f Celje - skladišče D-Per 214/1967 GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE popredsednik zveznega izvršnega sveta in član predsedstva centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije je tragično preminil v prometni nesreči 4. januarja letos, na začetku uspešnega izpolnjevanja težavne naloge, uveljaviti družbeno reformo v našem vsakdanjem življenju. Njegov spomin smo v naši delovni organizaciji počastili na komemorativni seji 5. januarja. Na tej seji je o življenju narodnega heroja Borisa Kraigherja, še posebej o zadnjih prizadevanjih velikega borca govoril Jože Turnšek, ki je v zadnjem obdobju — kot poslanec gospodarskega zbora zvezne skupščine — lahko spoznal in ocenil veliko delo Borisa Kraigherja pri sprovajanju družbene in gospodarske reforme. Pogreba Borisa Kraigherja v Ljubljani so se udeležili tudi predstavniki našega kolektiva. HHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiir, /z zadnje izredne izdaje Korekcija osebnih dohodkov Upravni odbor je na zadnji seji obravnaval le eno vprašanje. Na dnevnem redu te izredne seje je bilo vprašanje višine maše osebnih dohodkov predvidenih za izplačilo za mesec december 17. januarja letos. Potreba po obravnavi tega problema na izredni seji upravnega odbora je izražena v višini potrebne mase osebnih dohodkov, ki naj bi po prvih predvidevanjih dosegla 456 milijonov starih dinarjev, to pa presega naše možnosti, ki si jih ustvarjamo z dohodkom podjetja. Dohodek podjetja nam mora zagotavljati ustvarjanje potrebnih skladov, to je sredstev za obnovo podjetja in pokrivanje o-sebnih dohodkov. V prvih šestih mesecih preteklega leta (1966) je bil doho- dek višji od predvidenega, poleg tega pa so bili osebni do-hodki nižji od predvidenih, zaradi tega smo v prvih šestih mesecih ustvarili blizu 700 milijonov bruto sredstev za sklade. Prelomnico v ustvarjanju skladov pa predstavlja 1. julij 1966, ko smo uvedli novo analitično oceno in nova merila za delitev osebnega dohodka, poleg tega pa smo prišli v tisto obdobje leta, ko je proizvodnja najnižja (julij, avgust) in je istočasno vezanla z najvišjimi stroški (nadure), poleg tega pa je potrebno iz istih sredstev nadoknaditi vsa nadomestila za dopuste. Teh pa je prav v tem času največ. (Nadaljevanje na 2. strani) JlllllllllMItlllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIUIHIIItlllllllllllllllllllllltlllllltllllllllllllllllllllllllllUIIIIHCi položaju, ki so botrovali Slabemu izpolnjevanju plana, vendar izredna številka — sila malo časa imamo za izdajo vsakokrat na voljo — nima namena stvari analizirati, ampak mobilizirati vse tiste sile, od katerih zavisi izpolnitev planskih obveznosti. Na drugi strani pa v članku nismo omenili zavesti ljudi do opravljanja našega dela. Pa čeprav danes ne smemo reči, da te zavesti ni. Nasprotno celo večkrat bi morali pomisliti na to, večkrat kot doslej bi jo ar^rttoiskati takrat, ko ■\i&B;šne?aelo opravljamo. Zadnji cas je, da prene-. .hamo uspehe ocenjevati po NfrzaSlužku, da razmišljamo samo o delitvi, kajti zavedati se moramo, da je to oboje rezultat našega dela, in je. torej naša prva in poglavitna naloga organizirati, delati in ustvariti sredstva za delitev. Eva Orač DELOVNI USPEHI ODRAZ ODGOVORNOSTI V minulem tednu je Emajilirec kar dvakrat izšel v izredni izdaji. Vsi vemo, da je bila prva izmed številk namenjena obveščanju članov kolektiva, zaradi česa in kako je prišlo do korekcije osebnih hodikov, druga pa je ii namen opozoriti člane kolektiva, da sredi januarja ne izpolnjujemo naših halog in bo zaradi tega slej ko prej to čutiti tudi pri naših prejemkih, če ne bomo zastavili drugače. Morda smo se ob drugi izredni številki vse premalo ustavili ob vzrokih in liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiimiiiiiiiiiiHimiiimiiiiiiiiimiiiHiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHil Pripravljamo se na volitve PRIČAKOVATI JE AKTIVNEJŠE SODELOVANJE VSEH DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ Pričakujemo, da bodo te dni izglasovani zakoni o volitvah zveznih in republiških poslancev, kakor tudi, da bodo občinske skupščine sprejele odloke o volitvah odbornikov. Ob tem se je potrebno odločiti tudi za dan, ko bodo občani volili in s tem izrazili svojo voljo. čeprav volitve še niso uradno razpisane, se o njih v javnosti veliko razpravlja, o tem je bilo govora tudi na zadnji seji volilne komisije zvezne konference SZDL, kakor tudi na seji IO, najvišjega organa SZDLJ. Povsem upravičeno slišimo zahtevo, da naj v pripravah na volitve čim aktivneje sodelujejo družbeno-politične organizacije, predvsem SZDL, ZK in sindikati. Ker so ponekod že vzniknile dileme: kaj napraviti z brezkončnimi listami kandidatov, ki jih bodo predlagale skupine občanov. Kako zagotoviti najprimernejšo strukturo predstavniških teles (da bodo proporcionalno zastopane nacionalnosti, profesionalne grupacije, žene, moški, mladina itd)? Postavlja se tudi vprašanje: kako postopati v primerih ko imata dva kandidata isto politično platformo? Kajti, obstaja nevarnost, da bo prav tu prišlo do deformacij, da se v dobi predvolilne aktivnosti pojavijo posamezniki kot politični agitatorji za volitve, kar pa je tuje socializmu. Predvsem od družbeno-poli-tičnih organizacij pričakujemo, da se bodo v obdobju eviden- tiranja (kandidatov zavzele za polno demokracijo. Pri vseh kandidatih, pa naj jih predlagajo skupine občanov ali družbeno politične organizacije same, je potrebno upoštevati njihovo politično platformo. Dosledno je potrebno preprečevati, da v diskusijah prevladajo osebni momenti, malomeščanska stihija itd., ki bi iz samoupravljanja in demokracije poskušala napraviti zasedo zase. Mnogi že zdaj predlagajo, da je potrebno v dobi predvolilne aktivnosti na raznih zborih proizvajalcev in občanov izoblikovati ne samo določene phlitične koncepte, temveč tudi razlike v gledanjih na posamezna praktična vprašanja, kar bo pomagalo občanom, da se bodo prej opredelili za programe dela, kot pa za ljudi. Glavni odbor SZDL Srbije je na primer ocenil, da je s pomočjo razširjenih občinskih konferenc SZDL lahko doseči najugodnejše predvolilno vzdušje za opredeljevanje občanov za poslance in odbornike. Kaže, da oblika predlaganja kandidatov, ki jih bodo predlagali občani, ne bo imela nikakšnega formalnega