St. 20(1501) Leto XXIX NOVO MESTO četrtek, 18. maja 1978 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI Festival filatelistov v Brežicah Od 20. do 27. maja v Brežicah filatelistična mladina Jugoslavije Brežice bodo od 20. do 27. ■naja prizorišče festivala filatelistične mladine Jugoslavije. Njegov pokrovitelj je Lazar Mojsov, predsednik Filate- listične zveze Jugoslavije. Za Ježice bo to pomemben dogodek, saj bo to prvi tak festival v Sloveniji. Začel se bo z Zasedanjem skupščine Združenja Filatelističnih zvez Jugoslavije v soboto dopoldne, ob 18. uri pa bo v Posavskem muzeju uradna otvoritev s kulturnim sporedom. Na tej slovesnosti bo imel besedo pokrovitelj. Kapelska godba bo nastopila na grajskem dvo-nšču. Udeleženci festivala si bodo v veliki dvorani lahko ogledali zvezno filatelistično razstavo. Za v nedeljo dopoldne ob 9. uri je napovedana podelitev priznanj •n nagrad za najboljše osnutke znamk in za razstavljene zbirke. Pol ure kasneje bo za okroglo mizo stekla razprava o proble-•nih pionirske in mladinske filatelije. Popoldne bo v Prosvetnem domu revija mladinskih in otroških pevskih zborov, ki je vključena v festivalski program. Razstava znamk bo odprta do ‘8- maja. Za brežiško Filatelijo društvo pomeni ta prire-tey veliko priznanje. Njegovi «8ni pričakujejo, da bodo z napovedanimi srečanji in 1 ?'®niavo delovnih izkušenj ">ko veliko pridobili. Nadejajo Precej obiska na razstavi, Posavia in Dolenjske, no« fi*atelisti so za to prilož- ovitv *Zda^’ tu. V.rstne8a republiškega ”Mladina> produk- **dewltehnika m SLO“ se bo kfrlo 30 ekip. vanj\j*<^ bodo tekmovali v spozna- rt'°uPrav|O1ZV0t*nega Procesa i" sa-delovale J4’ Prl čemer bodo so-^aniza VeČje novonieške delovne ^ ses*-,Cve’ v ustavljanju modelov n Fischer UT-1, po-^ajarji . *. bodo tudi raketarji, ®afi, y’ 'arijski modelarji in foto-1-A 0(j 2511 srečanja bo v Domu ^nične^r3 Priložnostna razstava ute ra ture in sredstev za predlagal izvršni svet ObS Novo mesto, o začasnih ukrepih družbenega varstva zoper novomeški Dominvest. Tako so bili odstavljeni individualni poslovodni organ, vsi delavci s posebnimi pooblastili, razpuščen je bil delavski svet in vsi izvršilni organi, začasno so bile omejene posamezne samoupravne pravice delavcev in imenovan začasni tričlanski organ. Po pritožbi nekaterih delavk v Dominvestu, ki so v tem odloku videle marsikaj nezakonitega, predvsem pa da skupščina občine Novo mesto marsičesa ni dokazala in dovolj obrazložila, je senat republiškega sodišča združenega dela v veliki meri pritožbam pritrdil. Na občini so namreč v svoji odločbi, ki jo po napačno prevedenem 633. členu zakona o združenem delu imenujejo odlok, naredili nekaj napak, zaradi katerih bi jim tudi bilo moč očitati nezakonitost. Tako je občinska skupščina ravnala pomanjkljivo, ko pri sprejemu svoje odločitve ni ugotovila odgovornosti delavcev Dominvesta za oškodovanje družbenih interesov, kar so na- vedli kot vzrok ukrepa. Nadalje tudi niso izvršili nobenega predhodnega postopka za ugotavljanje krivde delavcev o neizvr-ševanju prevzetih obveznosti na področju urbanističnega načrtovanja, marveč jim je za takšno odločitev služila zgolj dokumentacija iz javne razprave o urbanistični politiki in razmerah organiziranosti na področju urejanja urbanističnih zadev. Iz tega pač ne more nesporno sle- (Nadaljevanje na 4. strani) družine, se je v ponedeljek, 15. maja, mudila v Novem mestu na povabilo sveta za spremljanje družbenoekonomskega in političnega položaja žensk pri občinski konferenci SZDL. Gostjo je dopoldne najprej sprejel Marjan Simič, predsednik občinske skupščine z ožjim političnim aktivom in ji predstavil novomeško občino s podatki, še posebej pa z deležem žena pri dosedanjem razvoju. Vida Tomšič je nato obiskala kolektiv Novolesa v Straži, kjer si je ogledala celotno proizvodnjo, nato pa se je z delavkami, vodilnimi in predstavniki družbenopolitičnega in samoupravnega življenja pogovarjala zlasti o težavah, ki jih vsak dan čuti zaposlena delavka. Na razgovoru v Novolesu, kjer je bilo izpostavljeno zlasti otroško varstvo, je gostja med drugim dejala: „Ne smemo m isliti, da je vrtec pomoč zaposleni ženski, marveč investicija v našo družbo. „Nadalje je v pogovoru dejala, da bi morali iskati več oblik otroškega varstva in ne čakati le na gradnjo novih vrtcev z najbolj zahtevnim kadrom. Popoldne pa se je Vida Tomšič sestala v Domu JLA s širšim političnim aktivom, pogovor pa je bil usmerjen zlasti k vsebini njene knjige „2enska, delo, družina, družba" ter k aktualnim pokongrešnim nalogam. STAR PAPIR ZA DEJAVNOST V tednu Rdečega križa so sevniški šolarji nabrali 4.900 kg starega papirja po mestu. Za okrog 2.000 kg ga je še ostalo pri šoli Danes popoldne bo potekala ak cija zbiranja starih oblačil UREDNIŠTVO V GOSTEH Tokrat je za novinarski obisk spet na vrsti krška občina. Za pogovor smo izbrali KOPRIVNICO Prebivalce te krajevne skupnosti vabimo na srečanje v torek, 23. maja, v osnovni šoli v Koprivnici. Čakali jih bomo od 19. ure dalje, da nam bodo povedali, kako živijo in delajo, kako se razvija njihova krajevna skupnost. SPRETNOST IN ZNANJE -Na izbirnem občinskem tekmovanju v Žužemberku so se pomerili pionirji iz šestih šol novomeške občine. (Foto: J. Pavlin) tehnično vzgojo ter posvet mentorjev o problemih tehnične vzgoje mladih. Zaključek srečanja bo na Vinje m vrhu, kjer bodo mladi skupaj s krajani KS Škocjan slavnostjo odkrili spominsko obeležje dogodkom iz NOB. Na sobotnem občinskem tekmovanju v Žužemberku so bili izbrani udeleženci za republrško tekmovanje. V sestavljanju zbirke Fischer UT—1 in v spoznavanju proizvodnega procesa je bila najboljša ekipa žužemberške osnovne šole. Občinske barve bodo zastopali še: zmajarji in fotograf iz Šmarjete, modelar iz Novega mesta in fotograf iz Šentjerneja. Za gledalca bodo gotovo najbolj zanimiva tekmovanja v vodenju modelov, ki bodo v soboto popoldne na rokometnem igrišču na Loki in na letališču v Prečni. Ledeni možje so letos neusmiljeno pustošili po vinogradih in sadovnjakih od Posavja do Bele krajine. Tako hude pozebe, kot je bila v noči od 11. na 12. maj, Bizeljanci ne pomnijo 25 let. Tedaj, bilo je leta 1953, jih je prav tako presenetila sredi pomladi, 10. maja. Tokrat je rosa na mladicah ledenela v pasovih. V nižjih predelih Drenovca in v delu Janeževe gorce je na površini 40 hektarov uničila ves pridelek. V višjih legah, kot je na primer zaselek Žalce, je slana vzela 20 do 30 odst. pridelka na približno 40 hektarih, vmesni predel pa so skoraj neprizadeti. Na Pišečkem so imeli pozebo v nižiih legah, vendar v tem predelu ni napravila tolikšne škode. Hije je bilo onstran Krke na Gorjancih, pa tudi vinogradom na Sremiču mraz ni prizanesel. Ljudje so tisto noč s strahom pričakovali jutra. Črne napovedi so se uresničile. Tisti, ki se preživljajo z vinogradom, so bili čez noč ob ves dohodek, če se za primer pozebe niso zavarovali. Takih pa je malo. Direktor Agrokombinata iz Krškega Stane Nunčič nam je v ponedeljek popoldne povedal, da so vinogradi na vseh sončnih MAJSKA SREČANJA V BREŽICAH Brežiška mladina ima letos bogat spored majskih praznovanj. Prireditve se vrstijo že ves mesec, vrh pa bodo dosegle v naslednjih dneh. V okviru vsakoletnih majskih srečanj je že za jutri napovedan posvet o kulturi v združenem delu, šoli in krajevni skupnosti. Na posvetu bodo občani Brežic izmenjali mnenja in izkušnje z udeleženci iz hrvaške občine Klanjec. Ob 17. uri se bo mladina zbrala na teku mladosti po Ulici 21. maja. Naslednji dan prirejajo taborniki področni taborniški dvoboj medvedkov in čebelic na brežiškem stadionu, v domu JLA pa bodo ob 17. uri odprli razstavo mladi fotografi. Za v sredo, 