ni nastopila proti Južnemu Vietnamu. — Vojno področje: na Koreji je bilo dolgo ok. 800 km in široko 140 do 300 km. V Vietnamu je dolgo 1800 km in široko 140 km. ■— Zračna vojna: Ameriško letalstvo je bombardiralo vsa področja severne Koreje in je uničilo skoro vso industrijo1
V
IZ TEDNA
Čilski minister za delo William Tha yer je izjavil, da sed. kršč. demokratska vlada v Čilu ne bo naciolizirala rudnikov bakra, ampak bo vztrajala na rešitvi tega vprašanja, kakor ga je predložila vlada, tj. rudnike bakra naj v bodoče izkorišča nova mešana družba iz predstavnikov čilske države in ameriških družb, ki imajo rudnike bakra v zakupu. Novo vodstvo čilske krščansko demokratske stranke s senatorjem Patricijem Aylwinom na čelu, ki v stranki predstavlja zmerno Frei-jevo krilo proti radikalnemu delu, ki ga vodi poslanec Alberto Jeser, je v zvezi z rešitvijo vprašanja bodočega izkoriščanja rudnikov bakra napovedalo verjetnost, da bo predsednik republike dr. Frei to vprašanje predložil v rešitev narodu z referendumom, če bi opo-zicionalne stranke v senatu, v katerem kršč. demokrati nimajo absolutne večine, še nadalje nasprotovale sprejetju zadevnega zakona, ki ga je poslanska zbornica že odobrila. Zadnja poročila navajajo, da čilski radikali kažejo pripravljenost za razgovore s kršč. demokrati pod kakšnimi pogoji bi bili pripravljeni glasovati za odobritev zakona o ustanovitvi mešane čilsko-ame-riške družbe za izkoriščanje rudnikov bakra.
Brazilski predsednik maršal Castelo Branco je izjavil, da bodo v oktobru volitve v enajstih brazilskih državah. S tem je zavrnil govorice nasprotnikov vlade, češ, da volitev sploh ne bo. Toda predsednik Branco je opozoril, da vlada s temi volitvami „ne bo dovolila povrnitve preteklosti, ki jo vsi obsojamo in je nihče tudi ne želi“. Vlada tudi ne bo 'dopustila, da bi kdo „volitve izrab-lial kot inštrument korupciie, nasilja in za sabotažo revolucije“. Minister za vojsko general Artur Costa Silva je po gornji predsednikovi izjavi naglasil, da voiska, mornarica in vojno letalstvo v Brazilu povsem odobravajo predsednikovo stališče. V zvezi z volitvami v enajstih brazilskih državah je zanimivo, da je stranka odstavljenega brazilskega predsednika Goularta brazilska laburistična stranka postavila za svojega kandidata za guvernerski položaj v državi Guanabara, v kateri je tudi biv. bra-
in skoro polovico stanovanjskih stavb; z bombardiranjem Severnega Vietnama so doslej porušili nekaj nad 35 mostov in nekaj petrolejskih skladišč, medtem ko so industrijski kompleksi Hanoja in Hajfonga ostali nedotaknjeni. — Cena vojne: v korejski vojni so imeli Amerikanci 54.246 mrtvih, 103.284 ranjenih, 7.140 pa je bilo ujetih. Ostali zavezniki pa so imeli 50.194 mrtvih in 194.297 ranjenih. Komunisti so utrpeli 1,347.000 mrtvih in ranjenih. V vietnamski vojni so Amerikanci imeli doslej nekaj nad 500 mrtvih, 2720 ranjenih in 14 ujetih; Južnovietnamci pa 25.000 mrtvih in 48 tisoč ranjenih, medtem ko je vietcong (komunisti) utrpel ok. 107.000 mrtvih in ranjenih. — Zaključek: Na Koreji so komunisti po treh letih, enem mesecu in dveh dneh bojev podpisali premirje, s katerim je 38. vzporednik ostal meja med Severno in Južno Korejo. Danes je Južna Koreja neodvisna, nekomunistična država, katere severno mejo straži
50.000	meriških in 550.000 južnokorej-skih vojakov; v Vietnamu pa konca vojne nihče ne vidi, je pa tudi povsem drugačna, kakor pa je bila korejska, zaradi neodločnosti svobodnega sveta žrtvovati se za svobodo.
teden
zilska prestolnica Rio de Janeiro, biv. vojnega ministra v vladi predsednika Juscelina Kubička, maršala Henrika Teixeiro Lotta. Proti njegovi kandidaturi, katero podpira tudi Kubičkova socialdemokratska stranka, je odločno nastopil sedanji vojni minister gen. Artur Costa Silva z izjavo, da ta kandidatura „ni samo protirevolucionarna, ampak celo prevratna“.
Visoka brazilska vojaška osebnost je dopisniku UP, z ozirom na manifest, s katerim komunisti pozivajo na revolucijo, izjavila, da ima vojaška informativna služba točne podatke o komunistični delavnosti ter o njenih načrtih, če se bodo komunisti spustili v gverilsko vojno, bodo uničeni.
V	Peruju vojaške in policijske sile v Andskem predelu preganjajo kom. gverilce iz dosedanjih področij ter jim povzročajo velike izgube. Večje število kom. gverilcev so tudi ujeli. Vlada je za olajšanje nastopanja proti prevratnikom podaljšala še za nadaljnjih 30 dni obsedno stanje v državi.
Predsednik ZDA Jonhson je 6. tm. podpisal zakon o dopolnitvi splošnega zakona o državljanskih pravicah iz leta 1964, s katerim so sedaj dobili volilno pravico tudi črnci v ZDA.
V	Zahodni Nemčiji bodo 19. septem bra splošne volitve. To bodo prve parlamentarne volite, ki jih bo vodil sed. kancler Erhard kot Adenauerjev na slednik. Volilni boj med krščanskimi ds mokrati in nemškimi social-demokrati, ki so se leta 1959 odrekli marksizmu, bo tokrat še odločilnejši, kakor je bil pri prejšnjih volitvah. Socialni demokrati bi na vsak način radi zamenjali krščanske demokrate, ki so na vladi že od leta 1949.
Izvršni odbor Zveze evropskih kr ščansko demokratskih strank je zasedal v mestu Stresa v Italiji. Na sestanku so bili predstavniki kršč. demokratskih strank iz Italije, Francije, Zahodne Nemčije, Holandije, Belgije, Švice in San Marina. Razpravljali so o evropskem vprašanju. V skupnem poročilu o zasedanju naglašajo, da imajo krščansko demokratske stranke v Evropi dolžnost doprinesti odločilen delež, da bi prišlo do evropske politične integracije.
XIII. socialni dan slov.
Slovenski protikomunistični naseljenci v Argentini so imeli v nedeljo 8. avgusta tl. XIII. socialni dan. Pripravil ga je stalni odbor za socialne dneve v Argentini, ki mu predseduje g. Avgust Horvat. Posvečen je bil sloven-àkemu izobražencu. Ker pa je letošnji socialni dan v letu, v katerem se demokratski Slovenci po vsem svetu spominjajo 100-letnice rojstva dr. Janeza Ev. Kreka in 25-letnice smrti dr. Antona Korošca, se je za slovenski narod obeh zaslužnih slovenskih mož spomnil tudi socialni dan s posebnim predavanjem.
XIII. socialni dan se je začel ob 8. uri z mašo v Slovenski kapeli, ki jo je imel po namenu socialnega dne g. dr. Alojzij Starc. V pridigi je razvijal misli. ki so se nanašale tudi na predmet razprav letošnjega socialnega dne. Poudarjal je nujnost dela za skupnost, za narod, zlasti izobraženca, ter poudarjal zvezo, ki jo morajo imeti ljudje najprej z Bogom, zatem s svetom in med seboj, s skupnostjo ter ljubezen, ki mora biti podlaga vsemu delu in življenju.
Po maši je v dvorani Slovenske hiše začel XIII. socialni dan predsednik stalnega odbora za socialne dneve g. Avgust Horvat. Pozdravil je najprej vse, ki so prišli nanj zatem pa povedal, da je ta dan v letu 100 letnice rojstva dr. Jan. Ev. Kreka in 25. letnice smrti dr. Antona Korošca. Proslavi njunega spomina se pridružuje tudi socialni dan. Zatem je navajal, da je let. socialni dan posvečen razpravi o slovenskem izobražencu. Vprašanje slovenskega izobraženca je važno socialno, družbeno vprašanje in prav zato ga je odbor za prirejanje socialnih dni določil za temo let. zborovanja. Obenem s tem hoče izreči tudi priznanje 20 letnemu nesebičnemu in požrtvovalnemu delu tistim slovenskim izobražencem, ki se neprestano izživljajo v naporih in žrtvah za koristi skupnosti, naroda. Obenem naj bo tudi povabilo vsem tistim, ki še stoje ob strani, naj se pridružijo delu za slovensko narodno skupnost.
Vprašanje slovenskega izobraženca let. socialni dan gotovo ne bo mogel rešiti, toda veliko bo storil že s tem. da bo na ta problem opozoril in nakazal smernice, kako naj bi ga bilo reševati.