karaktera in bo potrebno voditi o tem dejstvu posebno skrb. Kajti, ne more biti dober odbornik ali poslanec tisti, ki svoje koncepte zasnavlja na ozkih lokalističnih zahtevah, a ne na širokih principih samoupravljanja, ki omogoča reševanje skupnih in posameznih problemov. -pz- (Nadaljevanje s 1. strani) Prvi rezultati v teh neugodnih pogojih so pokazali, da lahko osebne dohodke po novih merilih izplačujemo le s črpanjem že ustvarjenih sredstev za sklade iz prvega polletja ali pa da v sklade dajemo manjši del sredstev kot je tb predvideval pravilnik o delitvi dohodka in tudi sklep centralnega delavskega sveta. Tako smo že za julij izplačali približno 50 milijonov S-din več kot smo predvidevali z novim sistemom nagrajevanja. Položaj se je zaostril z izpla-"čili za mesec november, ko smo prekoračili višino osebnih dohodkov preko vseh pričakovanj. Upravni odbor je bil opozorjen na to, vendar že prepozno, ker so predhodno delavski sveti ekonomskih in obračunskih enot že razpravljali o delitvi svojih sredstev za osebne dohodke. Zaradi tega je upravni odbor na svoji izredni seji minuli mesec zavestno zavzel stališče, da se 17. decembra naj izplačajo obračunani in potrjeni osebni dohodki, s pridržkom, da se morajo obračunani ža ine-sec december pred potrditvijo na ddlavskih svetih predložiti upravnemu odboru in če bi bila potreba tudi zmanjšati izplačilo osebnih dohodkov za mesec december. Položaj je bil pravilno ocenjen in so izračuni za mesec prikazali še večjo prekoračitev predvidene mase za osebne dohodke kot v mesecu novembru. Zaradi tega je po dolgi mučni razpravi upravni odbor sklenil, da se v minimalnem znesku obračunana masa za osebne dohodke zmanjša predvsem zaradi tega, da se prikaže resnost nastale situacije. • Zavedati se moramo, da za izplačilo v mesecu februarju za mesec januar ne bomo imeli na voljo že ustvarjenih skladov, temveč bomo lahko izplačali le tisto, kar bomo v tem mesecu ustvarili. Hkrati se ž mesecem decembrom zaključuje tudi šestmesečno obdobje in poslovno leto, izračuni za pol leta 1966 pa so pokazali, da smo predvideno povprečno doseganje — 43 odstotkov gibljivega dela poleg obračunske osnove, znatno prekoračili, saj smo imeli v drugem polletju minulega leta v < tovarni kar 68 odstotkov gibljivega dela v povprečju, pri čemer je bil najiiižji 60 odstotkov in najvišji 83 odstotkov. Naj pri tem omenimo, da je bila povprečna višina neto OD v I. polletju lani (1966 ) 65.000 S-din, v II. polletju pa 83.000 S-din in je torej povišanje za 26 %, čeprav smo predvideli ob uvajanju novega sistema nagra- jevanja povišanje osebnih dohodkov povprečno za 17 %. Razumljivo je, da moramo ob koncu leta obračun osebnih dohodkov uskladiti, saj bo poslej moč dvigniti osebne dohodke le še, če bomo znižali stroške na eni strani, na drugi strani pa dvignili produktivnost. Prvi popravek pri usklajevanju obračunskih 'osebnih dohodkov se je opravil pri režijskih enotah, kjer je bila doslej v obračunavanju upoštevana tudi realizacija obrata 6 in višji izkupiček za pocinkano posodo. V tabeli, ki jo objavljamo je razlika odšteta, v odstotkih pa še ni upoštevana, zato bo v enotah, ki so vezane na splošna merila, odstotek, ki ga bo potrebno odtegniti pri osebnih dohkodkih delavcev v teh enotah še nekoliko višji. Obdobje julij — december Enota (S . "s* M • «'O . o bo ---w POT NA TRŽIŠČE JE TEŽKA Ko smo podali poročilo o delu grupe za razvoj toplotnih naprav v preteklem letu, smo ugotovili, da ¡nekaterih nalog nismo mogli zaključiti v roku, med ostalim tudi zaradi tega, ker smo bili preveč okupirani z reševanjem tekoče problematike v zvezi s kotli CC-12. Čeprav je bila ta problematika zelo obsežna, je zadevala vedno samo opremo kotla, ki pa ni naš izdelek, le v zelo redkih primerih kotel sam in še to vedno samo v malenkostih. Zaradi tako pogostih težav z opremo kotla, smo v preteklem letu prekinili sodelovtanje S tovarno, ki nam je to opremo dobavljala. Za to leto iščemo solid-nejšo rešitev v sodelovanju z drugo firmo in upamo, da bijmo težave zmanjšali na minimum, zato to pot o tej vrsti težav ne bi pisali. Želimo pa bralce seznaniti s posebno vrsto problematike, ki je vezana za uveljavljanje novega proizvoda na tržišče, to je: pridobitev referenc za določen nov proizvod. Prav neverjetno je, kako težko se kak nov izdelek, ki se mora vključiti v funkcionalno delovanje z že uvedenimi izdelki, prebije na tržišču. V naših zapiskih imamo dva takšna interesantna primera, pri katerih je v prvi mah izgle-dalo, da gre za reklamacijo najtežje oblike,’kasneje pa se je v enem primeru že, v drugem pa se bo v kratkem še izkazalo, da je pač vse težave bilo najlaže zvaliti na nov, do sedaj še neznan izdelek, kateri se prebija na tržišče. V Ljubljani smo za prvo fazo gradnje velike tovarne, imenovane »Soseska 6« dobavili tri nove kotle CC-12. V pretekli kurilni sezoni se je investitor pritožil, da objekti priključeni na kotlarno niso dovolj ogrevani. Izvajalec del je, nemočen, da bi našel vzrok za nezadovoljivo ogrevanje objektov, zvalil krivdo na naše kotle in pri nas reklamiral učinek kotlov. Pred tem je še investitor naročil meritve učinka pri Fakulteti za strojništvo v Ljubljani. Te meritve so bile sicer za kotle pozitivne, izvedene pa so bile tako, da so še vedno dopuščale debato o doseženem učinku kotlov. Nezaupanje do novega izdelka je bilo večje kot pa strokovna avtoriteta ustanove, ki je meritve izvajala. Zaradi našega dobrega poznavanja delovanja celotnega sistema ogrevanja, smo prišli do zaključka, da je vzrok za slabo ogrevanje v neprimerni regulaciji sistema in smo reklamacijo zavrnili. Zaradi potrebe, da si pridobimo reference za naše kotle »CC-12« pa nismo smeli te reklamacije zavrniti principielno, temveč smo želeli kupcu dokazati, da je v zmoti, ko dvomi v kapaciteto naših kotlov. Uspeli smo. S pravilno izbrano, pripravljeno in izvedeno meritvijo, h ka-' teri smo pritegnili tudi sodelav-ca Turboinštituta v Ljubljani, kot nevtralno osebo in pa izvajalca del, smo dokazali, da imajo kotli tolikšno kapaciteto, kakršno smo deklerirali v atestih kotlov. Ta reklamacija je bila s tem zadovoljivo rešena in spravljena z dnevnega reda, investitor pa se je prepričal, da mora iskati vzrok za nezadovoljivo delovanje sistema drugje. V drugi fazi smo dobavili