24. maja, vabijo pionirje v Cerklje ob Krki, kjer jim pripravljajo slovesen sprejem v mladinsko organizacijo. Akademija v počastitev dneva mladosti bo 25. maja na stadionu v Brežicah. Za ta dan je napovedano tudi tradicionalno srečanje šolskih športnih društev. Ledenjaki vzeli vino in sadje V Posavju je pozeba v noči s četrtka na petek povzročila pravo katastrofo — V Beli krajini ob 40 odst., ponekod pa celo ob ves pridelek vina — Priporočeni ukrepi KOSTANJE VIŠKO JAMO BODO UREDILI Kaže, da bo končno le prišlo do ureditve kostanjeviške jame. Izdelan je idejni načrt, predračun pa znaša kar 2,1 milijona dinarjev. V kratkem si bodo jamo in okolico ogledali člani krške občine in predstavniki podjetij, ki bodo prevzela ureditvena dela. Če bo šlo vse po sreči, bo jama turistom na ogled že naslednjo pomlad. Kostanjevišld jamarji bodo 21. maja začeli s pripravljalnim tečajem za jamarje začetnike in vse krajane, ki jih zanima podzemni svet. Tečaj bo trajal pet nedelj, bo brezplačen, predavali pa bodo znani poznavalci jam iz Ljubljane, na primer prof. France Šuštaršič, dr. Ivan Gams in drugi. POLDE MIKLIČ TABORNIKI NA POTI TOVARIŠTVA IN SPOMINOV Med 90 tisoč udeleženci, ki so se minulo soboto udeležili letošnjega pohoda po poteh pratizanske Ljubljane, je bilo tudi 216 tabornikov iz odredov v Smarjeti, Šentjerneju, Bršlinu in Novem mestu, ki so šli na pot s petimi avtobusi. Taborniki in tabornice so se odpravili na deset kilometrov dolgo pot okrog mesta heroja, medvedki in čebelice, pa so prehodili pet kilometrov. Kljub dežju so ohranili dobro voljo, saj je bilo na poti tovarištva in spominov toliko zanimivega. legah popolnoma pozebli/ drugod pa nekoliko manj. Ena sama noč je pobrala 90 odst. pridelka. Tudi breskve so močno prizadete, na prisojnih straneh skoraj tako kot vinogradi. Na jablanah in hruškah se bo škoda videla šele čez nekaj dni. „Ta pozeba je hujša od lanske; je prava katastrofa, ker je prišla tako pozno“, je dejal tovariš Nunčič. Strokovnjaki Agrokombinata so pregledali vsa območja, vendar v začetku ni bilo opaziti tolikšne škode kot nekaj dni pozneje. V ponedeljek so bili namreč ponovno zunaj in slika ie bila precei boli žalostna. 1 Pozeba pa ni osmodila le vinogradov, ampak je ožgala tudi orehe, češnje, višnje, ribez in celo jagode. Pri Agrarii v najhladnejši™0 val^taiel dprva 0BRAZ KATASTROFE - S strahom so ljudje - zlasti tisti, ki jim vinogradništvo pomaga preživljati družino — v petek pričakovali jutra. To noč je trpelo tudi sadjarstvo, kot kaže posnetek Potočar-(Nadaljevanje na 4. strani) jevega oreha v Lazah pri Uršnih selih. (Foto: Pavlin) ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED DOLENJSKI UST ■'■'■šsaA Uporniki, za katere trdijo, da so nekdanji katanski orožniki, so v začetku tega tedna zavzeli Kotvezi, gospodarsko središče Shabe, najbogatejše pokrajine po svoje nemara najbolj zanimive in strateško pomembne afriške države Zaire. Uporniki so po podatkih, ki so jih posredovale svetovne agencije, zasedli tudi pomembno železniško križišče Muchacha. Mobutu v težavah Ali bodo morali tudi to pot na pomoč Maročani ali kdo drug, je še nejasno, čeprav se je Mobuto znova obrnil na svoje lanskoletne zaveznike in jih prosil za pomoč. Hkrati obtožuje zairski predsednik Sovjetsko zvezo, Kubo, Alžirijo in Libijo, za katere trdi, da so nesporno vmešane v sedanji upor v pokrajini Shaba. Osrednja zairska vlada je vpeljala izredno učinkovito cenzuro, zato ni natančnejših poročil o tem, kaj se pravzaprav dogaja v Shabi, pokrajini, ki je velika za dve Jugoslaviji. To je že drugi upor v pokrajini Shabe, saj so se tu uprli tudi že lansko pomlad. Po večdnevnih bojih je tedaj redna zairska armada šele s pomočjo okrog 1500 marošidh vojakov uspela potisniti upornike prek meje. Francija je lansko pomlad dala na voljo svoja vojaška transportna letala pa tudi vojaško pomoč, da so lahko prepeljali Maročane na pomoč zairskemu predsedniku Mobutu ju. HAVANSKI SESTANEK V začetku tega tedna se je v glavnem mestu Kube, Havani, začel sestanek koordinacijskega biroja neuvrščenih držav, ki se ga udeležujejo predstavniki 25 držav članic biroja ter še več kot ducat drugih držav, ki se sestanka udeležujejo kot opazovalke. Pričakujejo, da se bodo na tem sestanku neuvrščeni posvetili predvsem nekaterim aktualnim političnim in gospodarskim problemom. ZA OROŽJE Prihodnji teden se bo na sedežu Združenih narodov v New Yorku začelo prvo posebno zasedanje generalne skupščine Združenih narodov, posvečeno razorožitvi. Zasedanje generalne skupščine so sklicali na pobudo neuvrščenih, predlog zanj pa je dal na peti konferenci neuvrščenih v Colombu leta 1976 jugoslovanski pred- sednik Josip Broz Tito. Neuvrščeni so tedaj želeli poseči v razpravo o razorožitvi, ki je praktično omejena zgolj na dve super-sili. Pqsebno zasedanje Zdru-ženih narodov bo prvi poskus svetovne skupnosti, da o tem razpravlja hkrati z velikimi, ki so doslej, in ki še vedno izključno odločajo o tem usodnem vprašanju. JANEZ ČUČEK CAUSESCU V PEKINGU - Romunski voditelj Nicolae Causescu je prispel na obisk v reKing, Kjer so mu pripravili prisrčen sprejem. Na letališču ga je pozdravil kitajski voditelj Hia Kuo—Feng (na sliki). Na stotisoče kitajskih državljanov je gosto iz Bukarešte toplo pozdravilo na velikem trgu Tien An Men. Kitajski tisk posveča obisku‘veliko pozornost. „Žen Min Zi Bao“ posebej poudarja romunsko zunanjo politiko, o kateri trdi, da izhaja iz enakopravnosti vseh držav, nevmešavanja v notranje zadeve, zaščite ozemeljske celovitosti in suverenosti in da »nasprotuje velikodržavnemu šovinizmu in hegemonizmu.44 (Telefoto: UPI). Dojemljivost za pobude ljudi Nova vloga upravnih organov — Zagotoviti demokratičen vpliv baze_ .ŠOLSKI CENTER SEVNICA - DSSS objavlja prosto delovno mesto za nedoločen čas: MATERIALNEGA KNJIGOVODJE. Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — srednja izobrazba in 2 leti delovnih izkušenj v finančni in materialni stroki - nepopolna srednja izobrazba in 5 let delovnih izkušenj v finančni in materialni stroki. Nastop službe možen takoj. Prijave z dokazili pošljite na naslov v 15 dneh po objavi. Pomembno je, je poudaril na zadnji seji predsedstva CK ZK Slovenije novi predsednik republiškega izvršnega sveta dr. Anton Vratuša, da v praksi dosledno uresničujemo načelo odpiranja sleherne naše samoupravne institucije in družbenopolitične skupnosti navzven, do ljudi. Tudi v izvršnem svetu se želimo ustrezno organizirati, da bi na vseh ravneh vsak dan razvijali sodelovanje in izmenjavo mnenj z drugimi družbenimi dejavniki. To ni vprašanje delitve dela, temveč zavesti in odgovornosti, je ob tem posebej poudaril. Kot dokazuje tudi ta izjava, moramo spodbujati večjo odprtost izvršnih in upravnih organov ne le do delegatskih skupščin, temveč tudi do predlogov in pobud celotne delegatske baze. Vendar to nikakor ne bo lahka naloga, ker moramo, kot že tolikokrat doslej, presegati NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED Zveza komunistov Slovenije bo opravila do letošnje jeseni nekaj »organizacijskih popravkov44. Namreč: že pred meseci, torej tedaj, ko so se pričele sklepne priprave na kongrese Zveze komunistov, je bilo jasno, da morajo izzveneti akcijsko. Da pomenijo v bistvu partijsko mobilizacijo članov Zveze komunistov za spreminjanje družbenih razmerij, kot terja to ustava, zakon o združenem delu ter študija Edvarda Kardelja o nadaljnji izpopolnitvi sistema socialistične Jesenska naloga samoupravne demokracije. Končno je ta Študija postala tudi osnova za pripravo kongresnih sporočil. V pripravah je bilo rečeno, da imamo Jošnih resolucij ter dokumentov že dovolj, l potrjujemo torej akcijo. Akcijo