Končno je govornik naglašal, da so bili vloženi izredni napori ter izredne finančne žrtve v postavitev Slovenske hiše in slovenskih domov po slovenskih naseljih v Argentini. Vse to z namenom, da bi se slovenska narodna zavest ohranjala kar naprej. Vprašuje se, ali obstoja tudi zagotovilo, da se bo tako tudi zgodilo in ali ne grozi nevarnost, da bodo čez leta ostali le zidovi teh slovenskih domov, v katerem pa več ne bo slovenskega življenja. Velika odgovornost za to pada prav na izobraženstvo, kajti narod ne more ob-
naseljencev v Argentini
sto jati in se razvijati brez tistih, ki mu omogočajo kulturno rast in razvoj ter mu kažejo smer v bodočnost.
Po teh uvodnih predsednikovih razmišljanjih je bilo na njegov predlog izvoljeno predsedstvo XIII. socialnega dne. Izvoljeni so bili: za predsednika dr. Tine Debeljak, za podpredsednika g. Marko Kremžar, za tajnika g. Stanko žužek, kot člani pa gdč. Majda Tomažin, predsednica Slovenske dekliške organizacije, g. Andrej žužek, predsednik Slov. kat. akademskega društva in g. Jernej Dobovšek, predsednik Slovenske fantovske zveze.
V imenu predsedstva se je zahvalil za izvolitev g. dr.Tine Debeljak. Prešel je takoj na dnevni red.
G. RUDA JURČEC
je imel prvo predavanje pod naslovom „Skrb dr. Janeza Ev. Kreka in dr. Antona Korošca za slovensko izobraženstvo in kulturni napredek naroda“.
Prikazal je rast slovenske narodne zavesti od leta 1848 naprej ter gibanje, ki je nastalo po 1. kat. shodu in naslednjih ter izredno delo dr. Janeza Ev. Kreka in dr. Antona Korošca „za slovensko izobraženstvo in kulturni napredek naroda“. Poudarjal je, da sta bila oba ne samo politična, ampak tudi velika kulturna delavca. Dr. Krek je bil npr. med drugim predsednik Leonove družbe, predhodnice Društva za humanistične vede, iz katere so po zaslugi in naporih dr. Korošca Slovenci dobili svojo Akademijo znanosti in u-metnosti.
Predavatelj je svoje predavanje razširil še na sodobno problematiko slovenstva ter v njem razvijal svoje misli o njej.
G. PROF. ALOJZIJ GERŽINIČ
je bil drugi predavatelj. Njegovo predavanje je imelo naslov „Izobraženec v družbi“.
Predavatelj je obravnavano snov zagrabil z vso njemu lastno temeljitostjo. Najprej je razložil pojm izobraženca sploh, njegov odnos do družbe, do naroda. Poudarjal je naloge, ki jih ima do naroda, v katerem mu je delovati in mu posredovati vse dobrine: verske, kulturne, narodne, ki ga dvigajo na vseh področjih. Za tako delo mora biti izobraženec sam notranje popolno zgrajen na trdnih verskih in moralnih osnovah. Zlasti mora biti jasno opredeljen njegov odnos do komunizma, ki je zasužnjil slovenski narod s svojim materialističnim sistemom. V tem pogledu je najostreje obsodil prizadevanja vseh tistih, „levih katoličanov“, ki so si nadeli nalogo, da bi rehabilitirali „krščanskega socialista“ Edvarda Kocbeka zlasti v katoliškem taboru. Predavatelj je tudi citiral Kocbekova opisovanja svojega življenja in dela v tržaškem Novem listu v članku „Kdo sem“, v katerem pravi na eni strani, da ni komunist, zatem pa sam zatrjuje
dobesedno: „Intenzivno se soočam z marksizmom kot nosilcem nastopajočega socializma. Pri tem mi ne ostaja sporen socializem kot neizogibna družbena oblika prihodnosti.“
Tehtna izvajanja g. prof. Geržiniča so udeleženci XIII. socialnega dne, čeprav so bila dolga, sprejeli z velikim odobravanjem, kar je potrjevalo, da je bilo predavanje zanimivo in da so mu s pozornostjo sledili.
G. TINE DEBELJAK (ml.) je bil zadnji predavatelj na letošnjem socialnem dnevu. Govoril je o temi „Slovenski izobraženec v Argentini“. Predavanje je bilo zanimivo, zlasti* ker je predavatelj v podkrepitev svojih izvajanj navajal statistične podatke o novem slovenskem izobraženstvu, ki nastaja med Slovenci v Argentini. O-pozarjal je na veliko odgovornost staršev in slovenske skupnosti, ki jo ima do slovenske mladine, kajti storiti je treba vse, kar je le mogoče, da bo čim več slovenske mladine ne samo končalo srednjo šolo, ampak študiralo tudi na univerzah. Omenjal je, da trenutno študira na argentinskih univerzah 83 slovenskih študentov.
Po referatu g. Tineta Debeljaka ml. je bil odmor.
V nadaljevanju socialnega dne je predsednik zborovanja g. dr. Tine Debeljak prebral pozdravna pisma predsedniku NO za Slovenijo g. dr. Mihi Kreku in buenosaireškemu nadškofu kardinalu dr. Antonu Caggianu. Besedilo obeh pozdravnih pisem so udeleženci XIII. socialnega dne odobrili z živahnim odobravanjem.
Po 'daljši debati o referatih, ki so bili na sporedu XIII. socialnega dne protikomunističnih slovenskih izseljencev v Argentini, so bile sprejete naslednje
RESOLUCIJE
1.	Dr Janez Evangelist Krek in dr. Anton Korošec, katerih obletnic se spominjamo letos, sta nam dala velik vzgled izobraženca v službi svojega naroda. Nista mu samo posredovala svoje znanje in se trudila za njega duhovni in tvarni blagor, ampak sta skupnost tudi vz,"^jpla, da je znala njih delo doumeti, sprejeti in delati za napredek na vseh področjih.
2.	Naloge izobraženca so posredovanje in uresničevanje kulturnih vrednot, prizadevanje za smiselno urejeJ nost družbe, vnašanje dinamike v njen razvoj in kritično presojanje razmer in dela.
3.	Da pa izobraženec te naloge lahko opravlja, mora biti dorasel svoji stroki, biti predan duhovnim vrednotam, se mora zavedati odgovornosti in mora gojiti samostojno kritičnost.
4.	Njegova prizadevanja bodo ostala brez učinkov, če ne bodo našla v občinstvu odmeva. Drugi pogoj za u-spevanje je svoboda ustvarjanja, intelektualnega dela sploh.
Iz življenja in dogajanja v Argentini
Tujci in volitve v Argentini
V Sv. Sloveniji smo poročali, da vlada razmišlja o možnosti izdanja novega zakona o volitvah, po katerem bi lahko glasovali pri splošnih, in ne samo pri občinskih volitvah tudi tujci, bivajoči že več let v Argentini, čeprav še nimajo njenega državljanstva, ampak so državljani katerekoli države na svetu. Tedaj so listi tudi poročali, da nameravajo za tujce pripraviti posebne volilne komisije, ločene od običajnih za državljane moškega in ženskega spola. Kadar pa se o tej možnosti piše ali govori, takrat vsi resni krogi poudarjajo: da je na jugu mnogo Čilencev in na severu odn. v bližini Buenos Airesa mnogo Bolivijancev in Paraguajcev, o 'katerih politični pripadnosti ni dosti znanega; da je mnogo emigrantov španskega in italijanskega rodu, o katerih ni nujno, da bi vedno glasovali za res pravo demokratično linijo, in da je končno najmanjši odstotek emigrantov nemškega, angleškega, slovanskega izvora, ki spremljajo razvoj Argentine ne samo dz osebnih razlogov, ampak tudi iz skupinskih.
Med emigrantskimi skupnostmi je prišlo v zadnjem času do še tesnejšega sodelovanja, ki se odraža v združitvi teh skupnosti v poseben Odbor skupnostnih združenj, katerega vodi Juan Bioco, tajnik je pa Constantino Pablo Gaietti. Ta odbor je priredil umetniški festival ob 149-letnici praznovanje 9, julija.
Notranji minister dr. Paimero je pred dnevi izjavil, da v njegovem ministrstvu preučujejo gradivo za spopol-nitev zakona o državljanstvu in o naturalizaciji. O vprašanju volilne pravice inozemcev pa zaenkrat še ne.
Novi državni tajništvi
V poslanski in senatni zbornici je bil sprejet zakonski osnutek o ustanovitvi državnih tajništev za rudarstvo in industrijo. Za rudarstvo in industrijo je doslej obstojalo skupno drž. tajništvo za industrijo in rudarstvo. V poslanski zbornici so pa poslanci predložili zak. osnutek o ustanovitvi državnega tajništva za stanovanja.