še tri kotle in izrazili pripravljenost izvesti tudi na njih meritve u-činka, če bo investitor to želel, v dokaz, da je učinek kotla tak, kot je deklariran. Investitor je drugo pošiljko kotlov sprejel brez nezaupanja In do danes še ni izrekel želje, da bi na kotlih izvršili meritve učinka, kar je znak, da ga je naša strokovna zavrnitev reklamacije {zadovoljila in sedaj zahteva od izvajalca del, da ta odpravi napake v samem sistemu ogrevanja. Tu v Celju izvaja s svojo reklamacijo močan pritisk na nas investitor ikotlame na Utoku, kjer je vgrajeno devet naših kotlov »CC-12«. Tudi ta reklamira učinek kotlov. To reklamacijo smo pričeli reševati v začetku te kurilne sezone., čeprav njeno reševanje še traja, smo že odkrili celo vrsto okoliščin, ki ne zadevajo kotla, ki pa vplivajo na nezodovoljivo ogrevanje naselja. Tako smo npr. ugotovili, da so v olju pripravljenem za kurjenje velike količine vode, ki jih zaradi pomanjkljive inštalacije nikakor ni mogoče izdvojiti. Znano je, da voda v olju lahko povsem prekine delovanje gorilca, to pa se je tudi v tem — konkretnem — primeru pogosto dogajalo. Nič manj strokovno porazna ni bila ugotovitev, da se olje pred vstopom v gorilec ne ogreva na dovolj visoko temperaturo. Zgorevanje težkih kurilnih olj ni mogoče, če se zadostno ne pred-grejejo. Iz dimnika se vali značilen črn dim, ki po eni strani priča o nepopolnem in torej neekonomičnem izgorevanju, po drugi strani pa s strahom navdaja bližnje stanovalce zaradi nesnage, ki jo pušča za seboj. Da ne bo nesporazuma, naj pojasnim, da obe nevščenosti ne gresta na rovaš proizvajalca kotlov, temveč na rovaš izvazal-ca del, odnosno projektanta, in da na sje izvajalec obvestil, da je že pričel z odpravo teh napak. Kaže, da bosta ti dve napaki odstranjeni, nerešeno pa je še ostalo vprašanje toplotne regulacije sistema, čeprav je sam pojem »zadovoljivo ogrevanje« tudi zelo relativen, obstaja dejstvo, da so v istem momentu, ko so nekateri prostori ali celo objekti še prehladni, drugi že tako vroči, da stanovalci odpirajo okna. Ugotovili smo, da je toplotna regulacija celotnega sistema pod vsako kritiko in to investitorju tudi strokovno dokazali. Poleg tega pa je dokazano, da je propustnost za zrak pri okenskih regah trikrat večja, kot pa je upoštevana v izračunu potrebne toplote, torej je ohlajevanje prostorov znatno intenzivnejše kot je bilo predvideno. Tudi v tem primeru smo izrazili pripravljenost opraviti meritve kotlov, pod pogojem, da nosi stroške tisti partner, čigar trditev bo o vržena. Na podlagi naših ugotovitev in priporočil za rešitev ali vsaj znatno izboljšanje situacije na »Otoku II« in »Otoku III« nas je izvajalec del obvestil, da naj z meritvami počakamo, dokler ne bo odpravil ugotovljenih napak, odnosno pomanjkljivosti. Obveščeni smo, da se je že v prvih ukrepih stanje na »Otoku« znatno izboljšalo in z vso gotovostjo pričakujemo, da bo investitor umaknil svoj ugovor na učinek kotlov. Vse to pa kaže, da spremljajo uvajanje kotlov »CC-12« na tržišče posebno neugodne okoliščine. Te so v tem, da so vgrajeni ti kotli v velike sisteme o-grevanja, ki so neprimerno zahtevnejši v pogledu projektiranja in izvajanja kot pa manjši sistemi, za katere se uporabljajo naši Trika kotli. Projektiranje in izvajanje takih velikin sistemov je za naše projektante pravzaprav še novost. Manjka jim izkušenj in to, kot je dokazano, predvsem v tehniki toplotne regulacije, ki ima zelo velik vpliv na učinkovitost sistema. K temu se pridružuje še pomanjkanje izkušenj pri projektiranju hi izvajanju oljnih kurjav, Id so do neke mere tadl še novost za projektante in izvajalce. Ne nazadnje je treba omeniti še nezadovoljivo kvaliteto vgrajenih elementov domače proizvodnje. Spričo vsega tega je bilo potrebno res močno strokovno angažiranje za prodor teh naših kotlov na tržišče. Prvi ugodni rezultati se že kažejo in pričakovati je vse večje vključeva-nje naših kotlov v novo nastajajoče toplotne sisteme. -ec Na prihodnjem zasedanju CDS Na prihodnjem zasedanju CDS bo obravnavan in sprejet noveliran pravilnilk o delovnih razmerjih. O tem! pravilniku so bile razprave že na vseh delavskih svetih, ki so «Mi svoje pripombe. Rok za pripombe je sicer potekel že 17. decembra 1966 vendar zaradi obilice dela pred zaključkom leta 1966 ta pravilnik ni bilo mogoče sprejeti že pred novim letom. Delavski sveti šo dali največ pripomb na poglavje ki obravnava dotočila o dopustih ter varnost pri delu. Vse pripombe bo pred zasedanjem obravnaval UO nakar bo centralni delavski svet dokončno sprejel navedeni pravilnik. Poleg tega bo CDS na prihodnjem zasedanju obravnaval tudi pogoje za nadaljmi prehod na Skrajšani delovni čas. Znamo je namreč, da morajo vsa podjetja do leta 1970 preiti postopoma na dvainštirideset urni delovni teden. Zato pa morajo ustvariti pogoje. Pogoji so, da se napravi v skrajšanem delovnem tednu isto količino dela kot doslej in, da se v skladu s tem osebni dohodki' ne zmanjšajo. Vsi člani CDS so prejeli potrebno gradivo že pred novim letom tako, da ga lahko dobro proučijo in se temeljito pripravijo za razpravo. Te dni so bile dane v razpravo kolektivu in organom upravljanja spremembe in dopolnitve pravilnika o delitvi dohodka in pravilnika o delitvi osebnega dohodka. Rok za pripombe poteče 23. januarja letos za tem pa bodo te spremembe predložene v potrditev centralnemu delavskemu svetu. Oba pravilnika morata biti skrbno preštudiran in pripravljena, tako da ne 'bomo imeli pri delitvi osebnih dohodkov takih motenj kot smo jih imeli v preteklem letu. -ej- V inštitutu »Emajl« je vgrajena prva garnitura za mehanizirano S pojmom »mehanizacija« razumemo olajšanje in delno nadomestitev človeškega dela z mehaničnimi napravami — delovnimi sredstvi — ki jih giblje energija. Človekova prisotnost je v tem procesu ifujna, pač pa se razlikuje njegov delež fizičnega in umskega dela. Z »avtomatizacijo«, ki je nadaljevanje mehanizacije in njena popolnost pa razumemo nadomestitev živega človeškega dela z anorgansko energijo ter z mehaničnimi in avtomatičnimi napravami, ki delajo samodejno. Sprva so se uporabljali stroji, ki lahko opravljajo le določene funkcije npr. pisalni stroji, ra-ču iški stroji, kasneje pa pride dc povezovanja teh v zaokroženo celoto del, ali pa do konstrukcije naprav, ki opravljajo