za spreminjanje načel v prakso. Temu primemo je bilo potrebno postaviti tudi organizacijsko zgradbo Zveze komunistov v Sloveniji. Na slednje ie opozarjal tudi France Popit, predsednik CK ZKS, ko je v sklopu priprav na slovenski kongres obiskoval občinske organizacije ZK. Toda zgodilo se je, da teh organizacijskih in akcijskih potreb ponekod niso povsem upoštevali. Zato so bile včasih sestavljene konference Zveze komunistov ter njihovi komiteji preštevilne. Ponekod je članov konference ved kot sto, preveliki pa so tudi komiteji. S tem seveda ni rečeno, da izbor komunistov za te odgovorne funkcije ni dober, toda več kot očitno je, da lahko preveliko število članov objektivno hromi akcijo. Dogovorjeno pa je bilo, naj bodo komiteji ter konference mobilizacijska, idejno trdna, akcijska jedra, sposobna, da ocenjujejo svoje naloge hitro brez včasih odvečnega protokolarnega sklicevanja. Kakorkoli že, v nekaterih slovenskih občinah se teh dogovorov niso držali. Od tod tudi potreba ter zahteva po »organizacijskih popravkih44. Vendar se že slišijo tudi vprašanja, kako to storiti, kajti kot na dlani je, da bo moral najbrž kakšen že izvoljen član konference ZK zapustiti to svoje mesto. Kdo je »odveč44 in kdo ne? Tako zastavljena dilema je popolnoma neumestna, kajti zreducirati to pomembno vprašanje na odnos: zamera ali nezamera, bi bila kaj slaba usluga za partijo kot celoto, za njeno mobilizacijsko usposabljanje. Najbrž je dosti bolj umestno vprašanje, kam razvrstiti »odvečne44, kakšne nove naloge jim zaupati, da bodo lahko ustvarjalno prispevali k temu, da bodo prišle sindikalne organizacije do večje veljave. Nenehno tarnamo, da nam primanjkuje kadrov, predanih aktivistov, ki bi bili pripravljeni sprejeti odgovorne, nikoli dovolj cenjene naloge in obveznosti v procesu hitrejšega uresničevanja našega strateškega cilja, da človek zagospodari s pogoji, sadovi in sredstvi svojega dela. Nihče, ki se želi ustvarjalno, pošteno vključevati v graditev socialističnega samoupravljanja, ne more biti odveč. Bolj gre za to, da pomembnosti družbenega udejstvovanja ne merimo le z vatli statusnih pomembnosti, marveč po ustvaijalnem deležu, ki ga lahko vsak posameznik pridruži našim hotenjem, da bi živeli v družbeni skupnosti duhovno ter materialno bogatejših ljudi. To naj bo tudi edini kriterij pri »organizacijskih popravkih44, ki jih mora opraviti Zveza komunistov Slovenije do letošnje jeseni, da bo akcijsko trdnejša, mobilnejša in prepričljivejša, ko se bo argumentirano zavzemala za politiko medsebojnega zaupanja ter samoupravnega dogovarjanja v širokem frontovskem prostoru Socialistične zveze. MILAN MEDEN staro okorelo miselnost o vsemogočnosti posameznih organov in v bistvu še iskati ustrezne oblike sodelovanja, pa najsi gre za pripravljanje in sprejemanje odločitev, kot tudi - kar je še posebno pomembno — za zagotavljanje odgovornosti za uresničevanje odločitev. Le ta-iiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi TELEGRAMI MOSKVA - Za novega sovjetskega veleposlanika v SFRJ je bil imenovan 6 Metni Nikolaj Rodionov, ki je doslej opravljal že visto odgovornih državnih in partijskih dolžnosti, po letu 1970 pa je bil namestnik sovjetske^ zunanjega ministra. KAIRO - Ukaz predsednika Sadata o referendumu, na katerem naj bi ljudstvo odločilo, ali smejo komunisti in drugi levičaiji odslej še imeti vključene položaje v vladi, državni industriji, sindikatu in javnih občilih, je po televiziji prebral minister za informacije. Ni referendumu, ki ga bodo priredili prihodnji ponedeljek, nameravajo hkrati dobiti odgovor na vprašanje, ali lahko komunisti in drugi levičarji sploh ostanejo na političnem prizorišču v Egiptu. ULAN BATOR - Prvi sekretar Centralnega komiteja mongolske ljudske revolucionarne partije in predsednik piezidija velikega narodnega hurala Mongolske ljudske republike Juzagin Cedenbal je v Ulan Batoru sprejel študijsko delegacijo Zveze komunistov Jugoslavije, ki jo je vodil sekretar, predsedstva CK ZKS Slovenije Franc Šetinc. MADRID - Skoraj v vseh krajih baskovske province so bili ulične manifestacije. Povod za te nemire so krvavi dogodki iz prejšnjega tedna, v katerih sta dva policista izgubila življenje, medtem ko je „civilna garda** pred dvema dnevoma v Guernici ubila dva mladeniča, ki sta bila baje pripadnika ETA. Baskovska separatistična organizacija ETA je medtem izdala novo sporočilo, v katerem potrjuje, da so bili atentati prejšnjega tedna njeno delo in da bo podobne akcije nadaljevala tudi v prihodnje. BEJRUT - Libanonski primer El-Hos je danes preklical svoj odstop z dne 19. aprila, ko so uradno sporočili, da bo moral sestaviti kabinet iz politikov različnih umeritev. Preklic odstopa utegne izzveneti kot trenutni izhod iz krize libanonske vlade. KAIRO - „Ce bi v Ameriki zavrnili prodajo vojaških letal Egiptu in Saudski Arabiji, bi to pomenilo veliko katastrofo za Bližnji vzhod, čeprav ne bi vplivalo na moja mirovna prizadevanja14, je poudaril egiptovski predsednik Sadat v intervjuju za ameriški časnik „Chicago Tribun". Poudaril je, da je zelo pomembno, da kongres podpre ; Carteijevo administracijo in prizna j legitimne obrambne poUebe Egipta, še zlasti zaradi njegovega pomembnega geografskega položaja v Afriki. ko bomo lahko uveljavili najširši družbeni in politični nadzor nad uresničevanjem izvršnih in upravnih funkcij. Prav ta odprtost in družbeni ter politični nadzor pa sta nedvomno tudi pogoj za omejevanje vseh oblik rutinerstva, prak-ticizma in nasploh površnega ter premalo odgovornega dela posameznih organov. Sleherno takšno delovno mesto, pa najsi gre posebej za voljene funkcionarje ali pa za posamezne delavce, je namreč nujno povezano ne le z ugledom, temveč tudi z odgovornostjo do ljudi na eni strani in do širših družbenih interesov na drugi. Prav zato mora biti nadzor še posebej usmerjen v zavračanje etatističnih pojavov, ki so se nemalokrat, na podlagi vse večjih zadolžitev, premaknili iz republiških ali zveznih organov na občinske ravni, predvsem v obliki lokali-zmov, zapiranja občinskih meja in odločanja v ozkih »občinskih44 krogin. Zato bi se resnično veljalo nad opozorili novega predsednika republiškega izvršnega sveta zamisliti tudi na občinskih ravneh in se vprašati, kaj je treba storiti za zagotavljanje širšega demokratičnega vpliva na uresničevanje sprejete politike. JANEZ KOROŠEC tedenski mozaik ZA PRVO POSEBfr ZASEDANJE geneni* skupščine Združenih natc dov, ki se bo začelo P hodnji teden na sed& svetovne organizacije in* posvečeno razorožitvi, vir veliko zanimanje. Kajpak zanimanje ni omejeno na vsebino zasedah marveč velja tudi tistefl kar se dogaja okoli njeČ kuhinji, na prim er. Zveot se je, da so posebne varnOs ne sile, ki imajo sicer j skrbi varnost v glavtfi. stanu Združenih narodi® New Yorku, sklenile, t najstrol i nrivrt iiniiiiiiumniiiiiiiiiHiiiiiuiiii bodo vsak dan nadzorovale tudi pripW hrane v vseh restavracijah okrepčevalnicah velittj poslopja ob newyoM vzhodni reki... Nič ne f biti prepuščeno naključja teh dneh, ko je svet preft' novic o terorističnih >l$ dih... ZAL PA JE BILO V TEKLOSTI vse preveč 0>>: spodrsljajev. Enega iztn njih bi prav lahko preprek če bi nadrejeni poslu-priporočilo nekega polM ki pa je sedaj že mrtev - ?j njim tudi osebnost, ki noi: jo policaj varoval Gre \ enega izmed petih pobM spremljevalcev pokop1-predsednika i talija^ krščansko demokrati stranke, ki je (kar se I zvedelo šele sedaj) že časom zahteval, naj za M Mora nabavijo pose# oklepni avtomobil, ki ( krogle ne bi mogle 1 živega. Nasveta pa nihče' poslušal... Tragik spodrsljaj... ZANESLJIVO PA takega ni mogoče reči knjigi spominov bivi(. ameriškega predsed^ Richarda