Načrt za ureditev železniškega prometa, določa, da ne bo množičnih odpustov uslužbencev. 35.000 žel. nameščencev bodo pa premestili iz dosed, položajev na mesta, kjer so potrebni; predvideva obnovitev okoli 7000 km tračnic, popravilo 11.000 tovornih vagonov, nabavo emake številke tovornih vagonov. O-sebnih vagonov mislijo popraviti 1450, novih pa kupiti 2450. Delo v zaprtih žel. delavnicah bodo obnovili samo tam, kjer se bo izkazalo, da ni deficitno. Izvedba načrta za obnovo železnic bo stala 80.000 milijonov pesov, izvesti ga pa nameravajo v letih 1965 do 1969.
Velik uspeh 79. mednarodne razstave plemenske živine
Na letošnji 79. mednarodni razstavi čistokrvne plemenske živine je bilo prodane živine za 523.504.000 pesov. Cene za campeone posameznih pasem so letos dosegale rekordne višine. Najvišjo ceno je dosegel, kot smo že poročali, bik pasme Aberdeen Angus in sicer 29 milijonov pesov, campeon pasme Shorton je bil prodan za 6 milijonov pesov, pasme Holando—Argentino za 3,200.000, Hereford za 10,700.000, Polled Hereford za 4,700.000, Charolais za 2,600.000 pesov itd.
Pred izidom Vauhnikovih spominov
„Med glavne in najtežje priprave zarvojno v mirnem času spada organizacija obveščevalne in vohunske službe — in to predvsem strateške — v vseh državah, ki bi utegnile kdaj priti v poštev kot sovražnik in vojaški nasprotnik. Taka organizacija je kot ribičeva mreža, v kateri pred stavljajo poedini obveščevalni centri in vohunska gnezda večje ali manjše vozle s primerno posadko izvežbanih sodelavcev, ki v primeru vojne avto matično prevzamejo službo in zato tudi že razpolagajo z ustreznimi zvezami, sredstvi in predvsem denarjem.
Danes je namreč tudi najboljše vojaško vodstvo brez moči, hromo in 5 6
5.	V izseljenstvu se mora slovenski izobraženec še posebej posvetiti razmahu duhovnosti, boju za slovenstvo v domovini in zdomstvu in sodelovanju z mladimi izobraženci.
6.	Starši, pa tudi celotna skupnost morajo skrbeti za vzgojo inteligenčnega naraščaja, čimveč naše mladine naj doseže najvišjo stopnjo izobrazbe.
slepo, če ne razpolaga s popolno in strokovno izšolano obveščevalno službo.
Tako začenja eno izmed svojih poglavij v spominih Vladimir Vauhnik. Nato pa nadaljuje:
Morda ni bilo samo naključje, da je bila izbrana tudi Ljubljana za eno glavnih obveščevalnih središč zahodnih sil za primer vojne proti Nemčiji in to že več let pred začetkom druge svetovne vojne. .
„Na prste lahko preštejemo Ljubljančane, ki so vedeli, da je bil nekje v središču mesta lepo urejen podzemski prostor, ki je bil iopremljen z> najmodernejšimi pripomočki obveščevalne službe-“
Ta nadvse zanimiva knjiga bo do-tiskana še ta teden. Ko bo knjigoveznica končala svoje delo, bodo Vauhni-kovi spomini v prodaji. V eni prihodnjih številk bomo objavili ceno tako za broširano kakor vezano knjigo, ki bo obsegala okrog 450 strani z ilustracijami.
Kdor si hoče zagotoviti svoj izvod to lahko stori osebno ali pismeno v upravi Svobodne Slovenije.
Spomini na mi
Kmalu po velikem Evharističnem kongresu v Buenos Airesu leta 1935, kjer smo bili tudi Slovenci kar lepo zastopani pod vodstvom č. g. Kastelica, je naš duhovni vodja odpotoval v domovino. Datum mi je ušel iz spomina. Vem pa le, da smo tedaj govorili: Dr. Korošec je na vladi (menda je bil' to po padcu živkovičevega režima), tet bo naš duhovni pastir izposloval izboljšanje našega dušnopastirstva s tem, da bo pridobil še kakega duhovnika tei enega ali več učiteljev, za našo buenos-aireško naselbino, ki je tedaj štela okoli
24.000	duš, par tisoč rojakov pa je bilo raztresenih v Rosariu, Cordobi in drugod.
Revijo „Duhovno življenje“, ki je že kako leto in pol izhajala kot samostojna publikacija, je izročil g. Barettu, ki je tedaj delal kot črkostavec v tiskarni „Poliglota“, kjer so se v glavnem tiskale naše publikacije, ter g. Mirkotu Peljkanu, ki je bil upravnik „Slovenskega tednika“.
Iz meni neznanih vzrokov se g. Kastelic ni dobro razumel z dr. Kjudrom, ki je bil glava in srce kulturnega društva Tabor, ter urednik tednika „Slovenski list“; tako društvo kot list sta bila narodno usmerjena. Društvo je tudi imelo slovenske šolske tečaje pod vodstvom učitelja g. Rudolfa Lebana.
Tudi z našimi diplomatskimi narod-
gra. Hladnika
nimi zastopniki ni bil g. Kastelic velik prijatelj. Baje je dobil službo na ladji, da se je tako prepeljal v Evropo, kei revija mu prav gotovo ni nudila toliko zaslužka.
Kako leto poprej me je v družbi Bratovščine živega rožnega venca zaprosil, da bi namesto njega sprejel „funkcijo“ 'dopisnika naše naselbine pri Izseljeniškem vestniku Rafaelove družbe
v Ljubljani. Zavrnil sem, a sta me s pok. g. Laknerjem tako dolgo navijala, da sem sprejel s pogojeni, da mi, g. Kastelic, popravlja slovnične napake, da bo stvar „za med ljudi“.
Prav zelo smo ga pogrešali; tem. bolj, ker je odpadla slovenska služba božja pri sv. Neži na Paternalu, še bolj pa popoldanske večernice. G. Kastelic je namreč vpeljal navado, da smo se vsako nedeljo po večernicah, kamor so prihajale številna dekleta in žene, ki so bili služkinje pri mestni gospodi ter zaradi tega niso mogle k dopoldanski maši, zbirali na župnijskem dvorišču in posedli po nalašč za nas pripravljenih klopeh, od koder je sleherno nedeljo donela naša pesem.
V odsotnosti g. Kastelica je revija izšla le parkrat. Tudi službo božjo je na Paternalu opravil nekajkrat hrvaški duhovnik g. Ruskovič, s katerim sta bila velika prijatelja. Nekega dne pa je zašumelo: „V nedeljo bo spet slovenska
sv. maša, pa ne na Avalos, marveč na Avenidi del Campo, ter tudi ne bo gospoda Kastelica.“ Nekam nezaupno smo se zbirali v „novi“ cerkvi. Ni sq nam zdelo tako domače in prijazno kot pri sv. Neži, in še brez veselega Kastelčevega obraza.
Pred oltarjem se prikaže visok ko-Ščat duhovnik z besedami: „Prinašam vam pozdrave iz domovine... — Kjer sem dosedaj služboval v domovini, so me klicali kar preprosto g. Janez.“ Dodal je še, da g. Kastelica ne bo še nekaj mesecev nazaj, ker skuša doma pripraviti pot še kakemu duhovniku, če bo mogoče s Primorske, kar so naše organizacije podčrtale v prošnji na Prvi izseljenski kongres’ v Ljubljani 1. julija 1935. In res: prav kmalu je bil pri nas č. g. David Doktorič, ki je danes, žal, že med pokojnimi.
G. Janez, tako smo ga res imenovali, je izjavil, da je prevzel do vrnitve g. Kastelica uredništvo „Duhovnega življenja“, ki bo začasno izhajalo mesečno. Sklical je sodelavce ter se lotil dela. „Do sedaj še nisem opravljal uredniških poslov, pa upam da bo šlo,“ je izjavil.
Po Kastelčevi vrnitvi sta se oba namestila kot kaplana v fari sv. Jožefa v Floresu, od koder je kmalu g. Kastelica zaneslo v gorovje Acancague, ter je usoda hotela, da je ostal tam za vedno...
G. Hladnik se je pozneje premestil v faro sv. Antona v ulici Caseros, od tod pa k sv. Rozi na avenidi Belgrano.
Ta leta so bila za g. Janeza najbolj plodovita. V kolikor so mu razmere dopuščale je potoval po širni Argentini, kjer je slutil, da živi kak rojak. Od Slovencev je bil za pok. Francetom Kraševcem, ki je ibil štajerski rojak in po poklicu trgovski potnik, najboljši poznavalec Argentine. Pri teh potovanjih je imel g. Janez dva namena: nabrati gradivo za polnitev strani revije pod rubriko „Po Argentini sem in tja“, ter zbirati finančna sredstva za kritje stroškov, ki so se pa vedno zaključili s skromno plačo izseljenskega kaplana.
Ko je v Evropi izbruhnil vojni vihar, ter je bila naša domovina po tujcih zasedena, je prišla revija z urednikom vred v najhuše škripce. G. urednik se ni mogel s svojim pisanjem izneveriti svojim načelom verskega prepričanja, naša javnost pa je šla, kot slovenski narod, ponižan in zasmehovan, vedno proti levici, ker le tam je bila videti morebitna moč, ki bi bila v stanju streti okove suženjstva naše domovine in slovanstva.