ra «e funkcije hkrati. Glede na nadomeščanje človeškega dela ter na zahtevnost del lahko tehnična sredstva, s katerimi izvajamo mehanizirano in avtomatizirano obravnavanje informacij, razdelimo v stopnje nizke, sruinje in visoke mehanizacije ter delne in popolne avtomatizacije. Ta sredstva delimo v — sredstva za komuniciranje informacij, — sredstva za obdelavo, do-de avo in predelavo informacij, — sredstva za hranjenje informacij. Sredstva za obdelavo, dodelavo in predelavo informacij imajo nalogo povezovati in dopolnjevati informacije. To je področje ki obsega, največ rutinskih operacij. Opravljajo se na zbrani množici podatkov ter je zato najugodnejše, da se mehanizirajo in avtomatizirajo y posameznih delnih ali zaokroženih postopkih. Zato lahko razčlenimo sredstva za obdelavo, dodelav o in predelavo informacij bolj na drobno na sredstva nizke, srednje in visoke mehanizacije ter avtomatizacije. Sredstva nizke mehanizacije nam omogočajo pisanje ter računanje z mehaničnimi napravami. Ta npr. so: naprave za pisanje, razmnoževanje in kopiranje, za katere je značilno, da z njimi beležimo podatke, vmesne rezultate in izpisujemo končne rezultate. Ta način je vsekakor hitrejši od pisanja z roko. Z računskimi napravami pa lahko seštevamo, odštevamo urno-žirco in delimo; po navadi nam te naprave ne omogočajo avtomatičnega beleženja rezultatov. Sredstva srednje mehanizacije nam že omogočajo kombinacijo pisanja, računanja in razvrščanja podatkov. Sem prištevamo npr. registrirne naprave, ki ždružujejo računske in pisal- ne možnosti ob sočasnem načinu razvrščanja podatkov. Človeško delo je potrebno predvsem za pravilen vnos podatkov, medtem ko vse ostalo opravi stroj sam. Knjigovodske naprave za pisanje, knjiženje in računanje nam ob pravilnem vnosu podatkov tudi opravljajo te naloge s čimer je zagotovljena še dokumentarnost, točnost in kontrola vnesenih podatkov. Tu zasledimo že opravljanje več operacij obdelave v zaokroženem postopku toda še vedno ob bistveni človekovi prisotnosti. Sredstva visoke mehanizacije pa že opravljajo zaokroženo obdelavo velikega štidvilk podatkov z vsemi operacijami hkrati. Te naprave delimo v več vrst, ipn.: naprave luknjanih kartic temveč od hitrosti dela stroja. % Stroji opravljajo posamezne delovne operacije v vrstnem redu, ki je predpisan z delovnim postopkom. Vsak stroj opravlja samo določene operacije, ki jih prikažemo v shemi delovnega postopka. Za izdelavo sheme de« lovnega postopka je nujno poznavanje funkcij stroja in pogojev pod katerimi lahko stroj opravi zahtevano delo. Stroji opravljajo svoje delo po navodilih, ki jih vežemo na komandnih (stikalnih) ploščah in na programskih karticah. LUKNJAMA KARTICA nam predstavlja pri mehanizirani in avtomatizirani obdelavi informacije: — transportno sredstvo, luknjanega traku, magnetnih diskov, magnetnih bobnov itd. Z ozirom na stopnjo organiziranosti podjetja in z ozirom na finančne možnosti se je Inštitut »Emajl« odločil za nabavo IBM klasične garniture luknjanih kartic. Ta je izredno primerna za obdelavo velikega števila podatkov ob večkratnem razvrščanju, računanju ter izpisovanju. Luknjana kartica sama še zahteva predhodno prevajanje podatkov, ki ji hželimo strojno obdelovati, v kode luknjic. Potem pa ko so žeijeni podatki enkrat vneseni v kartico odpade vsako nadaljne ročno delo, te podatke pa lahko uporabimo mnogokrat in v različnih vidikih. Pri tej garnituri gre za sklop strojev in naprav, ki delujejo v medsebojni povezanosti — stroji za luknjanje, za preverjanje pravilnosti lukna-nja za prevajanje kartic, za računanje, za razvrščanje, za su-miranje, ter izpisovanje iz kartic na željena poročila in tabele. Hitrost dela sedaj ni več odvisna od človekove marljivosti, . — shrambo podatkov, — obračunsko sredstvo, — delovno sredstvo in — komandno sredstvo. Kartica je razdeljena na 80 kolon, ki so predvidene za luknjanje določenih podatkov, razmejenih po poljih. Podobno kot imajo običajni dokumenti polja za vpis podatkov. Predno pričnemo z dopisom posameznih funkcij strojev želimo povdariti, da zahteva strojno delo določene spremembe v tehniki dela današnje administracije. Izhajajoč iz tega dejstva moramo nujno kvalitetno spremeniti delo v posameznih referatih, oddelkih in pri posa-nikih, ki posredujejo podatke strojem ali prevzemajo in nadaljujejo svoje delo na podlagi rezultatov dobljenih iz strojev. Vsekakor pa je osnova za nemoteno, ažurno in pravilno strojno delo pravilno izpolnjena izvirna dokumentacija. Izpolnjevanje lerte mora biti brezpogojno dosledno, razločno in pravilno! Tu ni odstopanj! Ni srednje poti: stroj1 razpoznava le dva pogoja: da! — ne!; je luknjica ali je ni.- če je ta osnovni predpogoj zanemarjen in zaradi tega nepravilen, je vsa nadgradnja napačna. Torej so tudi rezultati v tabelah o posameznih poslovnih informacijah napačni. Izvirna dokumentacija, njen krogotok in ažurno izpolnjevanje pa je vsekakor odvisno od stopnje organiziranosti podjetja, predvsem pa od želja, znanja, uspešnosti in čuta odgovornosti kadrov: organizatorjev in izvajalcev organizacijskih konceptov in predpisov. To misel naj zaključimo z že dolgo znanim dejstvom: »ni moderno tisti podjetje, ki ima mehano-grafske stroje, temveč tisto, ki ima tako izdelano in izpeljano organizacijo dela, da lahko te stroje rentabilno in ekonomično izkorišča!« STROJ ZA LUKNJANJE Na tem stroju prenašamo podatke v luknjano kartico. Hitrost dela je odvisna od spretnosti osebe, ki preko tastature vtipkava podatke v kartice. Ta hitrost tipkanja znaša do 15.000 udarcev na uro. Masovno delo tem stroja lahko usmerjamo tudi s programsko kartico in posameznimi komandnimi tipkami, s čimer lahko dosežemo optimalno hitrost. Luknjamo lahko številčne, conske ali abecedne znake. STROJ ZA VERIFICIRANJE S strojem za verificiranje preverimo ali so podatki na luknjalih em stroju pravilno izluknjani. Kontrola luknjanja je izredno važna, z njo pa dosežemo, da so podatki res pravilno prenešeni iz izvmega dokumenta v luknjano kartico. Napačno luknjan podatek bi povzročil napake v vseh nadaljnjih obdelavah in tudi v končnih poročilih. Ta stroj je po zunanjosti podoben luk-njalnemu, kjer je le enota za luknjanje zamenjana z enoto za stroju je enaka kot na luknjal-nem. STROJ ZA SORTIRANJE Izluknjane kartice moramo