Nixona. Čeprdf njej ni nič takega, kar bi & novo, gre knjiga vse,t dobro v denar in prif zaslužke založniku, ki jo natisnil - in plačal Nix nič manj kot dva mi0 dolarjev in pol honorarja • Neslaven konec, ampal precejcvenka.... . TEGA BI SE VERJEtij NE BRANIL tudi ve> francoski slikar Paul Gaw ki je umrl v revščini, v zai ku tega tedna pa so pr v katerem so nastopili Matjan Kralj, H>-V-Rifle, Jože Zupan, Štefka Drolčeva in Pester Mihelčič. (Foto: J. P.) ČEVLJARJI ŽE v NOVIH PROSTORIH - Novomeška Industrija obutve se je s Ceste komandanta Staneta preselila v Bršljin, kjer so zgradili novo stavbo s še enkrat večjo površino, kot so jo imeli prej. Uradna otvoritev bo pred dnevom borca, dotlej pa obratuje poskusno. (Foto: R. Bačer) TEKMOVANJE VARILCEV IN STRUGARJEV — Na tekmovanju varilcev in strugarjev iz OZD ITAS in Kovinar Kočevje, ki je bilo minulo soboto, se je pomerilo 17 najboljših iz obeh kolektivov. Pomerili so se v več disciplinah, najboljši pa so se uvrstili na republiško tekmovanje. (Foto: Primc) REPREZENTANCA V NOVOTEKSU - Pred odhodom na svetovno prvenstvo v kegljanju, ki bo letos v Luzernu (Švica), sta bili v Novem mestu na zaključnih 10-dnevnih pripravah moška in ženska reprezentanca Jugoslavije. Na sliki: repre-zentantje si ogledujejo Novoteksovo proizvodnjo. (Foto: Gošnik) IZVOZNO naravnani ob?.e*ovne organizacije sevniške . “Je so lani izvozile na tuje za 190 milijonov izdelkov. V Primerjavi z letom poprej je bil oz večji za 18 odst. Kar je še Pomembnejše, je to, da je ob uv nCU ICta *zvoz močno presegal oz. Se leto poprej je izvoz Presegal uvoz za 31 odst., lani je Pfeseg znašal že 60 odst. J\»jvečji izvoznik je še vedno r„ ?.a> na tujih trgih so 'lani diriarjev*1 ** 136 milijonov „Štirinajstka” kmalu dosegljiva? Znamenita Renaultova „štirinajstka”, s katero je Industrija motornih vozil na lanskem avtomobilskem sejmu v Beogradu razdražila „sladokusce”, bo končno le prišla z novomeškega traku. Vsekakor prej, kakor se zdi danes še premnogim nevernim Tomažem, ki so do zdaj vsako novost ali napovedano dejanje hitro proglasili za nerealno in papirnato. Serija „štirinajstke” bo stekla, brž ko bodo za tako proizvodnjo dokončno usposobili novo avtomobilsko tovarno v Novem mestu. O • * v v o e j m/s ca NOVO MESTO: Na zadnji seiem so rejci pripeljali na prodaj 448 puT- S^S‘f^°12tednov-in29sto-201 i? ? ‘ lastnika je menjala . za pujske so kupci odšteli 91 n **° (^n’ za Pa od 0 do 1.300 dinaijev. Povpra-^anje je bilo tokrat znatno manjše, w morali rejci nekoliko popus-1111 Pri cenah. _ .?^EZlCE; Kupci so lahko izbi-DUi,/?ed ^93 do 3 mesece starimi nanr j staiePih prašičev pa je bilo "»mdaj 16. Prodanih je bilo 311 živ? t°* ^ do 33 din kilogram dm “* 9 Ptičev (po 19 do 21 kilogram žive teže). „Stirinajstka” je zajeta v že od prej znanem srednjeročnem programu. V njem je rečeno, da bodo v Industriji motornih vozil ob koncu tega desetletja ali na začetku drugega povečali letno proizvodnjo na 150.000 osebnih in 10.000 dostavnih avtomobilov ter 50.000 prikolic, zagotovili pa tudi zadostno količino rezervnih delov in celotno servisno opremo. Med osebnimi avtomobili bo osrednje mesto zavzela tradicionalna katrca, za katero bodo sčasoma ttidi motoije sestavljali v Industriji motornih vozil. Okoli 50.000 v Novem mestu sestavljenih Renaultovih vozil bodo izvažali, za devize pa kupovali dele za sestavo avtomobilov višjih kategorij. Med slednjimi bo poleg že omenjene „štiri-najstke” še eno, ki ga bodo še letos vnesli v program. V proizvodnji prikolic bo Industrija motornih vozil dosedanji program obogatila z novimi tipi, ld se bodo razlikovali po velikosti, luk-suznosti in vleki, s čimer bo zadovoljila domače in tuje naročnike. Novost bodo tako imenovana „mo- Kmetijski nasveti Kaj zdaj, po nesreči? ^ravif3^311^3 Poze^a je v n°či s četrtka na petek temeljito g četrt st nečec^ni posel. Vinogradniki pomnijo, da je pred g g^dj^ Ja’ torej ^eta 1953, na podoben način pobrala vino- g p°2eba h™ tež*co Prigaran zaslužek, medtem ko je bila lanska g ~ p . ~ugačna, bolj zgodnja in je naredila manj škode, nič, sa ' ‘Me sprašujejo, kaj naj zdaj ukrenejo. Zaenkrat gj P°sanie • tr^ °*lran't' mimo Kri in najprej videti, koliko so g U(larila2lU| v*no8ra^* sploh utrpeli škode. Pozeba je namreč g megle VT I!a2lično’ odvisno od lege, vinograda, odpornosti, = v®l0Ri^dl5ne *td. En ukrep pa je potreben prav v vseh pozeblih g PoRnoii; ^gnojevanje. Zelo priporočljivo je, da vinogradniki f| dmge^“svoje vinograde s ISO do 300 kg KAN ali kakega g kašneje h ° ^'“Jo^eg3 umetnega gnojila na hektar. Ker je g V'nograd°H^la^0 ^ ^ Pose^?j občutljivo, mora biti pozebel g Pemn«„„ en ^ skrbnejšega, pogostejšega škropljenja zoper = prav sLr° i-^ • Šn^a “ *eta Je podala, da je mogoče = leto. °Pljenjem rešiti še precej rodnega lesa vsaj za naslednje g odločiti^ 10 dni po pozebi ocenjena škoda, se bo treba M P°rezati t nad3ljnje ukrepe. Ob zelo močni slani bo potrebno š več potreifaro,ne vse mladike, ki jih pri prihodnji rezi ne bi g ovali, iz spečih očes bodo pognale nove mladike. |§ torizirana stanovanja”. Ta tip prikolic, ki jih ne bo treba pripenjati na kombije ali druge osebne štirikolesnike, bodo dobili tako, da bodo prikolico montirali na prirejeno podvozje dostavnega vozila z motorjem in kabino. Razvoj prikolic bo Industrija motornih vozil poverila svojim tozdom v Novem mestu in Brežicah ter belgijski tovarni. Vse lesne elemente za prikolice bodo izdelovali v šentjemejskem in črnomaljskem tozdu. Da bo Črnomelj obdržal predvideni del programa za prikolice, je odvisno od tega, ali bodo Industriji motornih vozil zagotovljene zadostne količine lesa ali ne, sicer bodo program spremenili. Srednjeročni program, iz katerega je nekaj poglavitnih poglavij obrazložil generalni direktor Jurij Le-vičnik na nedavnem prvem posvetu vseh komunistov iz tozdov in obratov Industrije motornih vozil, je nastal na podlagi programov tozdov. Tako bodo tu in tam kaj ukinili ter uvedli novo tozdovsko proizvodnjo, kakor bo zahtevala smotrnost glede na celotno proizvodnjo gotovih izdelkov same delovne organizacije. Naj omenimo nekatere novosti oziroma spremembe! Na Suhoiju se bodo poslovili od lesa in v novi tovarni, ki jo bodo gradili letos, izdelovali dele za potrebe novomeške tovarne avtomobilov (za osebna in dostavna vozila). V Belem Manastiru bodo izdelovali avtomobilske sedeže (150.000 na leto), v Smarjeti okna za avtomobile in prikolice, na Mimi pa sklope za prikolice in dvigalke za osebne avtomobile. V Brežicah pa naj bi med drugim izdelovali tudi izpušnike (na leto 200.000). To so le nekateri drobci iz zajetne knjige srednjeročnega programa novomeške Industrije motornih vozil. Program bodo uresničevali etapno. Za izvedbo vseh načrtov bodo morali zagotoviti okoli 5 milijard dinarjev, kar je nedvomno največja dolenjska naložba vseh časov. Z utrjevanjem take proizvodnje bodo nastali novi tozdi z dohodkovnimi odnosi v skladu z zakonom o združenem delu. Kakor je poudaril Jurij Levičnik, bo možno ta program, ki pomeni nedvomno podvig desetletij, uresničiti le s skrajnimi napori celotnega kolektiva Industrije motornih vozil, kot tudi vse družbene skupnosti. Zlasti slednje podčrtujejo v tej novomeški delovni organizaciji kot pogoj, od katerega je odvisna vsa nada-ljna rast proizvodnje in dohodka. I. ZORAN Uresničljivi cilji Posavje postaja sadjarsko Doseganje predvidenih ciljev srednjeročnega razvoja kmetijstva v Posavju se, kot je bilo ugotovljeno na občnem zboru posavskega društva kmetijskih inženirjev in tehnikov minuli četrtek v Boštanju, odvija zadovoljivo v primerjavi z republiškimi rezultati. Posavje je brez dvoma že republiško priznano sadjarsko