V onih časih smo največ konkretnih novic iz domovine dobili prav v „Duhovnem življenju“. Menda jih je urednik g. Janez dobival iz Rima in delno od njegovega rojaka pok. Gabrovška iz Severne Amerike.
Le malo naših ljudi je oni čas razumelo g. Janeza v prizadevanju vzdržati ravnotežje ter ločiti ideologijo od domoljubja, če je revija zagovarjala verska načela je bila zaznamovana kot fašistična, če je pa urednik ob kaki priliki dal duška narodnemu čutenju, je za to pozneje žel očitek komunizma.
Večkrat mi je potožil o nerazumevanju; zaupal mi je kakor le redkim. Včasih so prišle tudi besede nesporazuma, a g. Janez je bil tako duhovnik kot človek preprosta in odkrita duša.
Bilo je koncem leta 1945, ko me spet veselo preseneti g. Janez z obiskom: „Danes prihajam po posebnih opravkih,“ je dejal. „Jedro je tole: Ste kaj pri denarju g. P.?“ — „Nič,“ sem odvrnil, „še danes’ plačujem obroke za hišo, pa sem si nakopal že nov dolg. Vidite g. Janez. Hiša je obrnjena na senčno stran, vsa vlažna in mokra, in otroci vso zimo ne vidijo zlatega sonca. Zares se bojim, da ne bo pustilo to slabih posledic; zato sem kupil zemljišče, da spravim otroke iz te gnilobe... “
„Veste kaj,“ me prekine g. Janez, „veliko človekoljubno in krščansko dobro delo storite, če ta prostor prepustite meni; postavil bi tu zasilne, čeprav lesene prostore za rojake begunce, ki so na poti v Argentino. Kam naj jih spravim?“ Tedaj sem bil v zadregi, končno sem se pa le opogumil: „Ali ne zahtevate preveč, g. Janez ? če bi
4^jPS
*-
S»

Koliko časa je treba delati v Jugoslaviji za hrano?
„Svet“, beograjski časopis, prinaša zanimive podatke, koliko časa je treba delati za posamezna živila. Povprečno je delavec v 1. 1964 potrošil za hrano 46% svojega zaslužka, če je že sama hrana skoro polovico zaslužka, potem ostane polovica za stanovanje, kurjavo (je silno draga), obleko, perilo razvedrilo in kulturne potrebe (listi, knjige) in še šolanje otrok! Težko je priti na kraj, če hrana vzame polovico. To pomeni draginjo, kot jo nima kaka država! Za kilo kruha je treba delati 33 minut, za kilo svinjskega mesa 5 ur, za kilo govedine 5 ur in 19 minut, za eno jajce 16 minut, za srajco iz popelina 17 ur in za par čevljev 29 ur. To so računi beograjskega lista, ne naši, torej ne bodo črnogledi! (Am. Slov.)
Na občnem zboru Zveze društev pravnikov Slovenije je bila sklenjena združitev strokovnih revij „Pravnik“ in „Javna uprava“ v skupno revijo „Pravnik“, katero ureja dr. Jože Juhart. Doslej je bil predsednik Zyeze dr. Teodor Tominšek, na občnem zboru je pa bil izvoljen za novega predsednika dr. Darko Černej, sodnik ustavnega sodišča Slovenije. Zveza društev pravnikov Slovenije ima 11 društev s 1.210 člani. Na občnem zboru so se pritoževali, da število članstva ljubljanskega društva niti zdaleč ne raste v razmerju z vsakoletnim številom na novo diplomiranih
Italijanska politično kulturna revija Umana, ki izhaja v Trstu, je v let. štev. 1-3 objavila na dveh straneh sedem izbranih pesmi Srečka Kosovela.
V Ljubljani je nedavno predsednik sedanjega kom. izvršnega sveta Vik-
tor Avbelj izročil visoka odlikovanja biv. koroškemu deželnemu glavarju Ferdinandu Wedenigu in kult. referentu koroške deželne vlade dr. Othmarju Ru-danu. Oba je Tito odlikoval za zasluge pri razvoju političnega, kulturnega in gospodarskega sodelovanja med Koroško in Slovenijo odn. Avstrijo in Jugoslavijo. Wedenig je dobil red jug. zastave z lento, dr. Rudan pa isti red z zlatim vencem.
Umrli so. V Ljubljani: Prof. Justina Podpac, v. bibliotekarka, Jakob Zupančič, upok., Antonija Mandelj, upok., Anči Klopčar, Marija Kocjančič roj. Strah, Robert Soli, biv. trgovec v p., Ivan Židan, livarski mojster v p., Leopold Žuljan. Mira Majcen roj. Zagorjan, učit. v p., Lojze Klemenčič, strojevodja v p., Silvester Klun, uslužb. Triglav filma, Mihael Slapšak, Andrej Jankovič, ključavničar, Jernej Kožar, Alojzija Srebot in Anton Bolta, upok. v Sneberjah, Jožef Kerne, strojevodja v Konjskem pri Sevnici, Lojze Colarič, pos. v Dolu pri Podbočju, Tone Grandovec, mizarski mojster v Vidmu-Do-brepolju, Nežica dr. Jevškova v Viž-marjih, Marjeta Novak roj. Zupan v Vojniku, Janez Bajželj v Stražišču pri Kranju, Andrej Jankovič, strojni ključavničar v Stranski vasi, Inka Kladnik roj. Karba v Ljutomeru, Amalija Mestnik roj. Medved v Trbovljah, Francka Čigon v Postojni, Cilka Por roj. Gregorc v Podhomu pri Gorjah, Franc Ladiha, žel. upok. v Kranju, Štefan Šiftar, biv. pos. v Depali vasi, Lucija Novak roj. Jezovšek v Sladki gori, Alojzij Kogovšek, upok. v Dravljah, Jože Mikuš, upok. v Žalcu in Olga Legat roj. Franzot v Mariboru.
SLOVINCI V ARGENTINI
BUENOS AIRES
Komemoracija za msgr. Janezom Hladnikom
Slovenski naseljenci ki so prišli v Argentino med prvo in drugo svetovno vojno, so priredili v nedeljo dne 8. avgusta ob štirih popoldne žalno komemoracijo za msgr. Janeza Hladnika, ki je dolgo vrsto let opravljal dušno skrbstvo med njimi, zanje posredoval pri oblasteh ter zanje pisal in izdajal versko revijo Duhovno življenje. Bila je v sestrskem zavodu v ul. Avda. del Campo v Buenos Airesu, kjer so imeli stari slovenski naseljenci več let svojo mašo.
Za rajnega msgr. Janeza Hladnika je imel najprej mašo g. dr. Alojzij Starc, med njo je lepo prepeval slovenski pevski zbor pod vodstvom pevovodje g. Cirila Krena.
Po maši je bilo v zavodski dvorani žalna komemoracija, katere se je udeležilo nad 300 Slovencev. Na sporedu je bilo petje slovenskih otrok pod vodstvom gdč. Planinškove ter recitacije.
Spominski govor o življenju in delu nedavno umrlega msgr. Janeza Hladnika je imel g. Gregorič.
Proslava je izzvenela v močan izraz hvaležnosti starih slovenskih naseljencev v Argentini pokojnemu gospodu Janezu za vse delo, ki ga je zanje opravil z vso nesebičnostjo in požrtvovalnostjo.
Romanje Slovencev v Lourdes bo v nedeljo 22. avgusta; začetek romarskih pobožnosti ob 15.30. Udeleženci romanja bodo dobili spominske podobice s sliko nedavno umrlega msgr. Janeza Hladnika.
„Rifa“ za Slovensko hišo bo 27. avgusta. Dobitek $ 50.000.
Osebne novice
čolnu, prov. Bs. Aires. Lincolnski g župnik jo je krstil na ime Marija Silvija, za botra sta pa bila Stanislav žužek in ga. Jana Rode. Srečnim staršem naše čestitke!
f Terezija Corn roj. Logar. Iz domovine je prišlo sporočilo, da je dne 25. julija tl. umrla v Rovtah znana in požrtvovalna gospa Terezija Corn roj Logar. V globokem krščanskem duhu je vzgojila svojo številno družino, ki se je po koncu druge svetovne vojne delno razpršila po svetu. Pokopali so jo na pokopališču v Rovtah dne 27. julija tl. ob veliki udeležbi domačinov Vsem preostalim izražamo globoko sožalje, zlasti v Argentini živeči hčerki gospej Tereziji, soprogi g. Leopolda Novaka, predsednika Slov. doma v San Martinu, in sinu Andreju, ki se tudi živahno udejstvuje v sanmartinskem lomu.