pred nadaljno obdelavo spraviti v vrstni red, ki ga zahteva naslednja operacija. Običajno se zahteva ta vrstni red npr. po osebnih številkah delavcev, po šifrah materiala, po stroškovnih mestih itd. ali pa zaradi različnih vidikov spajanja z drugimi karticami zaradi izračunavanja na računskem stroju ali pa zaradi izpisovanja tabel na tabe-lirnem stroju. Sortiramo lahko številke in črke. Opravlja sledeče glavne operacije: in avtomatizirano obravnavanje poslovnih informacij v Celju — sortiranje v vrstni red po številkah ali obecedi; — razsortiranje po številkah; — izsortiranje ene ali več določenih številk; — štetje kartic. Stroj dela s hitrostjo 27.000 kartic na uro. STROJ ZA IZPISOVANJE NA KARTICE S tem strojem zelo olajšamo delo z samimi luknjanimi karticami, ker lahko bistvene podat- — kontroliramo vrstni red; — spajamo (mešamo kartice); — izločujemo kartice; — vsortiravamo vodilne kartice; — izločamo vse napačno vložene kartice itd. Stroj dela s hitrostjo od 17 do 18 tisoč kartic na uro. STROJ ZA REPRODUCIRANJE Ta stroj združuje v sebi več fukcij, ki pravilno izrabljene ze- lo hitro pospešijo hitrost in povečajo točnost dela pri obračunavanju z luknjanimi karticami. Na tem stroju lahko: — doluknjavamo podatke iz ene v več drugih karfic; — prenašamo podatke iz kartice v kartico; —■ primerjamo točnost vnesenih podatkov v kartico; — kontroliramo pamost kartic; — seštevke izpisane na tabe-limern stroju sumarno luknjamo; — luknjamo kartice po mark-sezing sitemu; — izpisujemo na rob kartice številčne podatke itd. Stroj dela s hitrostjo 9.000 kartic na uro. ke, ki so v kartici luknjani na to kartico tudi izpišemo. Stroj izpisuje željene podatke na poljubno mesto v kartici. Opravlja v glavnem tri osnovne operacije: — izpisuje v kartici luknjane podatke na poljubno mesto iste kartice; — izpisuje podatke iz predhodne kartice na vse kartice, ki tej vodilni sledijo; — izpisuje podatke iz vodilne kartice na vodilno in vse ostale, ki tej vodilni sledijo. Stroj dela s hitrostjo 3.000 kartic na uro. STROJ ZA MEŠANJE KARTIC Ta stroj je zelo pomemben. Z njim primerjamo podatke, ki so v karticah luknjani. Posebne magnetne naprave stroja sprejemajo iz kartic one podatke, ki smo jih stavili preko komandne plošče pod kontrolo ter te podatke med seboj primerja in ugotavlja ali so podatki enaki, neenaki, večji ali manjši. Iz kombinacije teh zaključkov in ukazi kaj npj stroj na podlagi teh zaključkov napravi, lahko izvršujemo najrazličnejše operacije. Z njim: STROJ ZA RAČUNANJE Ta stroj izvaja z veliko hitrostjo štiri osnovne računske operacije in vsako poljubno kombinacijo teh operacij v enem prehodu kartice. Hitrost dela je omejena v glavnem le na hitrost prehoda kartice skozi stroj, na kraju pa rezultat stroj tudi izluknja v isto kartico, v kartico, ki predhodni sledi ali pa v vso naslednjo grupo kartic. Kapaciteta shramb je 72 mestna. Števci lahko prevzame- jo 30 mesten podatek. Podatke lahko hranimo v stroju poljubno dolgo in jih oddajamo na luknjanje kolikokrat je to potrebno. celotno vrstico s stotimi tipka* mi, hitrost pisanja vrstic pa je odvisna od obsežnosti programa in zahtevnosti tabele in znaša od 4.000 do 9.000 vrstic na uro. Hitrost stroja je odvisna od obsežnosti računske operacije in znaša od 800 do 3.000 kartic na uro. STROJ ZA TABELIRANJE Najvažnejši je brez dvoma stroj za izpisovanje poročil (tabel). S tem strojem lahko izpisujemo v običajni pisavi in željen! obliki podatke iz kartic. Oblika tabele je lahko poljubna, kakor je tudi lahko redosled pisanja podatkov in seštevkov poljuben. Stroj lahko izpisuje tabele na več načinov: — lista, to pomeni, da izpisuje podatke vsake kartice v ločeno vrstico; — sešteva in odšteva ter izpisuje poleg sprejetih podatkov tudi seštevke, kakor smo mu določili s programom na komandni plošči; — poleg navedenega posreduje seštevke ali skupinske, zbirne (sumame podatke) priključenemu stroju za reproduciranje; — tabelira, to je opravlja vsa zgoraj opisana dela, vendar ne izpisuje posameznih postavk temveč samo zbirne podatke. Kombinacije del z ozirom na KOMANDA (STISKALNA) PLOŠČA IBM stroji lahko opravljajo različne in več funkcij. Vendar pa je treba delo v vsakem primeru programirati z navodili preko komandne plošče, v določenih primerih pa tudi s programsko kartico. S stiskalnimi vrvicami povežemo posamezne puše na komandni plošči in s tem usmerjamo električne impulze iz enega v drug organ stroja in tako dirigiramo delo na strojih. Funkcija puš na stiskalni plošči je v glavnem dvojna. Vhodne ali sprejemne puše sprejemajo električne impulze preko kontaktnih vrvic in jih pošiljajo v notranje organe stroja kjer se odvija določen, zahtevan program. Izhodne ali oddajne puše pa dobivajo električne impulze iz strojnih organov in jih preko kontaktnih vrvic pošiljajo v strojne organe, ki prevzemajo obdelavo v višjem programu ali pa na tipke pisanja. To delo je poleg organizacijskih priprav, da je podatke možno strojno obdelovati umsko naporno in zahteva veliko časa in študija. zahtevo izpisovanja in zbiranja podatkov so številne in različne. Vsega ni mogoče opisati. Rečeno naj bo samo to, da ni oblike tabele in načina zbiranja podatkov, ki bi praktično ne bili izvedljivi na tem stroju, če je delo postavljeno smiselno in logično in če so podatki pravilno izluknjani v karticah. Stroj lahko izpiše naenkrat Inštalirana garnitura v Inštitutu je tu, stroji so bili od tehnikov IBM generalno pregledani in so v dobrem delovnem stanju, od nas vseh pa je odvisno kako in v kakšnem času jim bomo pričeli posredovati pravilne podatke, da bo garnitura ekonomično in optimalno izkoriščena. Mehanografski center Prezelj Gabrijel V MEHANOGRAFSKEM CENTRU SO OPRAVILI REVALORIZACIJO OSNOV- NIH SREDSTEV za štorsko Železarno Primer: REVALORIZACIJO OSNOVNIH SREDSTEV ZA- ¿Fi-E.ZARNO STCRF r ISTO SKUPINA INVENTAR# ÍTEV. NAZIV OSNOVNEGA SREDSTVA KNG KTO KNJIGOVODSKO STANJE koef. REVALORIZIRANA VREDNOST štev. skup. tekoča itev. nabavna vrednost 30. 6. 1966 popravek vred. 31. 12. 1965 nabavna popravek I* 9 6 2 O 1 •* i 7 6 0 Cl_EO*LlS*l TRAPO 4 ? 2 3 9 3 4 7 7 1 S 3 1 p 6 12 6 2 2 4 3 7 AVTOMATSKI R e C U L 4 T o -O 4 5Q 7 O 7 ■« O 1 9 9 lO ? 1 ? ? 5 0 J r * .1 3 2 2 6 4 TROFAZNI števec 4 2 0 2 4 7 5 9 2 4 7 5 9 1 2 a 3 1 7, 3 1 7 4 2 4 e 6 KOTEL 4 2 2 9 9 7 6 9 0 2 0 9 e |s 2 1-2 6 7 6 5 J 2 6 O 61 9 2 4 6 7 KOTEL 4 ? ? 