območje. Obeta se še precej več novih nasadov, predvsem v krški in sevniški občini, manj v Brežicah. V srednjeročnem načrtu je bila zapisana številka 150 hektarov obnove nasadov, doseženih je že 80 hektarov. Ugodno poteka obnova tudi v vinogradništvu: od predvidenih 250 hektarov je (brez Slovina) zasajenih trt na 100 hektarih. Obnova hmeljskih nasadov je že prekoračena, tako v brežiški, kot tudi sevniški občini. Hmelj je vsekakor postal spet izredno vabljiv. Zanimanje je tudi za nove kulture. Tako imajo v Krškem že 10 hektarov jagod, dobro poteka tudi obnova nasadov ribeza. Kmetijski strokovnjaki gledajo kritično na prizadevanja za spremembo lastništva zemlje. V brežiški občini je v izdelavi program agromelioracij in hidromelioracij na 80 hektarih. V krški občini so glede slednjega najdelj: organizirane imajo že skupnosti. V sevniški občini predvidevajo na 100 hektarih melioracije. V brežiški občini uspešno izkoriščajo vire tople vode pri Čatežu. Žal kmetijci niso spodbudili graditeljev naše prve jedrske centrale pri Krškem za izkoriščanje tople vode iz tega velikega objekta. A. ŽELEZNIK REZERVAT DELOVNIH MOČI Iz Cerkelj in okoliških vasi bi se lahko takoj zaposlilo 144 ljudi. Med tistimi, ki čakajo na delo, so večinoma ženske brez kvalifikacije. Iz cerkljanske krajevne skupnosti je 301 občan zaposlen v brežiški občini, 101 v krški in 30 v novomeški. V garniziji jih dela 44, a««1 sloviti vinogradnik Lenz Moser, pisec knjige Obirati v- enkrat drugače". Očitno bo treba še skrbneje P0l*UadanUlc°^ra(^1'š^e ‘e®e’ “drževati odganjanje trt s pozno pa b; rezjo, pa tudi z raztopino modre galice. Preučiti naeinov b *re^a tU(^ g°sPodamost nekaterih v svetu že znanih ^i«? z. mrazom (škropljenje z boraksom, gretje s peči-toploto itdI|an,*e umetne megle, ki podobno kot oblaki zadržuje L- Bodo ovce naselile Suho krajino? Se bodo v Suhi krajini kmalu pasle tudi ovce? Direktor žu-žemberške kmetijske zadruge Stane Gorinšek pravi, da resno razmišljajo o tem, da bi začeli rediti ovce, saj je zanje na suho-kranjskih pašnikih dovolj prostora in sočne trave. Ovčereja bi bila dopolnilna dejavnost živinoreji, ki se bo poslej lahko še hitreje razvijala. Odkar je zadruga v tozdu KIT, ki na območju Ljubljanskih mlekarn povezuje kmetijstvo, industrijsko predelavo pridelkov in trgovino, računa na večje ugodnosti tudi pri sredstvih za naložbe. Denar potrebuje za krepitev lastne dejavnosti in za svoje kooperante. Kmetovalci oziroma živinorejci, ki redijo mlekarice in klavno živino, lahko dobijo prek zadruge za gradnjo hlevov in nabavo strojev tudi po 200.000 do 300.000 din posojila, še posebej pa do 5.000 din na živinče za obnovo staleža. Letošnji zahtevek zadruge za ta sredstva je presegel 7 milijonov dinarjev. Zadruga je pomagala pri osnovanju dveh strojnih skupnosti za kmetijsko pridelovanje, podobne skupnosti pa načrtujejo tudi za mlekarje. Mleko je lep dohodek suhokranjskih kmetov, saj gre nekaterim v žep od molže tudi do 6.000 dinarjev. Odkup mleka bo poslej še bolj organiziran, zadruga pa bo zgradila tudi nekaj zbiralnic. Odkup živine kalijo neurejene cene. Medtem ko velja v Sloveniji poseben sporazum in ga odkupovalci tudi spoštujejo, takega sporazuma v sosednjih republikah ni. Zato hrvaški kupci, ki lahko ponudijo višjo ceno od dogovoijene v Sloveniji, tudi žu-žemberški zadrugi pred nosom odpeljejo prenekatero živinče. Kot pravi direktor Gorinšek, bo zadruga naposled lahko uresničila tudi nekaj načrtov pri širjenju in posodabljanju poslovnih prostorov. V Žužemberku se bo že letos začela obnova gostinskega lokala na trgu, stavbo pa bodo povečali za eno nadstropje. V Ajdovcu, kjer bo z združenimi močmi zgrajeno poslopje za kulturne prireditve in gasilsko dejavnost, bo v njem en prostor urejen za trgovino. V Šmihelu bodo prihodnje leto trgovino prizidali gasilskemu domu, na Hinjah pa bodo najprej preuredili sedanjo trgovino s skladiščem, do leta 1982 pa zgradili novo trgovino. I. Z. pri Agrarii 35, v Jutranjki 31, v Tovarni celuloze in papirja 35, v pa 26. Novomeška Tovarni celuloze in Kovinarski rija zaposluje 37, od tega 13 v Brežicah in 24 v Novem mestu. Med 470 zaposlenimi je 133 žensk. ^501) __ ^ KAM DENAR ZEMLJIŠKE SKUPNOSTI? Krška kmetijska zemljiška skupnost je letos namenila denar za zložbo 74 hektarov zemljišč v vaseh Kalce - Naklo, za postopno komasacijo v drugih ravninskih predelih ter za izdelavo melioracijskih projektov na zamočviijenih zemljiščih. Mednje sodijo zemljišča na območjih Kalce— Naklo-Jesenovci, površine ob Jelšanskem potoku, močvirne površine ob potokih Senuša, Račna, Lokavec in Kolariča, ki jo je treba še regulirati. Skupnost bo dajala tudi posojila za urejanje manjših vodotokov, vendar le preko kmetijskih organizacij. Zaščitenim in preusmerjenim kmetijam bo dajala v zakup ali odkup zemljiške površine in pomagala pri skupni obnovi nasadov. Kmetijskim in gozdnim organizacijam pa bo nudila posojila za nakup in usposabljanje novih zemljišč za kmetijske namene. .***•» rrpaiioK* zapisati ••• Idej ni mogoče niti ne potrebno zapirati za žične e ovire zastraženih meja. Resnično zmaga tista ideja, ki jo pred sovražniki zavarujejo ljudje s svojim prepričanjem, s svojo zavestjo in svojo ljubeznijo. Primerna uvodna misel pok. Mitje Gorjupa. Minuli teden je namreč v Ljubljani zasedala problemska konferenca o družbeni samozaščiti — ne zaradi kake posebne ogroženosti ali nevarnosti, temveč da bi v miru, notranji varnosti in veliki družbeni stabilnosti, v kateri živimo, izmerila razsežnosti naši družbi lastne samozaščite. Izhodišče naše samozaščite je v naravi našega družbenega sistema. Samoupravna družba, v kateri si vlada delovni človek sam s pomočjo neposredne demokracije, ne bo klicala na pomoč policijske bikovke ali vsemogočega birokratskega aparata, marveč bo gradila pred- Notranja moč vsem m zavesti ljudi Z razvojem zavesti postaja človek v samoupravni družbi nosilec varovanja ustavnih pravic in svoboščin, svojega in družbenega premoženja, nedotakljivosti in neodvisnosti države. To ni nikakršna utvara, to je dokazal že naš dosedanji družbeni razvoj, v zgodovini delavskega gibanja pa prvič potrdilo junaško držanje pariških komunar-dov. Seveda se družbena samozaščita ne uresničuje sama po sebi, spontano. Nujna so prizadevanja subjektivnih sil Potrebna so in bodo sodišča, tožilstva, služba družbenega knjigovodstva, inšpekcije, toda ne kot strahovlada, marveč kot strokovni del družbene samozaščite. V službi ljudstva, ne nad njim. Ljudstvo, ki se demokratično odloča za svojo razvojno~ pot, ki mu je dragoceno to, kar ima in kar je v svojem prizadevanju doseglo. V tem je izjemen pomen družbene samozaščite, kot jo pojmujemo v naši družbi, od tod njena notranja sila, ki daje moč ideji, ne da bi jo bilo treba varovati pred sovražniki z žičnimi ovirami ali bajoneti. M. LEGAN maja 1978 DOLENJSKI LIST Ledenjaki... (Nadaljevanje s 1. strani) pobočja, zlasti Planino nad De č ni m selom, Piršenbreg, Čela, Piroški vrh in Gadovo peč. Dotik mrzle majske noči je tod uničil vso sadno in vinsko letino. Ledeni možje so v Beli krajini v noči iz četrtka na petek „spili“ okoli 40 odstotkov vina. Trta je pozebla v glavnem v nižjih legah in delno v srednjih, medtem ko je trta v višjih legah preživela. Pozeba tudi ni izbirala med rdečo in belo sorto, odločala je le višina. Za prve ukrepe strokovnjaki priporočajo rahljanje tal, rahlo dognojevanje z dušičnimi gnojili (150 kg na hektar), vinogradniki ne smejo takoj osmukati ovenelega mladja, marveč naj počakajo, da bodo videli, kje bo trta še odgnala in šele potem odrežejo šparone. Sicer pa bodo v kratkem strokovne kmetijske inštitucije dale natančna navodila za ukrepe. Kaže, da