RAMOS MEJIA
Gradbeni načrti Slomškovega doma
V soboto, 31. julija, je bil informativni sestanek članov Slomškovega doma. Na sporedu je bilo posvetovanje o gradbenih načrtih za nove prostore doma. Zanimiva tema tega posvetovanja je privabila lepo število članov, posebno še takih, ki se bavijo z gradbeno stroko. Ob tej priložnosti so člani spoznali zamisli novih prostorov. Osnutke teh je izdelal arh. Marijan Eiletz. Že pred pričetkom sestanka so člani z velikim zanimanjem pregledovali posamezne prednacrte. Pozornost je vzbujala maketa novega doma, katero je izdelal g. Štefan Bizjan. Sestanek je vodil predsednik g. Marijan šifrer, ki je po pozdravu utemeljil potrebo novega doma. Med drugim je podal naslednje misli:
„Upravni odbor je bil pri razmišljanju o bodoči stavbi postavljen pred odločitev: ali na hitro postavi nekaj enostavno zamišljenih prostorov, ki bi se že v kratkem času izkazali kot nepraktični in premajhni, ali pa izvede to, kar predstavlja minimalno zahtevo za zdrav razvoj našega doma. Odločili smo ^e, da bomo imeli pred očmi naslednje ideje:
1.	Zgraditi je potrebno dom, ki ne bo samo za nas, temveč tudi za bodoče rodove.
2.	Stavba bodočega doma naj res zadovolji zahteve zdravega in uspešnega razvoja vse naše organizirane slovenske srenje.
3.	Ugoditi je treba čim večim, včasih zelo različnim potrebam in oblikam našega društvenega in socialnega življenja.
4.	Ne bi radi, da bi že čez nekaj let slišali očitek: Ko bi takratni upravni odbor gledal samo dve pedi naprej in potrošil nekaj stotisoč pesov več, bi bil dom danes prav tako plačan, prostori bi pa bili popolnoma nekaj drugega.
Veliko ur je bilo žrtvovanih za raz-
SAN MARTIN
Filmski večer v soboto, 7. avgusta, zvečer je privabil toliko gledalcev, da bi lahko napolnili dve dvoranici. G. Jože Jože Leskovar je predvajal vrsto lepih in zanimivih filmov iz življenja Janeza XXIIL, predsednika Kennedya, o naravnih lepotah Afrike, vzponu na alpske vrhove itd. Gledalci so bili z večerom zadovoljni in hvaležni g. Leskovarju za lepo predstavo. Tudi pri tej priložnosti se je videlo, da Slovenski dom v San Martinu nujno potrebuje
Izlet v La Plato, članice SDO v San Martinu so skupaj z mladenkami in na-raščajnicami v nedeljo obiskale glavno mesto buenosaireške province La Plata. Izleta se je udeležilo rekordno število deklet — točno 50. Vodstvo izleta je bilo v rokah gdč. Saše Hartman in odbora SDO. Dekleta so si ogledala veličastno gotsko katedralo, razne javne palače in trge ter svetovnoznani naravoslovni muzej, kjer jim je argentinska profesorica tolmačila razstavljene predmete. Vesele in zadovoljne so se zvečer vrnile v Slovenski dom, kjer so jih pričakovale koline.
Tudi druge koline dne 8. avgusta so kljub slabemu vremenu, ki r>e se je pozneje popravilo, privabilo lepo število gostov, ki so z užitkom okušali dobrote, ki jih je mojstrsko pripravil g. Miklavec. Orkester Moulin Rouge pa je poskrbel za veselo razpoloženje.
V sah teden ena
SLOVO
Branko Rozman
Sonce na nebu,
Sarki na tleh, čaša pri hlebu, solze v očeh.
Mati, odrežite kruha za pot!
Culo navežite, nagnite sod!
Pokrižajte zdaj me, mati, jaz grem.
Bo videl še kdaj me domek, ne vem.
SLOVENSKA VAS
Berčičeva mama —- osemdesetletnica
Te dni obhaja svojo 80-
Krajnik. Pri krstu bo dobila ime Olga. Prav tako je hčerka povečala družinsko srečo prof. Boža žužka in njegov« žene ge. prof. Marte roj. Boz v Lin-
bila kupčije za trgovske namene, vam ne bi mogel odreči, ker v tem slučaju ni važen dobiček, ali pomislite, g. Janez, gre za zdravje mojih otrok! Izven tega pa, v kolikor je v moji moči, sem vam vedno na razpolago.“
Malo nejevoljen je bil, ko je odhajal. Kot sem pozneje opazil, mi je tedaj le malo zameril, kajti ko je nekaj tednov pozneje sklical sestanek prijate-ljev-rojakov, kjer je predlagal, naj se vsak obveže preskrbeti stanovanje dvaj-seterim novodošlim, mene ni bilo med povabljenimi. Bil je užaljen. Res zameril mi je; ne pa jaz njemu, ker sem prav v tem videl dobroto in nesebično požrtvovalnost moža z velikim, dobrim in mehkim srcem.
Pozneje se je zadeva uredila bolje kot je bilo pričakovati. Hiša v ulici Austria, spet velikodušno delo g. Janeza, je vsaj začasno rešila pereč problem.
Ob neki priliki mi je zaupal, kako so ga v eni (edini) slovenski hiši slabo sprejeli, ter se je počutil nezaželjen. Ni imenoval družine, vendar ni bilo težko uganiti. V splošnem pa je bil dobrodošel gost.
Ko je pozneje sprejel mesto župnika v Lanusu, sem ga nekoč vprašal: „G. Janez, kako da ste se odločili za oni kraj, kjer je blato doma?“ — „Veste, prav v tem blatu so ovce, ki najbolj potrebujejo pastirja; pa tudi stalnega
Družinska sreča. Pavlu Malovrhu in t njegovi ženi ge. Jelki roj. Božnar v govore in posvete med odborniki sami-San Justu se je rodila hčerka. Hčerka mi, ter odborom in arh. Eiletzom, da
if..Jaz.vese]'la tudj družino Jožeta Mi- je j,j]0 m0goče priti do skupne zamisli, klica in njegove žene ge. Francke roj. . .	,.	,	, .	....	,	.
—	se zdi, da bi najbolje ustrezala
ciljem ustanove.1 Zaključil je svoja izvajanja takole: „Vabimo vse člane, da predloženi osnutek načrtov kritično premislijo ter pred dokončno izvedbo pomagajo s svojimi nasveti in predlogi. Nočemo in ne moremo prevzeti odgovornosti, da bi dostikrat težko zbrani vložili v prostore, ki bi se pozneje morda izkazali nepraktični ali premajhni. Zagrešili bi neodpustljivo napako, če ne bi storili
mesta sem si želel. Ves čas duhovniškega življenja me preganjajo sem in tja.
Bom imel vsaj stalen dom in ,pa blizu Slovenske vasi bom. Zelo drag mi je ta ‘n prisluženi denar kraj, in tudi moje pomoči bodo še potrebovali.“ Najbrže ni slutil mož, da si je tam postavil spomenik, ki bo priča poznim rodovom, spomenik, kakršnega zasluži le malo sinov slovenske matere v tujini.
Tudi pozneje kot monsignor je rad obiskoval naše domove, predvsem one. ki imajo dolgoletne bolnike. Kadar ste najmanj pričakovali, se je prikazal na vratih ter imel vedno pripravljeno tolažilno besedo.
Marija Berčič, rojena Hafner, v Slov. vasi in drugod med rojaki poznana in priljubljena „Berčičeva mama“ Ob zahvalni sv. daritvi ter prigrizku, ki bo nato v nedeljo 15. avgusta v Slovenskem domu bodo v življenju težko preizkušeno Ber-čičevo mamo spremljali sin Lovro z ženo Marijo roj. Šiler in hčere: Martina •por. Devjak, Slavka por, Zajc in Mara por. Criscuoli, vsi z družinami, drugi sorodniki in prijatelji in praktično vsa Slovenska vas, ki slavljenko globoko spoštuje.
Berčičeva m'ama je zagledala luč sveta 20. avgusta 1885 v Zgornjih Bitnjah, občina Stražišče pri Kranju. Njena družina se je po krajevnih običajih že rodove bavila s sitarsko obrtjo, pri kateri je v mladosti sodelovala tudi ona, njena sestre in bratje. Oče ji je umrl že v zgodnji mladosti. Leta 1909 se je poročila s pok. Jakobom Berčičem, uslužbencem Zabretove tovarne v Kranju. V srečnem zakonu se jima je rodilo devet otrok, od katerih, kakor smo zgoraj zapisali, štirje s svojimi dru žinami živijo ob njej v Slovenski vasi, v domovini se nahajata sinova Lojze (v Stražišču) in Stanko (v Mariboru). Sin Ivan je padel v nemški vojski, do-čim so ji sinova Vinkota in Mirkota ubili partizani. Njen sin Mirko Berčič se je odlično udejstvoval v organizacijah katoliškega delavstva. Med drugim je bil več let predsednik Zveze združenih delavcev v Kranju, član organizacijskega ceentralnega odbora v Ljubljani in član plenuma Delavske zbornice.
V družinski vzgoji je bila Berčičeva mama vedno dosledno načelna in sorazmerno stroga, s čemer je dosegla sodelovanje otrok v katoliških organi-, zacijah, zlasti pri Orlu, dramatskih in pevskih društvih, za kar so ji sinovi in hčere iz srca haležni.