3 9 7 6 9 0 1 6-5 0 7 5 1 2' a 7 * 5 *| 2 3 6 2. 9 1 6 6 4 S 6 6 6 O 4 5 ^ 5 n 2 1 5 6 3. 7 7 3 9 1 J I 1694) 19 6 2 O 2 * 2 6 9 6 P R M A KOMPLET 4 2 2 3 0 0 0 0 9 9 ^0 O 1 1 9 1 3 5 7. 1 1 ej 3 2 2 7 4 ZIDNI V e "N T 1 u A T O R 4 2 0 2 0 7 9 » 6 1 te 0 1 1 9 2 4 7| 7 3 6 2 J 9 9 ROČNA 3RIZCALKA 4 2 0 9 2 9 0 1 6 '9 9 1 1 9 2 3| 7 2 4 4 3 E L e K T R c R R A 1_ k A 4 2 0 7 0 3 6 6 1 O 4 19 9 *•119 8 3 6 2 2 0 O 2 14 6 Ele k__t r b o j l E n 4 2 2 632 9.6 3 3 2 {6 6 l l 9 7 5 31 3 9 6 9 1 6 9 6 7 « 6 9 7 | j 5 2 2 3 J e 3 o| •- 1 3 6 l| ,35| 1 *62 0 9 1 3 0 0 2 VOZIČEK PLATO *• 2 3 3 9 3 4 3 2 2 6 k 5 » 2 1 •J j H 2 3 0 3 2 MOŠKO KOLO 4 2 9 13 0 13 13 0 13 1 2 1 ’ ’ i . 5 71 3 3 0 4 3 T R 1 c 1 K E L J 4 2 * 1 2 4 0 0 0 6 9 0 0 9 12 1 1 5 O Ol e 3 5i 9 2 3 9 0 PRIKOLICA 4 2 1 1 O 0 0 O o 4 9 5 ‘O O l 2 t 1 2' 1 oj 5 9 9] • 4 9 4 2 MOPED 4 2 1 1 6 0 6 9 0 7 4 7|S 9 1 2 1 2 i e e| 9 0 5 / 5 X 4 5 7 2 0 6 2 2 6 9 4 6 5 s 3 l| 2 7 7 o| -1 I •H 4 e i| y 9 6 2 C 1 4 2 9 4 e o 0 M L J u 0 S k E tehnike 4 13 9 10 16 9 9 1 2 2 2 4 2 0 15 5 7 9 0 6 7] 2 * a ej 9 16 6 7 S A M » K 1 0 O M 4 » 0 9 6 0 7 6 9 6 9 3 0 9 9 I3 6 1 5 5 9 15 7 2 6 2 2 *2 9 16 7 3 AMBULANTA 4 19 10333637 4 4 7 7 U O 15 5 1 6 O 1 7 41 735 9 Ol 2 2 0 2 6 4 0 SVETILKE ELKTRICNE 4 2 9 2 0 0 6 2' O lO O 12 0 2 4 * ‘1 2 * ■» 17 6 6 P C C J «• ! Emajl 4 2 9 3 5 0 0 6 3 5 O |o O 12 0 * I n 4 2 0 9 2 1 3 7 9 7 6 6 1 03 13 Oi9 6 1 3 3 1 2 5 7 1 3 9 7 2 a[ | 1 1 7 4 « O* i 5 6 5 9 4 J i 9 6 2 C 9 I 2 9 4 4 VODOVOD PIT VODE 4 19 t 4966456 5 9 9 4 5 7 1 5 6 I 2 3 3 7 6« 9 3 5 21 2 e čistilni q a z1 E N 4 1 9 1 3 4 9 0 0 6 3 3 6 O |l 5 1 5 6 2 10 4 4) S 2 4 2| 3 9 ZAjETJE VODE 4 l 9 7 9 5 2 6 1 6 2 |l 5 1 5 6 12 4 1 2 6 4 4 1 o o o v o d k el c.ent« 4J9 1 7 6 1 5 3 2 4 2 5 9 (1 9 1 5 6 2-7792] 6 6 4 4| A 1 6 1 9 6 5 0 2 1 3 7 9 6 lO 6 3 6 3 6 6 6j 2 1 5 2 2. | 1 O 1 9 O lj 1 7 7 2 6 | 2 4 - [ % 2 2 5 3 9 j I 5 6 6 2 6] 2 4 4 1907636 1 25999 L 9 6 4 4 4 7 ^ 1 9 2 5 6 5] 2 4 1 . 2 2 5 3 9 oj .....j y 9 6 3 O 1 O 1 3 119 OBESalNIk STOJEČI 4 2 3 9 0 0 0 4 6 » O 1 1 7 l O 5| 5 6 . 2 3 116 OBESalnik STOjECI 4 2 3 9 0 0 6 4 e (0 0 1 1 7 ■ H 5 6 3 5 117 OBESalNIk STOjECI 4 2 3 9 0 0 0 4 6 0 0 1 1 7 1 O 5 s e 4 3 111 Omar i C a 4 2 3 , 3 0 0 0 16 0 0 1 1 7 1 91 9 3 112 SlIka mi 4 2 3 4 0 0 6 l 6 |o O 1 1 7 ‘ ’I 2 1 1 9 3 4 0 0 0 i 7 6 |o O ,,, 2 0 6 | , J 3 Oj 9 | ’1 1 3 O i 9 3 4 0 0 0 1 i a |o 0 ”1 2 0 6 9 - 5 7 3 0 2 9 , 4 1 9 4 1 4 3 6 1 2 6 1 3 7 j3 6 6 4 4 0 7 J I 1 9 2 7 9 3] / 2 9 , 1 I 2 2 s 4 3 ¡j 6 6 6 S 6 j 1 - 1 1. I 1 1 1 1 Ob obisku naših upokojencev OB PRAZNIKU UPOKOJENIH DELAVCEV — ČLANOV NAŠEGA KOLEKTIVA največje priznanje za naše delo JE. DA NAS KOLEKTIV NI POZABIL Z NAŠIM DELOM SMO POSTAVILI DOBRE TEMELJE, DA JE NAŠE PODJETJE TAKO LEPO NAPREDOVALO. Z VESELJEM SMO SI OGLEDALI IZBOLJŠAVE V NAŠEM PODJETJU IN SMO SI ŽIVO PREDSTAVLJALI, KAKO SMO ŠE S KOŠI NA RAMAH NOSILI POSODO V SKLADIŠČE SUROVE POSODE V TRETJE NADSTROPJE, POD KAKO TEŽKIMI POGOJI SMO LUŽILI POSODO PREDVSEM V POCINKOVALNICI, KAKO SMO ROČNO NOSILI MEŠANICO V TALILNE PEČI EMAJLOV, KAKO NAS JE V POSAMEZNIH PROSTORIH ZEBLO, KER ŠE NI BILO KURJENO, KAKO MALO ZAŠČITNIH SREDSTEV SMO IMELI NA RAZPOLAGO IN VENDAR, SMO VESELI, DA SMO MI Z NAŠIM DELOM PRIPOMOGLI, DA SO SE TE IZBOLJŠAVE VSE IZVR- ŠILE, IN DA SMO PRAV MI TISTI, KI SMO OPOZARJALI, DA BO TO IN ONO TREBA STORITI. TOLIKO JE DANES VODILNIH V PODJETJU, KI SMO JIH MI UČILI HODITI PO TOVAR-NI IN JIM DALI PRAVO ZAVEST ZA DELAVSKO GIBANJE. S TEM, DA SO NAM MLADI SEGLI V ROKE IN NAM ZAŽELELI VELIKO SREČE IN ZADOVOLJSTVA V NOVEM LETU, SO V NAS VZBUDILI SPET SAMOZAVEST, PONOS IN VESELJE DO ŽIVLJENJA. PREDSTAVNIKI KOLEKTIVA, SAMOUPRAVNIH ORGANOV IN DRUŽBENIH ORGANIZACIJ SO NAM V SVO- JIH POZDRAVIH VSE TO POTRDILI IN NAM PRIPRAVILI RES NEKAJ PRIJETNIH URIC S TEM, DA SMO SE LAHKO S SLEHERNIM POGOVARJALI O SPOMINIH, LEPIH IN TEŽKIH, KI NAS ŠE VEDNO VEŽEJO NA TOVARNO, NA MLADOSTNA LETA, KO SMO ŠE POLNO USTVARJALI. Z ŽELJO, DA BI SE ŠE VEČKRAT SESTALI, DA BI VAM LAHKO" S SVOJIMI NASVETI TUDI V POSAMEZNIH SLUČAJIH POMAGALI, SE ZAHVALJUJEMO ZA RES PRIJETNE URICE, KI NAM BODO OSTALE V TRAJNEM SPOMINU, S TEM PA, DA BOMO PREJEMALI EMAJLIRCA, PA BOMO STALNO ZASLEDOVALI VAŠE DELO, KAJTI KO BOMO SPREMLJALI DOGA-/ JANJA V TOVARNI, BOMO ČUTILI, DA SMO ŠE VEDNO ČLANI KOLEKTIVA. Ob obisku naših upokojencev SJLOVO ŠE OD ENE LETNE GENERACIJE Kakor že nekaj let, je tudi ob - zaključku leta 1966 kadrovska služba pripravila sprejem za . tiste naše delavce in delavke, ■: ki so se leta 1966 upokojili. . Skupno je bilo v letu 1966 upokojeno 48 članov kolektiva, od katerih so' nekateri preživeli v podjetju skoraj pol stoletja in sicer Pešak Franc 44 let, Kroflič Jernej 42.1et, Vodeb Jože in Vovk Maks 41 let itd. Najmanjši delovni staž je dosegla delavka Kobole Štefanija stara šele 17, let, ki je bila invalidsko upokojena zaradi hude bolezni. Upokojenci so se zbrali 29. decembra lani v avli dvorane " CDS, kjer so med seboj in gostitelji izmenjali v sproščeni besedi nekaj šaljivih, nato so se okrepčali in vstopili v dvorano. Po uvodnih besedah vodje kadrovske službe se je upokojencem za njihov prispevek napredku podjetja in samouprav, službe zahteval glavni alir. ligo Lojze. V svojem izvajanju se je dotaknil predvsem tistih najbolj vidnih starih delavk in delavcev, predvsem njihove delovne vneme, s katero so si nabrali znanja, ki so jim bila potrebna pri vsakodnevnem delu in so ta znanja tudi radi prenašali na mlajšo generacijo. Bilo je še več ¡zahvalnih besed za njihov prispevek k uspehu uvajanja na delo mlajših kadrov itd. torja in ostalih odgovornih tovarišev zahvalil upokojenec Kurnik Stane. in družine, mladi rod v delovni organizaciji pa bo ustvarjal z delom nove dobrine, ki so potrebne za obstoj družbe nasploh. Praznovanje se jd podaljšalo do trde teme. Razšli smo se, kot da bi se že dolgo poznali in da se bomo vsaki Nato so se od upokojencev še osebno poslovili predsednik CDS, glavni direktor, Ivan Brež-nik in Franc Breginc ter ostali. Denarne nagrade in praktična darila pa so upokojence že čakala na mizi. Sledil je ogled po tovarni in nato svečano kosilo v hotelu »Evropa«, ki je potekalo ob sproščenosti gostov— upokojencev