pozeba na sadnem drevju v Beli krajini ni naredila večje škode, razen na orehih. V sevniški občini je pozebla večina vinogradov. V znanih goricah na Malkovcu je trta prizadeta 50 odst., marsikje pa tudi 100 odst. V nekaterih nasadih, kot npr. na Bojniku, so, kot pravi gostilničar Igor Malus iz Tržišča, imeli srečo. Brez pridelka bodo po vsej verjetnosti ostali pridelovalci ribeza na območju Studenca. Pozeba je te kmete prizadela že lani tako, da se nekaterih že loteva malodušje. OBISKALI SMO DOLENJSKI LIST V torek, 9. maja, smo dlani novinarskega krožka OŠ Jurij Dalmatin iz Krškega obiskali uredništvo Dolenjskega lista. Najprej smo si ogledali prostore v uredništvu in se pogovorili z novinarji ter urednikom. Zvedeli smo, da moramo poslej pisati bolj kratko, in sicer zaradi prostorske stiske. Nato so se novinarji podpisali v dnevnik našega krožka. V sprem s tvu novinarja Draga Rustje smo si ogledali še tehnični oddelek, kjer smo videli, kako nastaja časopis. Ustavili smo * v IBM oddelku, reprofoto temnici in fototemnici in videli domala vse ..operacije”, ki so potrebne, da pride v kioske skoraj 30.000 izvodov tednika Dolenjski list. Nato nam je tovariš Rustja razkazal znamenitosti Novega mesta. STANKA RODIČ novinarski krožek OŠ Jurij Dalmatin TABORNIKI ZBOR-NAS POZDRAV TITU! Tudi letos se bodo jugoslovanski taborniki vključili v praznovanje dneva mladosti in Titovega rojstnega dne z akcijo, ki se je rodila v lanskem maju: TABORNIKI ZBOR - NAS POZDRAV TITU! Člani Odreda gorjanskih tabornikov v Novem mestu bodo v sredo, 24. maja popoldne, priredili v mestu priljubljeno taborniško igro KURIR, po končani igri pa bodo na svojem starem prostoru v Ragovem logu ob tabornem ognju počastili rojstni dan dragega tovariša Tita s Kmetu res čistega vina TERITORIALCI NA VAJI - Enota teritorialne obrambe, ki je na vajah v vzgojno-učnem centru Svetli potok, je minulo nedeljo pripravila srečanje s predstavniki občin Kočevje in Ribnica, na kulturni prireditvi ob tem srečanju pa so nastopile skupine iz teh dveh občin. (Foto: Primc) _ Je Kmetijska zadruga Krka organizirana le v 3 tozde: Oskrba, Agroservis in Lastna proizvod nja. Po novem pa imajo 5 tozdov po proizvodnih okoliših ter tozd Oskrba v Novem mestu; kamor spadajo tukajšnje trgovine, mesarija in predelava mesa. Prednosti nove organiziranosti so v vsem, da se bo samouprava približala kmetu. Glede ustvarjanja in razpolaganja z dohodkom bo imel kmet več besede. Pričakujejo, da bo Nova organiziranost novomeške zadruge Konec aprila in prve dni maja so imeli v Mirni peči, Šentjernej* Škocjanu, Straži in Novem mestu zaposleni v zadrugi in kmetj* člani referendum, na katerem so se z 80 odstotki glasov ot 90-odstotni udeležbi izrekli za n9vo organiziranost. Doslej je bila novomeška zaradi tega narasel tudi interes za večjo gospodarnost. Odpadli bodo očitki kmetov, da s zadruga prisvaja njihov dohO’ dek. Rezultati dela so bili A* primer zdaj znani v podrobni stih le za celotno zadrugo. Novi organiziranost je že v skladu} zakonom o združenem delu tudi s tezami za novi zakon® združevanju kmetov, ki bo iz*® predvidoma konec letošnje? leta. Novomeška zadruga ima zdfl le 574 članov in 22‘ zaposlenih, „Cenik” divjadi UL o povračilu škode V- Uradnem listu SRS št 7 z dne 31. marca 1978 je izšlo več odlokov, ki temelje na zakonu o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč (Uradni Hst SRS št. 25-1143/76). Nanašajo se predvsem na lovske družine, so pa tudi določbe, ki so zelo pomembne za vse občane. Tako odločba o odškodninskem ceniku za povračilo Scode na divjadi v prvem odstavku določa cenik za škodo, prizadejano divjadi z brezpravnim lovom ali na kakšen drug protizakonit način. Ne bi tu navajal vsega cenika, pač pa le za one živali, na katerih naredijo lahko škodo tudi otroci in bi jih morali starši na to opozoriti. To so predvsem ptice vseh vrst in pa manjše živali. Cene so: za polha 200 din, veverico 500 din, poljskega zajca 1.000 din itd. Cene veljajo ne glede na spol, starost ali kakovost Predvidena je tudi kazen za razdiranje gnezd in odnašanje mlade divjadi Jajca pernate divjadi, naštete v sprejetem ceniku, se računajo po četrt inski vrednosti ustrezne divjadi; zarodki iz druge polovice brejosti dlakaste divjadi pa po polovični ceni Ker nimajo vsi občani uradnih listov, bi bilo prav, da bi vsaj ta cenik v celoti objavili javno v vitrinah društev, šol itd. Razmnoženi cenik in ostala določila bi veliko pripomogla k izvajanju odločb in manj bi bilo nevšečnosti zaradi nevednosti. Posebno bi bilo treba opozoriti na to šolske otroke. ANDREJ ARKO Sodni razplet zadeve Dominvest (Nadaljevanje s 1. strani) diti, da so delavci v Dominvestu krivi za kakršnokoli hujšo kršitev družbenih interesov. In če je sodišče vsem tem napakam in pomanjkljivostim navzlic spoznalo navedni ukrep za povsem zakonit, lahko govorimo le o zares hudih zakonskih kršitvah v Dominvestu. Podjetje se je vpisalo v sodni register lanskega marca, ko so z izjavljanjem na zboru delavcev sprejeli statut in akt o organizaciji in si- stemizaciji delovnih mest. 463. člen zakona o združenem delu izrecno določa, da je treba statut sprejeti z referendumom, česar v podjetju niso storili. Tako so ostali tudi brez pravno veljavnega najosnovnejšega akta, medtem ko ostalih aktov (o delitvi dohodka, osnovah plana, osebnih dohodkih) sploh niso sprejemali. Zares čudno je bilo to poslovanje, privedlo pa je tudi do kopice sporov med delavci, rezultat vsega tega pa je Mladi za kongres ZKJ l*rireditev v počastitev Z K in tovariša Tita Učenci osnovne šole Kočevje so se že v začetku letošnjega šolskega leta množično vključili v zgodo-vinsko-marksistični krožek, pri katerem so proučevali predvsem delo ZKJ od L do X. kongresa in svoje. znanje pokazali na tekmovanju Tito-revolucija-mii pod naslovom „10 kongresov partije". Svojim sposobnostim primemo so se vključili v predkongresno aktivnost tudi z vrsto drugih dejavnosti: pisali so spise na teme o delu ZKJ, na prvi dan VHI. kongresa ZKS so po radiu „Osnovna šola“ podali pregled vseh kongresov KPS in recitirali pesmi in odlomke. Sodelovali so še pri kurirčkovi pošti, obrambnem dnevu šole, prvomajski proslavi, krajevnem prazniku Kočevja itd. Svoje spise in pesmi o Titu za njegov rojstni dan in spise o liku komunista bodo osmošolci izdali v posebnem šolskem glasilu. Avla osnovne šole je bila vse kongresne dni posebno svečano okrašena, pripravili pa so tudi priložnostno razstavo. Za občinsko tekmovanje „10 kongresov partije“ so učenci pripravili tudi prisrčen kulturni program. Pionirji 7. razredov se pripravljajo na sprejem v ZSM. Pred nami je tudi območno tekmovanje „10 kongresov partije", ki bo prav na osnovni šoli Kočevje. V. SAVIČ bil viden tudi pri poslovnih neuspehih. Ob vseh doslej „pravno“ potrjenih ugotovitvah se ob koncu postavlja eno samo vprašanje: kdo v Dominvestu nosi levji delež takšne anarhije? Obravnava in dejstva so pokazala na delavce same, še bolj pa na vodilne može, ki jim je bil, tako vse kaže, zakon o združenem delu deveta skrb. Družbenega pravobranilca samoupravljanja v N> vem mestu (in morda še koga) čaka veliko dela. D>minvest je namreč danes še prešibak, da bi razčistil s svojimi „grehi“. BOJAN BUDJA ZANIMIV OBISK V DANI Učenci 5. b. razreda šentruperške osnovne šole smo si pred kratkim ogledali tovarno Dana na Mirni. Stroje za pranje in polnjenje steklenic nam je razkazala inž. Jana Petro-vac, videli pa smo tudi prostor, kjer izdelujejo žgane pijače. Našo pozornost so pritegnili veliki hrastovi sodi, v katerih po več mesecev starajo alkoholne pijače. DAMJANA ZUPAN PIVOVARNA LJUBLJANA UNION TOZD »HMELJNI K NOVO MESTO objavlja prosta dela in naloge