Mladina Slovenske vasi ob 20-letnici Mladina Slovenske vasi (SDO in SFZ) je v nedeljo, 1. avgusta, priredila spominsko akademijo v proslavo žrtev izpred dvajsetih let. Če je veljala pie-tetnemu spominu za vse padle, pa je bila po vsebini namenjena pozitivni plati, izzvenela je v vero, ki preveva mladino ob pogledu v bodočnost slovenstva. Iz preteklosti mladina spoštljivo črpa vse bogastvo tradicij in se oplaja ob stvaritvah slovenskega duha, zase pa terja zaupanje pri gradnji sveta, kakor si ga ona zamišlja.
Sestava prizorov (pri režiji je pomagal L. Štancer) in priredbi besedila (Stane Mehle in Nace Hladnik) je za uvod veljala ponazoritev lepih običajev in oblik preteklosti: Slovenija ostaja na svojem prostoru, toda njena slika nas spremlja povsod, vedno je domovina letnico gospa , med nami in živimo iz nje, ker hočemo biti iskreni in dosledni, hkrati pa hvaležni Bogu, ki nas je s posebnimi darovi odbral za Slovence. Obsežen pregled načrtov in razlago čustvovanja sodobne mladine je v govoru podal Stane Mehle: razložil je, v kakšnih razmerah živi mladina in zakaj računa na razumevanje in podporo vseh in povsod. Zborna recitacija je ob koncu mogočne poudarila glavne misli, očrtala okvir vere mladine v osnove slovenstva ter se zaključila z novo himno mladine.
Posebnost akademije je bila pa,š v tem, da jo je mladina izvedla samostojno; nad štirideset nastopajočih je v lepi reviji pokazalo, kolikšna je moč, kadar jih veže enotnost in volja ter ljubezen do dela. Petje zbora ter skupinska izvežbanost sta to v dovoljni meri potrdili. Dramatski nastopi ter izvedbe posameznikov so hkrati lepa obljuba za bodoče delo. Izvajanja glavnih vlog so bila na lepem višku, vsem pa bo ostal v spominu Ciril Jan, ki je odkril celo vrsto možnosti za nadaljnje stvaritve: ima prijeten organ in trden stik z odrom.
Velika uteha in lepo doživetje za vse pa je bilo, da je bila akademija zastav ljena na zdravo in veselo vero v bodočnost ter je bil zato zelo na mestu mogočen akord: pot gre naprej — pred nami je odprt ves svet. Ob tem se nam za mladino in njeno usodo v gradnji domovine ni bati.
Obema vejama mladinskih organizacij gredo vse čestitke, priznanje pa tudi občinstvu, ki je stremljenje mladine doumelo in napolnilo dvorano. R.J
Zaprla se je Vaša življenjska knjiga, gospod Janez, polna pestrega doživetja v tej dolini solza.
Vaša dobra dela pa so pustila med nami spomine, ki nam morajo biti vzor v življenju; razumeli ste Gregorčičeve besede:
„Ne le samo kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan...“ Danes iz višav gledate zadovoljni sad svojega dela ter naše hvaležnosti, ki ie skromno, zelo skromno plačilo za Vaš trud. Sicer pa vemo, da niste delali za plačilo tega sveta, ki je poln nehvaležnosti, temveč za plačilo pravičnega, nezmotljivega večnega Plačnika.. .
A. P.
pred šestimi leti tukaj v Slovenski vasi, nekaj mesecev predno bi bila praznovala zlato poroko.
Berčičeva mama je podoba močne slovenske matere prejšnje generacije: delo in garanje od zgodnje mladosti,
,	,___.	...	V Stražišču ie živela do leta 1945,
vsega, da se temu izognemo. Želimo ,	.	,. i , ,	..	..
ko je zaradi doslednosti prepričanju
ustvariti res lep dom, mogočno sloven- j mora]a zapustiti domovino. Begunska sko ognjišče, sad našega skupnega prizadevanja, delo slovenskih rok in zmožnosti!“
Takoj nato je g. arhitekt M. Eiletz s pomočjo na platno projeciranih risb nazorno razložil podrobnosti predna-črtov. Utemeljil je razporeditev posameznih prostorov in v živahnem razgovoru tudi odgovarjal na vprašanja.
Finančno stran gradbene akcije je v kratkem, a preglednem referatu obdelal g. Zupan Herman ml. finančni referent Slomškovega doma. Govoril je o denarnih možnostih pri zidavi. Za bogate misli in izredno pregledno in jasno razlago načrtov so vsi trije govorniki bili deležni odobravanja. Sledila je daljša in razgibana debata, kjer je prevladovalo prepričanje, da je zamisel novih prostorov izredno posrečena in tudi izvedljiva. S krajšimi besedami sta se oglasila poleg drugih tudi dušni pastir g. Janez Kalan ter bivši predsednik g.
SAN JUSTO
V Našem domu v San Justu je bilo v soboto dne 7. avgusta tl. zvečer zanimivo predavanje, ki je privabilo v leta je preživela v taboriščih Vetrinj, I skUpni slovenski dom v tem kraju lepo Lienz in Spittal od koder je leta 1949 gtevjlo slovencev. 0 „Masoneriji in nje-prispela v Argentino. Njen moz je umrl
nem vplivu na svetovno politiko“ je govoril g. dr. Mirko Gogala.
Prosvetni večer je začel in ga vodil kulturni referent Našega doma g. Ivan Oven, ki je pozdravil zbrane roja-
devet otrok, napori pri vzgoji in spet! ke, zlasti predavatelja, nakar je g. dr. garanje, solze in jok ob smrti sinov | ]y[jrko Gogala prikazal začetek in ražin moža, begunstvo in začetek znova! I Pri vsem tem pa— neomajna vera v Vsemogočnega in zaupanje
Kraljico, pred katerim oltarjem vsak I vilčno moč posameznih lož,
voj masonerije. Nazorno je predočil v Marijo I idejne sestavine te ustanove. Tudi šte-
dan kleči v cerkvi sredi Slovenske vasi in jo prosi, se zahvaljuje in znova prosi — za vse tisto, za kar orosi na tisoče slovenskih mater no svetu. Berčičeva mama: Bog nai Vas ohrani čilo in zdravo še mnogo let! To Vam želi tudi Svobodna Slovenija.
„Zadnji krajec“,
dramo Marijana Willenparta, je od-
V kolikor
so ti podatki sploh dosegljivi. Jasno je orisal dalje odnos masonerije do ver, zlasti do katoliške vere in povedal v čem se glede tega nekatere lože razlikujejo od drugih kot npr. francoska.
Po končanem predavanju se je razvila živahna debata. Predavatelj, ki je ta večer pokazal, da je izvrsten pozna-
i rral preteklo soboto in nedeljo dramat- valeč tudi obravnavanega vprašanja, je
ski odsek v Slovenski vasi (Lands). Avtor, režiser Maks Jan in igralci so bili
Brula ter sta pozivala k čim večji pod- j za svoje stvaritve deležni obile pohvale pori pri gradbeni akciji za Slomškov j številnega občinstva. Obširneje poročilo dom.	I bomo prinesli v prihodnji številki.
odgovarjal in dajal pojasnila.
G. Tvao Oven je nato zaključil uspeli prosvetni večer ter se ponovno zahvalil g. dr. Milku Gogali za tako zanimivo in poučno predavanje.
S I o
AVSTRALIJA
VINCI PO SVETU
Zlata maša p. Bernarda Ambrožiča
P. Valerijan jo je v julijski številki revije Misli opisal takole: „V zgodnjem jutru 22. junija je p. Bernard v sestrski kapeli na Point Piperju opravil svojo zlato mašo. Bila je peta, latinska. Poleg sester nun sva bila navzoča •— nenapovedana in nepovabljena — p. Ba-zilij iz Melbourna in jaz iz Paddingto-na. Čeprav sva vedela, da zlatomašnik to jutro ni hotel nobene udeležbe izmed nas, sva se vseeno ukradla v kapelo, molila z njim in mu po maši čestitala.
Opoldne isti dan so se zbrali domala vsi oo. frančiškani iz Sydneya in okolice k intimni domači proslavi in obedu v glavni frančiškanski hiši na Wa-verleyu. Slavljencu je bilo izrečenih nekaj sobratskih čestitk in p. provincial mu je izročil čestitke ter voščila iz Rima: blagoslov svetega očeta Pavla VI., napisan v slovenščini in opremljen s papeževo sliko, ter čestitke vrhovnega frančiškanskega predstojnika ali generala p. Avguština Sepinskega. Ves sestanek je potekel v prijaznem bratskem vzdušju.
Zvečer so frančiškanske Marijine misijonarke na Point Piperju priredile kratek pa prisrčen sprejem svojemu hišnemu kaplanu-jubilantu in mu zapele v slovenščini ter angleščini po eno pesem. Slovensko besedilo so še znale iz časov, ko jih je naučil po naše peti p. Odilo. Najlepše je izgovarjala slovenske besede neka nuna Kitajka.