in odgovornih tovarišev delovne organizacije. dan srečavali kot dobri in ne-razdružljivi prijatelji in tovariši. P. L. Nagovor Lojzeta liga: Tovariši, spet ste bili med nami, na obrazih vam sijal je srečen smeh, ki vsem nam v sreči radosten predrami, spomin življenja z vami v srečnih dneh. Vi predniki ste naši tukaj bili, tovariši, žuljavih rok, to kar imamo, vi ste nam zgradili da nam prijetno je vse naokrog. Vsem vam še delo je v spominu, kako je bilo res nekoč težko, da vsakemu zdaj vašemu je sinu, v tovarni delati lepo. Želimo vam še mnogo let življenja, da vsi bi bili zdravi in veseli, da plača čas se vašega trpljenja, saj vedno skromno, vsi ste vi živeli. Z vami bodo vedno naše misli, čeprav na delu vas med nami ni, dvigamo na zdravje naše čaše, naj stari rod, še dolgo nam živi. Albin Židan Dragi gostje Čutim prijetno dolžnost, da vas tako zbrane prav iskreno in prisrčno pozdravim v svojem imenu in vodstva podjetja. Kakor ob zaključku vsakega leta, smo se tudi letos zbrali, da svečano in družabno preživimo in se poveselimo z vami drage sodelavke in sodelavci, ki mirno življenje. Tovarišice in tovariši, prepričan sem, da delim mišljenje vas vseh, ko trdim, da kolektiv izgublja z vami tiste zavestne in nad vse marljive ter sposobne sodelavce, ki so tolika leta (Nadaljevanje na 11. strani) Po tem nagovoru so se od upokojencev še poslovili: predsednik CDS — Končan Vili, predsednik izvršnega odbora sindikalne, podružnice Brežnik Ivan, sekretar TKZK Berginc Franc. V imenu upokojencev pa se je za besede glavnega direk- Pevski zbor »Svobode« pa je zapel nekaj pesmi, harmonikar Koštomaj pa je raztegnil svojo harmoniko, da je vsakega zvabilo, da zapleše in zapoje, brez razmišljanja na jutrišnji dan, kje bo prejel sredstva, ki so mu potrebna za ¡preživljanje sebe M O Smc^heo -11- bili nosilci zelo odgovornih in težkih nalog, ki ste jih zelo tenkočutno, strokovno in ob pravem času izvršili, zato je vaš prispevek k vsakoletnim uspehom kolektiva in družbe še neprimerno večji. Skozi vaše roke je šlo na milijone raznovrstnih artiklov naše velike 'tovarne, ki si je zaradi takšnih■ kadrov in seveda kvalitetnih izdelkov pridobila velik renome zunaj naših meja. Niste izpolnjevali le nalog, ki so bile postavljene pred posameznike, temveč ste s svojimi umskimi sposobnostmi dopolnjevali tudi družbeno delo v oblikovanju naše samoupravne družbe. Vaš doprinos k boljšemu in višjemu standardu naših delovnih ljudi je nenadomestljiv, kakor tudi ustvarjene materialne dobrine za reorganizacijo in mo-mernijacijo naše tovarne. Velik je tudi delež pri vzgajanju in strokovnem usposabljanju mlajše generacije, kakor tudi vaših sinov in hčera, ki vam bodo vzorni sledilci pri opravljanju zadanih nalog. Vaša stalnost v podejtju EMO dokazuje, da niste zaradi tre- nutnih težav ih večjih osebnih dohodkov zapuščali dela v kolektivu, ki vam je prirasel k srcu. Takšnih primerov ¡solidarnosti je vedno manj, to pa bo ' imelo določene negativne posledice. Zato ne bo odveč če trdim, da vam je bilo življenje v kolektivu, druga družina, kjer ste preživeli svoja najbolj uspešna leta. Drage upokojenke in upokojenci! Lahko bi še našteval vaš prispevek v času graditve nove samoupravne družbe, toda čas, ki mi je na razpolago je pri kraju, zato naj še dodam, da sem v zelo skromnih besedah skušal osvetliti vaše delo in uspehe. Vse to kar pa smo pripravili za vas, vam naj bo le skromno darilo in zahvala za dosežene uspehe, nam vsem pa dolžnost, da bomo v prihodnje dobro delali in gospodarili ter se vas še spominjali pri vzgoji in usposabljanju mladih, ki naj bi se zgledovali po Vaših pri-za devanjih in Vašem delu, da bi bili sposobni doseči in preseči vaše uspehe, kar je tako vaš kot naš smoter in cilj. Hvala Vam! OBČNI ZBORI PO KROŽKIH IN KLUBIH DRUŠTVA LT EMO Društvo Ljudske tehnike EMO obvešča svoje elane, da bodo v mesecu januarju — kot vsako leto — občni zbori krožkov in klubov po sledečem razporedu: Emajlirski krožek Avto moto klub — pionirji Gospodinjski krožek Avto moto klub Modelarski krožek Podvodni krožek Radio klub Strojno orodjarski krožek Foto kino klub Pločevinarski krožek 13. januarja ob 14. januarja ob 16. januarja ob 18. januarja ob 20. januarja ob 23. januarja ob 25. januarja ob 26. januarja ob 27. januarja ob 30. januarja ob 17. uri 16. uri 17. uri 17. uri 18. uri 17. uri 17. uri 17. uri 17. uri 17. uri Občni zbori Bodo v prostorih EMO Celje, dvorana CDS. Na občnih zborih krožkov in klubov bodo člani društva seznanjenih o opravljenem delu in nalogah za preteklo mandatno dobo. Poleg diskusij o izvršenih nalogah pričakujemo, da bodo člani iznašali svoje predloge za bodoče poslovno leto Društvo si želi in pričakuje, da bo čim več skupnih predlogov zato pričakujemo in vabimo k polnoštevilni udeležbi. Društvo Ljudske tehnike EMO Celje PRIDI ŠE, DEDEK MRAZ, SAJ VEŠ... Zadnji dan v lanskem 'letu je še vedno čil in dobre volje prišel v naš kolektiv, Dedek Mraz. Povabili smo ga kot vsa leta prej, da bi našim otrokom pripravil vsaj malo veselja, vsaj del tistega, kar bi naj naši najmlajši doživeli v tem času. In resnično je bilo lepo, to vedo najbolj naši otroci, saj jim je Dedek Mraz in njihovim staršem pripravil lep program. Na koncu pa je primaknil še skromno darilce, ki pa je nekaterim staršem pomenilo več 1 kot program sam in so prišli v tovarno le zato, da bi dvignili darilo, otroku pa niso privoščili trenutek njegovega veselja ob resnično lepem programu. Dedek Mraz je vse to videl, a tega ni zamerit otrokom, temveč ... No, naj bo to pozabljeno, saj je s starim letom odšel tudi Dedek Mraz. Želimo si, da bi nas težave pri gospodarjenju v tem letu ne onemogočile v tolikšni meri, da bi ne mogli zopet poslati vabila Dedku in še enkrat zaprositi za pomoč pri organizaciji tako lepega dogodka, Erike in Mirka, ki sta bila letošnjem Dedku, 'kot vsa leta prej, dlesna rolka. Hvala Dedku in hvala vsem tistim, ki so kakorkoli prispevali, da je bilo našim otrokom na zadnji dan v lanskem letu, fepo. Ob Novem letu je imela naša mladina v kletnih prostorih upravnega poslopja čajanko z zabavnim programom. Da je čajanka uspela lahko vidimo že po mnogoštevilnem obisku in izjavah navzočih, da so se prijetno počutili. Zabavni spored je pripravila naša idejno vzgojna komisija. Za ples je igral mladinski emajlirski jazz ansambel. Po programu je bila pogostitev s plesom. Ob zaključku so prisotni izrazili željo, da bi se mladina ob glasbi in plesu še večkrat sestala. ‘ Ob tej priliki se mladina našega kolektiva zahvaljuje vsem, ki so pripomogli, da srno lahko izvedli na novoletni program. Strelci Tempa so svečano počastili praznik Republike 29. november, saj so se udeležili masovnega tekmovanja z malokaliber-sko puško, dne 27. 