VOZNIK VILIČARJA Pogoji: izpit za voznika viličarja, odslužen vojaški rok in enomesečno poskusno delo. Rok prijave je 15 dni po objavi. Prva nagrada na Impoljco Vreme krivo za malo rešitev in veliko napak? Lepo slavili dan zmage Počastili tudi spomin na pisatelja Toneta Ožbolta — General o svojih spominih na NOB Pred dnevom zmage je bila v Fari proslava, posvečena temu prazniku in spominu na pokojnega pisatelja Toneta Ožbolta. Najprej so člani literarnega krožka brali odlomke iz knjige ..Ebžela Petra Klepca*, in iz prvič objavljene pesmi Ibncta Ožbolta „Moj dom“. Prireditev so obiskali tudi narodni heroj general Jože Ožbolt, polkovnik Drago Ožbolt in pokojnikova soproga Olga. hfeto so pionirji spraševali tovariša generala o njegovih spominih na NOB. Zvedeli smo mnogo pretresljivega in zanimivega. NA LEPOTNEM PREGLEDU - Te dni je imela lovska družina Kočevje v Ribnici lovskih psov. Dve zunanjost. Lastniki nožne manekene s ponosom razkazovali. (Foto: Franc Modic) Za zaključek so se pomerili učenci iz OS Vas-Fare z ekipo ZSMS iz KS Vas-Fara v znanju o temi „Deset, kongresov partije". Nastopile so dve ekipi iz šole in ena iz KS. V znanju so bile dokaj izenačene, zmagala pa je 1. ekipa šole, ki je dosegla vseh 18 možnih točk. Organizatorji so povabili na tekmovanje tudi mladince iz KS Osilnica, ki pa žal niso prišli. General Jože Ožbolt je na zaključku pohvalil nastopajoče in jim razdelil bogate knjižne nagrade. M.VOLF OBRAMBNI DAN USPEL 6. maja smo im eli novomeški gimnazijci obrambni dan. Po alarmnem znaku smo hitro zapustili šolsko stavbo in se zbrali na Marofu. Nato smo se razdelili na več skupin, ki so na terenu vestno opravljale svoje naloge. Najbolj delovne so bile varnostna, sodniška, informativno-propa-gandna (ta je izdala kar tri številke partizanskih Stezic), in kulturna skupina, ki je pripravila partizanski Izkazala se je tudi skupina la je za vse pripravila dober pasulj. Na več delovnih točkah so imeli posebne naloge dijaki prvih in drugih razredov. Vojaki novomeške gimnazije so tih seznanili tudi z nekaterimi vojaškimi veščinami. Obrambni dan je v celoti uspel, najboljši posamezniki in razredi so bili nagrajeni, za uspešnost pa gre zahvala zlasti prizadevnim organizatorjem in pripadnikom JLA. BARBA MOČIVNIK nov. krožek gimn. Novo mesto Lepo vreme ob letošnjih prvomajskih praznikih je po svoje vplivalo tudi na reševanje naše prvomajske nagradne križanke. Do roka smo prejeli mak) rešitev — le 324, pa še med temi je blo nevajetno veliko napak. Žreb je 15 nagrad razdelil med naslednje reševalce: 1. nagrada - 500 din: Alfred Kokot, Impoljca 13, Sevnica; 2. nagrada — 400 din: Gabrijela Bregar, Dol. Gallusovo nabrežje 2, Ribnica; 3. nagrada — 300 din: Olga Mole, Pod Trško goro 36, Novo mesto; 4. nagrada — 200 din: Bena Glogovšek, Heroja Slaka 9, Trebnje; 5. nagrada - 100 din: Anica Mikolič, Prešernov trg 12, Novo mesto; Knjižna darila so prejeli: Anica Pelko, Tržišče 2; Tomislava Abazovič, Zdravstve- ni dom, Novo mesto; Ajda Perko, C. na grad 35, Sevnica; Dušan Košuta, Kolodvorska 48, Črnomelj; Dušan Rems, Mestne njive, Novo mesto; Ljubica Karin, uL Otona Župančiča, Črnomelj; Jože Peterlin, V.P. 1159/6—VE Pulj; Angela Jereb, Neubargarjeva 1, Ljubljana; Mira Toplišek, C. 21. maja 6, Brežice; Josipina Delalut, Partizanska 43, Slovenska Bistrica. PTT vabi V srednjeročnem programu razvoja poštnih zmogljivosti so si delavci območne skupnosti z* ptt promet Ljubljana zadali nalogo, da do leta 1980 povečajo število telefonskih priključkov na 103.240, tako da bi prišlo 15 telefonov na 100 prebivalcev. Za izpolnitev te naloge potrebujejo 1255 milijonov dinarjev; od tega naj bi' uporabniki prispevali 32 odst. Ker je sedanja obremenjenost telefonskih central tolikšna, da j ni mogoče več zagotoviti kvalitetnih zvez, še manj p* j zagotoviti toliko novih telefonskih priključkov, so delavci PTT prepričani, da bodo uporabnik* radi pristopili k združevanju sredstev in podpisali samoupravni sporazum o financiranj« razvojnega programa ptt zmoglji' vosti. Ker so na območju kočevske pošte lani v Loškem potoku vključili avtomatsko telefonsko centralo, letos pa imajo v načrtu pridobitev prostorov za pošte * Dragi, Vasi, Osilnici in Dolenji vasi, je to zadosten dokaz, d» poštni delavci veliko vlagajo. 20. JUNIJ -DAN CIVILNE ZAŠČITE 12. maja je bila v Ljubljani seja republiškega štaba za civilno zaščito. Stab je ugotovil, da se civilna zaščita v naši republiki v organizacijskem pogledu sicer razvija v skladu s srednjeročnim programom, zaostaja pa strokovno izpopolnjevanje in oskrba z reševalno in zaščitno opremo. Slednjemu bodo morali nameniti primemo skrb odgovorni v družbenopolitičnih skupnostih, OZD in drugod, kajti le z vsestranskim razvojem civilne zaščite bo moč zagotoviti njeno pripravljenost za zahtevne naloge pri reševanju ljudi in imetja ob naravnih nesrečah in morebitni vojni. Občine bodo morale proučiti tudi vprašanje strokovnih kadrov. Letos bo tudi prvič dan civilne zaščite in sicer 20. junija, itab je menil, da je treba ta dan obeležiti z vsestransko aktivnostjo in si prizadevati za njeno krepitev. & B> 85 A R E PRAZNIK DELA i nnn Mu»um iraivti *»•**£*.» w( Im ta* u 'Z* ,tmm» k« p* « « M ti ■ J.m£ A Pravilna rešitev nagradne prvomajske križanke pisma in odrncvi M. li/ftcLmiy5fcttor tootart^fU^tuJas res idli s tio- na )Vi 11 OBČINSKO TEKMOVANJE V VESELI ŠOLI maja ?,10Vni soli” je bilo na novomeški občTn*u 5DI* »Milka Sobai-Nataša" le tekmovanje v znanju Vese- oie iz Pionirskega lista. Tekmo-kov beležilo 87 šolskih prva-nih « I c*° razreda iz 14 osnov-nientn* • novomeške občine. Ko so bila P°Pravili naše naloge, je Prvavm Ves.na razglasitev občinskih občin bodo zastopali našo j. “lo na republiškem tekmovanju, so: za 3. razred Renata Hren (OS e ™' .za 3‘ _____ ^m^.eta). za 4. razred Ksenija za 5. J atja Rup 6 r,, , Katja ™ 7!^ P^er Kap . razred Mateja ena. N.m.), za 'o'vatj;> (°S Grm), za Runema StoJan PeUco .5.maja, Pa so mladi skuDai- n?™111 m osmih razredov, j^no nr U encev’ vstopili v kra-dobm nrganizacijo RK. Tudi ti so Osrednia0>tf in značke, zbiranip tedna RK pa je bilo 1 Papiria PaPirja. Skladovnice «8*5i S* .hltro večale> “J so SO- : s šolske« J? vs*učenci- Kamion je zvrhane kont^ - kar &i P«ek hnl ejnei-le papirja. Izku-i P*onirsirP(I^0j namenili za gradnjo | plicah. 3 v Dolenjskih To- OS Mit$ADKA MERZEL, 8.a s Milka Sobar _ nataSa NOVO MESTO Radko polic med ucenci Učenci črnomaljske osnovne šole Mirana Jarca redno spremljamo politične dogodke, pred kratkim pa smo i J”eds^ povabili znanega družbenopolitičnega delavca, borca in pisa- *°?emadia,P°llča- GovoriI namje o spomine na med NOB- obudil Kidrič ; » narodna heioja Borisa Da n« • Janka Starihe, na koncu telicHrieJS^znan^ tudis svojim pisa-tie ml! delom> z nastajanjem obsež-odreH!, nografiJe o Belokranjskem Poliču m Plsateljskih načrtih. Tov. vanie ^ * zahvaljujemo za preda-obiska}^ ’ da bi nas & kdaj ALEŠ STARIHA novin. krožek OSMOŠOLCI v TRIMU vsako te*3 osn°vna šola pripravi lovne or», Za °™°šolce izlet v de-slcalj Trim Letos smo obi- jali stari 3110 si najprej ogle-Jeklenih i,^ ^ za >zdelavo tipskih smo vLli V hali 28 mazut ’ „ ^9 “delujej° cisterne P^store ■ j Pa smo si tudi strešnih Dln«? n?vanje fasadnih in ,od blizu «L, Učenci an0 x lahko lom. oznanili s proizvodnim de- BRANKO HOSTNIK Vabilo na izlet Na pobudo ponovno ustanovljenega Jamarskega kluba Vinko Paderšič - Batreja in v sodelovanju s Turističnim društvom Novo mesto prireja Zveza organizacij za tehnično kulturo Novo mesto v soboto, 27. maja, enodnevni strokovni izlet v Lipensko jamo, Lipico in Škocjanske jame. Škocjanske jame sestavlja sistem kraških jam, ki jih je v