Naslednjo nedeljo 27. junija, je pater „ponovil“ svojo zlato mašo kar dvakrat, obakrat peto v slovenščini. Dopoldne je bila pri sv. Patricku v mestu, popoldne v cerkvi Srca Jezusovega v Villawoodu. Obakrat se je zbralo lepo število rojakov, dosti več kot ob drugih nedeljah. Tudi pridigal je zlatomašnik obakrat sam. Iz hvaležnosti za svoj duhovniški poklic, ki ga vrši že 50 let, je priporočal gojitev duhovniških in redovniških poklicev v naših družinah ter izrekel željo, da bi bila pri slovenskih službah božjih vedno lepa udeležba.
Naslednjo nedeljo smo zopet imeli dve „ponovitvi“, eno dopoldne v Croydon Parku pri sv. Janezu, drugo popoldne v Blacktownu. O obeh velja isto kot o prvih dveh.
Cerkveno petje je pri sv. Patricku spremljal g. Ludvik Klakočer, v Villawoodu in potem v Blacktownu ga Milka Stanič, v Croydon Parku pa gdč. Tončka Vodopivec.“
Goriška in Primorska
Za pomoč po neurju
V	nedeljo, 4. julija je hudo neurje povzročilo ogromno škode v mnogih občinah goriške in tržaške pokrajine ter v Slovenski Benečiji. Nad Gorico samo Se je toča vsula v enem dnevu kar štirikrat ter seveda povzročila milijonsko škodo v sadovnjakih, vrtovih in vinogradih. Izredno hudo škodo je neurje povzročilo v Devinu in Nabrežini. Slovenska predstavnika dr. škerk v deželnem svetu in Saša Rudolf v svetu Tržaške pokrajine sta takoj vložila vsak v svojem svetu nujno zahtevo, naj oblasti takoj dajo pomoč oškodovancem. Kakor vedno
V	Gorici se po volitvah v občinski svet pripravljajo na sestavo občinskega odbora in izvolitev novega župana. Kakor smo že poročali je Slov. demokratska zveza dobila tri svetovalce v goričkem svetu. Čeprav so krščanski demokrati dobili večino, so vendar potrebna pogajanja za sestavo raznih odborov ter so se z ostalimi strankami vladne večine pogajali za sestavo le teh. Pri pogajanjih so demokristjani hoteli — po pisanju italijanskih listov — pritegniti jk sodelovanju tudi predstavnike SDZ. Toda temu so se uprli predvsem socialni demokrati in pa socialisti. Na pogajanjih med strankami vladne koalicije je italijanske socialiste
terskega športa vsi igralci iz ostalih ! Roditeljski sestanek v San Martinu delov Jugoslavije. Toda ne služijo vojaščine, kot jo je pred vojno znani Jak-šič, ko je bil pri Iliriji. Seveda dobivajo samo hranarino, ne pa plače!
Vestnih SFZ
Družabni popoldan
V nedeljo 8. avgusta sta imeli mladinski organizaciji SDO in SFZ družabni popoldan v Slovenski hiši. število fantov in deklet je prekosilo najbolj optimistične račune. Bilo jih je okoli 140. Družabni popoldan se je pri čel s kratkim govorom predsednika SFZ Jerneja Dobovška, nato pa je zadonela mladinska himna. Navzoči so posedli k bogato obloženim mizam in tako okrep Čani sledili programu.
Pripravljenih je bilo nekaj nastopov na odru: prvi sta nastopili Kristina in Silva Durič, kot predstavnici S D O Ramos Mejia, in zapeli dve lepi pesmici. Po kratkem presledku je napovedovalec Tone Mizerit intervjuval Frida Beznika tako našemu kot argentin skemu občinstvu znanega oderskega igralca. Nato so nastopili gojenci Rož manovega zavoda iz Adrogueja. Dvorana se je kar tresla od smeha ob njihovih posrečenih nastopih. Sledila je točka, ki jo je pripravil fantovski odsek iz San Justa pod naslovom „Obisk pri zdravniku“. Veliko zanimanja je vzbu dila projekcija filma, ki je prikazal nekaj odlomkov iz predstave ob 20-letniei.
Predvajan je bil tudi film iz zadnjega lahkoatletskega turnirja SFZ. Sledila je razdelitev medalj zmagovalcem na tem turnirju. Veliko smeha je povzročila nato projekcija istega filma iz tekmovanja —• a nazaj. Vsi so pokali od smeha ko so gledali skoke v višno, kako se je skakalec pobral iz tal, palica je skočila na svoje mesto in fant je olimpijsko skočil nazaj....
Po kratkem odmoru je Janez Mežnar zapel nekaj pesmi v zadovoljstvo občinstva. Za njim So nastopile dekleta s šaloigro „Krompir v uniformi“ in vzbudile mnogo smeha. Odsek SFZ Morón je prikazal razvoj vojne, od gorjače do atomske bombe, preko sulice, meča, puške, topa, tanka, letala in rakete.
Tine Vivod je nato intervjuval Jureta Skvarčo, našega poznanega andinista.
Zatem so se razvila razna žrebanja, ve-
bo v nedeljo, 15. avgusta ob 4 popol dne v Slovenskem domu. Na sporedu: predavanje in razgovor o spolni vzgoji mladine.
članice SDO! Vaja za nastop na mladinskem dnevu bo v nedeljo, 15. avgusta ob 8 zjutraj v Slovenski hiši.
Krožek SDO Ramos Mejia bo ime. v nedeljo 15. avgusta ob 9 pred svete mašo svoj redni sestanek.
„Človek v vsemirju“ bo naslov zanimivemu predavanju g. Janka Hafnerja o vseh najbolj važnih vprašanjih sedanjih vsemirskih poletov. Predavanj« bo 15. avgusta 1965 ob 16 na Pristavi
Izredni občni zbor Slomškovega doma se bo vršil v soboto, 28. avgusta.
Naraščajnice in mladenke! Naš letošnji shod bo na državni praznik, 17, avgusta, v Našem domu v San Justu. Začetek ob 14.
VII. kulturni večer SKA bo v sobo to 21. avgusta tl. ob 19 pri Bullrichu Sarandi 41, Capital. Predaval bo g. dr Srečko Baraga o Slovencih in Jugoslaviji
Vaja mladcev in naraščajnikov z s
nastop na mladinskem dnevu bo v nedeljo 22. avgusta ob 10.30 v Slov. hiši
SDO in fantovski odsek v San Justu prirejata svoj vsakoletni mladinski dan v nedeljo 29. avgusta 1965 v Našem domu.
Proslava slovenskih šolskih otrol na čast škofu Antonu Martinu Slomšku bo v nedeljo, 5. septembra, ob 16 \ Slovenski hiši.
SKAD obvešča vse slovenske ustanove, da bo slavnostna proslava deset letnice društva v soboto 29. otkobra zvečer v Slovenski hiši. Odbor
ODVETNIK
• !
Lavalle 1290, p. 12, of. 2, Capital !
T. E. 35-2271
Uradne ure 17—20 Na telefonu 93-0719 tudi dopoldne |
Za varno naložbo denarja za ugodna posojila
ESLOVENIA LIBRE
Editor responsable : Milos Star» Redactor: José Kroselj Redaceión y Adminiztraeión : Ramón Faloón 4T58, Bueno* Air««
T. E. 69-9503 Argentina
CORREO ARGENTINO Central B	FRANQUEO PAGADO Concesión N’ 5778
	TARIFA REDUCEDA Concesión N* 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 817.086	
Naročnina. Svobodne Slovenije za l«t» 1965: za Argentino $ 1000.—; za Severno Ameriko in Kanado 7 dolarjev, sa pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarjav.
T alleres Gràfico« Vilko S. R. L., Estadoa Unidos 425, Bs. Aires. T. E. 33-7218
JAVNI NOTAR
Francisco Rani Cascante
Escribano Puhlico Pta. baja, ofic. 2 Cangallo 1642	Buenos Aires
T. E. 35-8827
zastopal tudi titovec Waltrisch, ki jel liko je bilo šaljive pošte, petja, dobre najbolj odločno nastopil proti predlogu, j volje in veselja. Mladina se je pričela „i ,= pritegne k pogajanji» tudi =1.-!™*«* ?„ venske svetovalce, še bolj ipa, da bi jim
PONOVNO BODO
K O L I IM E
v Slovenskem domu v Carapachayu dne 15. avgusta ob vsakem vremenu Na razpolago bodo od poldneva dalje
Lepo vabljeni!
vam je na razpolago
dali mesto v kakem odboru.
Tako so titovci ponovno dokazali koliko jim je mar za slovenski narod, Waltrisch pa s svojim nastopom, kako znajo titovci podpirati pravice Slovencev y Italiji in kako mrzijo vse, ki so ostali polit, samostojni in zvesti slov. narodu
PO ŠPORTNEM SVETO
V nedeljo je v Asuncionu v Para-guayu argentinska nogometna ekipa v kvalifikacijski tekmi za uvrstitev v tekmovanju za svetovno prvenstvo uspela igrati neodločeno s Paraguayern 0:0. Tekma sama ni bila po splošnem mnenju na posebni višini. Argentina se je bolj branila, paraguayski mladi igralci pa niso pokazali drugega kot silno voljo do zmage. Pri tem seveda niso števili s sredstvi, občinstvo pa je tudi precej pomagalo, saj je obmetavalo nasprotne igralce in sodnike kar na debelo s — pomarančami.