11. 1966 pri Petričku. Na tem tekmovanju je streljalo 100 strelcev iz mesta Celja iz naše strelske družine pa se jih je udeležilo 25. Tudi naši strelci so se uvrstili med najboljše saj je med 100 strelci dosegel drugo mesto PETROVIČ Mladen. 18. tega meseca je naša strelska družina povabila strelce iz STOL, Kamnika na prijateljsko srečanje v počastitev 22. decembra, dneva JNA. Nastopale so 5 članske ekipe in je zmagala ekipa Tempo pred STOL, Kamnikom za 61 krogov. Najboljši posamezniki so bili: Mlakar Slavko, Tempo 254 krogov; Jordan Ivan, Tempo 254 krogov; Štrajher Jože, Tempo 253 krogov; Smelja Mirko, STOL 249 krogov; Maren Miha, STOL 246 krogov. Franc Mahne ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi moje žene in matere dveh - nedoraslih otrok se za izkazano pozornost in sočustvovanje ter pomoč prav iskreno zahvaljujem obratnemu delavskemu svetu ekonomske enote 8, sindikalni podružnici in vsem svojim sodelavcem. Anton Grajžl Smajfihe* časnik izhaja v okviru eno-sredo v nakladi 3.700 izvo-sredo v nakladi 4.200 izvodov in ga dobijo vsi člani kolektiva brezplačno. Ureja ga uredniški odbor: Eva Orač, ing. Jože Vajdetič, Ivo Gostečnik, Emil Jejčič in dr. Franc Zupančič. Glavni in odgovorni urednik Eva Orač. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 39-21, interna 240. Tisk in klišeji GP »Celjski tisk« Celje j; Na prodaj <> Kombiniran otroški vo- •; ziček — uvožen, ugodno ;; prodam. Oglasite se v Zali čred 20-b dvojček. Ogled i; popoldne! j; Zephir peč — kraljico • • peči predelano tudi na kuril jenje s premogom in ne ; j le z drvmi ugodno prodam. •• Vprašajte v sobi 7. : > Udodno prodam POL- l ■ AVTOMATSKI PRALNI •> STROJ »Super 3« v brez-;; hibnem stanju za 110.000 ;: S-din (nov stane 169.000 S-;; din). Stroj je star samo ;; 1 leto. Informacije v ured-;; niš tv u ali na interno tele-;; jonsko številko 227. Izgubila sem zlato broško v škatlici — podolgaste oblike. Broška je sestavljena iz črk »Milena«. Prosim poštenega najditelja, da mi jo za visoko nagrado vrne. Milena Košenina — emaj,-lirnica, posada 7 a. Jda ckomke vedi VSTOPI: ŠARLAH Stanislava — sektor priprave za proizvodnjo, MEDVEŠEK Stanka — oljne peči, IPŠEK Cvetka — učna delavnica, PILKO Marija — učna delavnica, RAŠIČ Nada — učna delavnica, HRASTNIK Terezii ja — učna delavnica, SKAZA Kristina — učna delavnica, ZO-RINIČ Andjelka — učna delav-Ja, takole je, zopet se ogla-nica, ULAMEC Ana — učna delavnica, FIDLER Franc — oljne peči, DJUDJEVIČ Šalih — sektor priprave za proizvodnjo, MALIN Srečko — radiatorski oddelek, ČREPINŠBK Milan — pripravnik HTV, MUZELJ Stanko — izdelovalnica odpreskov, NAGLIČ Jurij — radiatorski oddelek, GREGL Dušan — radiatorski oddelek, PANIČ Ivan — radiatorski oddelek. IZSTOPI: GUZEJ Marija — upokojena, ARTIČEK Erika — na lastno željo, MALI Ivana — samovoljno, ZUPANC Katarina — upokojenka, NOVAK Vilma — samovoljno, DROFENIK Alojz — sporazumno, RIHTER Branko — k vojakom, ŠUSTER Franc — samovoljno, DORN Stanislav — samovoljno, PESTIVŠEK Anton — upokojen, KURNIK Stane — upokojen, BENKOČ Emil — upokojen, ZENTIA-NOVSKI Rudi — upokojen, ŠAJNA Stanko — upokojen. POROČILI SO SE: HLUPIČ Peter, PUNGARŠEK Milan, RAT Marjeta — PUNGARŠEK, HOHKRAVT Franc, PIRH Emilija — ČAVKA, KRANJC Milan, JUG Franc, ULAGA Anica, JERAM Magda — ROJC, Rojc Vlado, LOREN-ČAK Ivan, TRAFENIK Travte — LILEK, KMECL Frančiška — PAVLIČ, ŠUMLAK Ivan. V MESECU JANUARJU BODO OBHAJALI 50-LETNICO: GORIŠEK Frančiška iz emaj-lirnice. • Aaia križarja f 2 3 k — 5 ' 6 I 7 M s 9 M V) □ ti 12 □ Zj - SLAVI - Ja, takole je, spet se oglašam. Nekaj me je že obsodilo na konec, vendar jaz pravim, kopriva ne pozebe, še manj pa kaka jezična baba. Upam, da ste vsi srečno in veselo zajadrali v novo leto in dobro zašpilili staro. In sedaj bomo začeli znova. Izgleda, da bomo kar se da resno začeli takoj v začetku. To se vidi že kar pri plačah, veliko jamranja in — najbrž bo tokrat osnovano. In že spreminjamo merila. Sestanki so se uspešno začeli v tem letu in upam, da bo šlo tako vse leto. Veste., nič kaj se mi ne da šimfati že kar na začetku leta. Če bi se spet spotaknila ob po-ljubovanje zadnjega dne v letu, pa bi kdo spet nergal, da jim še tega ne privoščim. Žal pa mi je za tiste, ki niso razumeli> kaj sem hotela v lanski zadnji Spili povedati. Kaj hočemo, nekateri pač imajo dolgo lajten-go. Pa naj bo, jaz jim je ne bom skrajševala. Bolje pa bi bilo skrajšati vrsto pri delitvi novoletne malice. Nič kaj prijetno ni bilo čakati za isti kot-letek in flašo. Mislim, da, bi bilo veliko lepše, če bi se to opravilo malo slovesneje. Saj je tako le enkrat letno. No, ja, pa saj nič ne pravim, sem rekla, da ne bom šimfala. Kaj pa naj potem povem? Za pohvaliti pa res nimam kaj! Mejdun, to je žalostno. Kot je bilo žalostno, ko smo se nekateri, ki se vozimo iz drugega konca mesta z mestnim avtobusom in smo vprašali šoferja, če bi se dalo, da nas bi zapeljal do tovarne. Pa nam je zabrusil: »Hja, vas je toliko in v tako veliki tovarni, pa še svoj avtobus imate, kar naj vas on vozi«. Fant je kar dobro povedal. Le mi se nismo kaj dobro počutili, ko smo skoraj vsi zamudili. Tako je, čas je da neham. Rada bi šla na eno kavico, ki jo spet kuha dolgo pričokovana Herminca. Sedaj pa nič več ni kričanja in jeze, da se ne da, da ne bo, da ne gre in še in še in še ne in ne. Torej vas pozdravlja Spila VODORAVNO: 1. Celjski hotel, 7. skupna kratica dveh hr-tel, 6. moško ime, 7. kratida dveh hrvaških tovarn kpnfekci-je, 8. avtomobilska oznaka Skopja, 9. avtomobilska oznaka Krapine, 10. oseba iz Biblije, 11. del imeija Gabrijel, 12. naziv za rjavega konja. NAVPIČNO: 1. priimek slovenskega pisatelja (Nina), 2. unikat, sam, 3. loščilo, 4. ime črke, 5. priimek slovenskega pesnika balad (Brodnik), 8. stanovanjski prostori, 10. duša umrlih po verovanju starih Slovanov, 11. kemični simbol za Galij. -Slavi-