Argentino čakata še dve tekmi z Bolivijo, ki je vsaj na papirju precej slabši nasprotnik. Toda ena tekma je v Boliviji v La Pazu, ki ima 3700 m nad
ma čilsko nogometno ekipo. Sicer samo z 1:0, toda ta poraz Čilencem zelo narobe hodi, ker je Ekvador premagal Kolumbijo že v obeh tekmah.
Po enajstih letih bodo spet v Ljubljani nogometne tekme jugoslovanske prve^ zvezne lige. Ljubljanska Olimpija je že v predzadnjem kolu priborila vstop, ko je zaradi obilne zmage nad Borcem s 5:1 Sloboda iz Tuzle ne more več doseči. Sicer ni mogoče reči, da je to slovenski klub, kot sta bila pred vojno Ilirija in Primorje. Izmed 15 najboljših igralcev, ki sestavljajo prvo garnituro je samo 5 Slovencev. Vratar Anton Žabjek, branilec Milan More, srednji napadalec Jože Zagorc in levo krilo Rudi Čorn. Ostala imena pa so: Atanas Džorlev, Božidar Jovieevič, Ni-
morske višine. Višina pa utegne ar- jaz Kulonovič, branilci; Kasim Kokot,
gentinskim pa tudi drugim igralcem delati preglavice.
Kolumbijska reprezentanca pa je v Bogota pripravila presenečenje Čilencem. Po strahovitem porazu v Santiago de Chile se menda nikomur ni sanjalo, da bo Kolumbija premagala do-
Miloš šoškič, Dimitrije Srbu, krilci; Mahmud Kapiđžić, Bruno Veselica, napadalca; Franjo Frančeškin, desno krilo, Ziad Arslanagič, in Milovan Nikolič, napadalca. Ker uradno v Titovini ni profesionalcev, moramo verjeti, da so ■ v slovenskem klubu iz ljubezni do ama-
le ostalo in ob kitari prepevalo slo venske pesmi.
Mladinski sportili dnevi
Preteklo ' soboto 7. avgusta sta se v Slomškovem domu pomerila v namiznem tenisu domači in moronski odsek Zmagali so Ramoščani s 5:0. V nedeljo 8. avgusta pa je bila na Pristavi prva tekma v odbojki'med odsekoma Morón in Ramos Mejia. Tokrat so zmagali Morončani z 2:1 (9:15, 15:10, 15:11).
OBVESTILA
Člani SKAS-a lepo vabljeni na sestanek, ki bo v soboto, 14. avgusta, ob 19.30 v Slovenski hiši. Posebnih pismenih vabil ne bomo razposlali. Odbor
Slovenski srednješolski tečaj bo v soboto, 14. avgusta od 15.30 do 19.30 v Slovenski hiši.
Slomškov dom: „Srečanje s sloven skimi književniki“. Prijetna osebna do živetja, katera bo podal g. dr. Tine Debeljak, bodo predmet rednega prosvetnega večera, ki bo v soboto, 14. avgusta, ob 20. Vsi lepo vabljeni!
Romanje Družabne pravde bo v ne deljo 15. avgusta v cerkev Marije Pomočnice v Don Bosco (Ramos Mejia) Začetek ob 11. Po sv. maši skupni „asado“ v Ateneo (kjer je vsako leto misijonska tombola). Ob pol štirih popoldne bodo litanije. Toplo vabljeni vsi člani Družabne pravde z družinami ter ostali rojaki.
Seja učiteljskega sveta mladinskega odseka Zedinjene Slovenije bo v ponedeljek 16. avgusta ob 19 v Slovenski hiši. Na dnevnem redu so važne zadeve
Ì
i
SLOVENSKA HRANILNICA z. z o. z.
(C. C. „S. L. O. G. A.“ Ltda.)
Bartolome Mitre 97 in Moreno, Ramos Mejia
T. E. 658-6574
Uradne ure: ob sobotah od 16—20 ob torkih od 18—20.
Dežurna služba odbornikov ob nedeljah od 9—11
Sporočamo vsem prijateljem in znancem, da je Vsemogočni po kratki bolezni dne 25. julija 1965 poklical k sebi našo drago mamo, staro mamo, gospo
Terezijo Corn roj. Logar
Ob številni udeležbi domačinov je bila dne 27. julija 1965 pokopana na pokopališču v Rovtah nad Logatcem.
Za njo žalujejo v domovini hčere in sinovi, v Venezueli hčerki Minka in Cecilija z družinami, v Argentini hčerka Terezija poročena Novak z družino ter sin Andrej.
Prosimo, molite za našo mamo!
V imenu vsega sorodstva
Terezija poročena Novak, hčerka Andrej, sin
Rovte, Ljubljana, Caracas (Venezuela), San Martin (Argentina). 7. avgusta 1965.
IVI A S I	Leto II.	št. 15
MLADINI Urejuje: MARTIN MIZERIT
............................................■■■■■E................................a...,
LEGIONARJI, DOMOBRANCI...
Nadaljeval sem razgovor z Markom:
„Slovenski domobranci so se umaknili v Avstrijo, na Koroško — kakor sem ti bil že povedal. Predali so Angležem orožje. Angleži so jim dejali, da jih bodo poslali v Italijo, kjer se zbira nova jugoslovanska armada. Ta naj bi pregnala komuniste iz Jugoslavije. Žal je prišlo drugače.“
„Že vem! Že vem!“ me je prekinil Marko. „O tem mi je očka nekaj povedal, čeprav ne veliko.
Namesto, da bi jih poslali v Italijo, so jih vrnili v Jugoslavijo, kajne?“
„Res je bilo tako. Domobrance so Angleži naložili na kamione, jih odpeljavali na bližnje železniške postaje in jih tam predali partizanom. Ti so jih prevzeli in jih odpeljali v Jugoslavijo.“
Obmolknil sem in molčal dolgo časa. Marko me je gledal.
„Kaj ne veste nič več?“ je vprašal čez čas.
„Kaj ne bi vedel? A je stvar tako strahotna, da ne verni, če bi ti jo povedal. Bržkone bi mi niti ne verjel!“
„Kaj bi vam ne verjel? Saj mi očka sam včasih pravi, da so &e tedaj godile neverjetne reči.“
„Res je,“ sem dejal Marku.
„Vrnjene domobrance so partizani med vožnjo v domovino in doma strahotno mučili. Potem so jih — zvezane z žico — odpeljavali ponoči na skrivne kraje, kjer so jih zverinsko pobili. Njih trupla so pometali v jame in jih potem zasuli.
Pomisli: 12 tisoč mož in fantov — da ne štejem poleg nedomobrancev! — pobitih brez vsake sodbe, brez pravice do kake obrambe ali zagovora! To je bil zločin, kakršnega so zmožni samo komunisti!“
Mirko Kunčič
MLADA SLOVENKA
Slovenka sem mlada, ljubim svoj dom, ostala do groba zvesta mu bom.
Oj, hišica bela sredi vasi, oj ,zemljica rodna, kje si zdaj ti!
Kjerkoli po svetu romala bom, nosila bom v srcu tebe, moj dom.
I. V.
Trije pogledi
Nekega pobožnega moža so nekoč vedrega duha kljub vsem življenjskim
vprašali, kako je to, da je vedno tako nadlogam.
Dobri mož je odgovoril: „Tako je z menoj, ker zelo pazim na svoje oči, zakaj vse zlo prihaja od čutov, toda tudi vse dobro.“
Nato so mu rekli, naj jim to reč ■pojasni, in mož je povedal:
„Vsako jutro, preden grem po oprav-kih in med ljudi, obrnem svoje oči zaporedoma na troje: najprej jih dvignem k nebu in se spomnim, da je moja poglavitna dobrina in moj zadnji namen tam gori. Nato jih obrnem k zemlji ter pomislim, kako malo prostora mi bo nekoč v njej zadostovalo za moj grob. Končno se ogledam okrog sebe in opazujem množico tistih, ki se jim godi še slabše kakor meni.
Tako voljno prenašam življenjske težave in živim zadovoljen s svetom in z ljudmi Bogu v čast.“
PISAN DROBIŽ Besedna uganka Joj, tetka iz hoste prišla je k nam v goste.
Kar „švik“ je zapela in v živo zadela.
A zdaj tam sloni, na deco poredno preži. Slovenski književniki Kersnik Župančič Jenko Jurčič Milčinski Jaklič
Vzemi iz vsakega priimka v določenem redu po eno črko. Dobiš priimek slovenskega mladinskega pesnika in pisatelja !
Rešitev ugank v prihodnji številki.
Naši pregovori — Navada
Navada je železna srajca. Navada se vrača rada, Navada je lahko breme. Navada z leti raste.
Rešene uganke iz 14. številke: Besedna uganka: Palček. — Odbiralnica;
Lastna hvala cena mala.