tisočletjih ustvarila notranjska Reka. O jami je pisal že Valvasor, raziskovanja tega veličastnega jamskega sistema pa segajo v lelo 1823, ko so začeli navdušenci pod vodstvom Mateja Tominca urejati poti in dostope. Notranjska Reka, ki ima svoje povodje na flišnem področju okoli Ilirske Bistrice in v podnožju Brkinov, ponikne v Škocjanskih jamah. Tu je ustvarila nad 100 m globok podzemski kanjon, sistem jam pa je zelo razvejen, raznolik in zelo zanimiv. Zgornji deli jam, ki jih je voda že davno zapustila, ko je vfezovala v globino, so bili v arheoloških obdobjih obiskovani, morda pa tudi naseljeni. Na to kaže vrsta najdb od starejše in mlajše kamene dobe preko starejše in mlajše železne dobe do kasne antike in zgodnjega srednjega veka. Močan tok Reke se v slapovih spušča po podzemlju in si utira pot proti Jadranskemu morju. Na dan priteče v izvirih Timava in se v bližini Trsta izliva v moije. Za popestritev smo vključili v program tudi ogled svetovno znane kobilarne v Lipici in ogled Lipenske jame, ki je v neposredni bližini Lipice. Vabimo vse člane in ljubitelje, da se izleta udeleže. Prijave sprejema Mladinska turistična poslovalnica, Novi trg, vsak dan od 8. do 18. ure. ORGANIZATOR teste, nato pa smo morali dokazati praktično znanje: mobilizirati smo morali raztrganino na zunanji strani desnega kolena in odrgnino desne goleni. V se ekipe so bile pri praktič-n?rn delu, ki so ga spremljali zdravniki in medicinske sestre, zelo uspešne. Prvo mesto je zasedla ekipa brežiške osnovne šole, drugi smo bili učenci iz Artič, tretji pa Cerkljani. Novinarski krožek NAVDUŠEN SPREJEM ŠTAFETE Sprejema štafete mladosti v Krškem smo se udeležili tudi učenci leskovške osnovne šole Milke Kerin. Pred Delavskim domom smo sodelovali v kulturnem programu še pred prihodom štafete, ki je v bližini Krškega naletela na prometno nesrečo, zato je prispela z manjšo zamudo. Sprejeli smo jo z velikim navdušenjem in jo pozdravili z recitacijami pesmi, ki so govorile o Titu. Štafeta je prenočevala v avli Delavskega doma in naslednje jutro odšla spet na-pot, ki vodi k tovarišu Titu. MOJCA SERNE lit. krožek 91 NOVIH PODČASTNIKOV — Vsi so člani gasilskih društev iz krške občine. Občinska gasilska zveza v Krškem jim je ob koncu trimesečnega izpopolnjevanja podelila priznanja. Slovesnost je bila 13. maja. (Foto: Martin Zupančič) Podpore ni tam, kjer bi morala biti Okrogla miza o kadrovski in štipendijski politiki v občini Kočevje 6. maja je Klub študentov občin Kočevje in Ribnica v sodelovanju z OK ZSMS in OK SZDL organiziral okroglo mizo o kadrovski in štipendijski politiki v občini Kočevje, ki je bila le vrhunec akcije, ki si jo je zadala socialno-ekonomska komisija v klubu. V okviru te akcije smo najprej sestavili vprašalnik. Obiskali smo kadrovske službe, saj smo hoteli dobiti podatke o trenutnem stanju na področju kadrovske in štipendijske politike. Večinoma so bili odgovori dokaj splošni, kot so tudi neurejene razmere na tem področju Tako zbrane podatke smo študentje razgrnili za okroglo mizo, ki so se je poleg večjega števila študentov in predstavnikov gospodarstva udeležili tudi številni gostje, predstavniki DPO in občinske skupščine. V razpravi so predstavniki gospodarstva opozorili na nekatere pro bleme. Na širši pomen kadrovanja in štipendiranje je opozoril predsednik OSS Božo Resinovič. Predsednik občinske skupščine Savo Vovk pa je posvetil posebno pozornost vračanju štipendistov v domačo občino. Okrogli mizi je prisostvoval tudi predsednik Samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Andrej Smole. V svojem prispevku k razpravi je izrazil razočaranje nad celotno okroglo mizo. Po njegovem mnenju je to zopet eden sestankov, na katerem se ponavljajo že mnogokrat povedane ugotovitve. Izrazil je prepričanje, da je analiza, ki so jo pripravili študentje, nekoristna in presplošna, saj ni on v njej zasledil nič takega, kar bi lahko pripomoglo k spremembi stanja. Vprašalnik, na podlagi katerega je bila analiza pripravljena, naj bi bil sicer dober, vendar pa je bil pristop k njegovi izvedbi slab. Študentje naj bi se obrnili po njegovem mnenju na predsednika delavskih svetov ali na podobne organe v podjetjih, in ne MLADI ČLANI RK IZ ARTIČ DRUGI V OBČINI Ekipa mladih članov RK z OS Artiče se je pred kratkim v Brežicah udeležila občinskega tekmovanja iz prve pomoči. Najprej smo reševali Prav usmerjene mlade sile Prizadevno delo mladine iz Bučne vasi in okolice na kadrovske službe, ki niso sposobne prikazati resničnega stanja, saj so neustrezno organizirane, nekvalitetne in sploh takšne, kot je že vsem znano; je pa tudi nekaj svetlih izjem. Namen naše analize je bil, da po svojih močeh pomagamo pri izboljšanju kadrovske in štipendijske politike ter njenem usklajevanju na občinski ravni Kljub vsem naporom za uveljavitev samoupravljanja smo še vedno družba, ki zahteva nekatere oblike organiziranosti in tudi discipline. Zato smo se tudi dogovorili z OK SZDL, da bi to razpravo izpeljali v okviru družbenopolitičnih organizacij, ki naj bi tudi nadalje (kot so jo delno že do sedaj) vodile akcijo. Tako smo nameravali olajšati delo ustreznemu upravnemu organu pri občinski skupščini, ki, mimogrede, sploh ni zadostno in ustrezno zaseden, ter SIS za zaposlovanje. Prepričani smo bili tudi, da bomo pri svoji pobudi naleteli na pomoč pri teh dveh organih. Lado Orel ZAKAJ UNIČEVATI UMETNINE V CERKVAH? Z velikim ogorčenjem spremljajo verniki uničevanje starih umetnin v naših cerkvah, ki so se stoletja ohranile kljub vojnim vihram in naravnim katastrofam. In ta ohranjena umetnina naj bi se sedaj uničila? Nekateri duhovniki svojevoljno uničujejo cerkvene umetnine, ki so zaščitene od Spomeniškega varstva. Stoletja so služili oltarji in obhajilne m ize za liturgične namene. In čem u obnova cerkve v breme vernikov? Ali bi ne bilo koristneje podpirati lačne v svetu? V ljubljanski stolni cerkvi je mnogo škode. Prekrasen oltar je odstranjen. Odstranjena je obhajilna miza in križev pot; nadomestili so ga z malovrednim izdelkom, ki je vse drugo kot umetnina. BOKS NA ZNAMKAH S. maja je bila dana v obtok priložnostna znamka za ,41. svetovno amatersko prvenstvo v boksu“, ki se je začelo 6. maja v Beogradu, njegov pokrovitelj pa je predsednik SFRJ Josip Broz-Tito. A A •• •••••••••• Vaščani Bučne vasi in okolice so ponosni na svoje mladince, ki jih s svojim delom in organiziranostjo iz dneva v dan presenečajo. Ob letošnjem 1. maju je bilo skoraj povsod slovesno in praznično. Na večer pred praznikom so mladi postavljali mlaje in kurili kresove. V Bučni vasi so pripravili kar tri večje in manjšega na svojem nogometnem igrišču, kjer se je ob po^ni večerni uri zbralo več kot sto vaščanov. Mladi so recitirali in peli delavske pesmi, govoril pa je domačin, borec Cankaijevaga bataljona Janez Potočar. Franc Kovšca, dijak III. letnika srednje tehniške šole v Krškem, je predsednik aktiva. O dejavnosti mladih je povedal: „Skoraj šestdeset nas je. Ljudje so z našim delom zadovoljni Organizirani smo v sekcije, med katerimi so najbolj aktivne prav sekcija za kulturno dejavnost, SLO ter sekcija za obveščanje in propagando. Letos pripravljamo že drugo številko glasila Mlada pota.“ Žal pa imajo tudi mladinci iz Bučne vasi, tako kot večina aktivov, težave s prostori za zbiranje, prireditve in druge aktivnosti Imajo lepo urejeno nogometno igrišče, ki so si ga s prostovoljnim delom sami zgradili, in njihova enajsterica se je letos uvrsti- la na tretje mesto v občinski ligi Radi bi, da bi tekmovale tudi dekleta, in sicer v odbojki, vendar za postavitev takega igrišča ni denarja. Tako se vedno tesneje povezujejo z osnovno šolo v Bršljinu, kjer se z mijšimi vrstniki, ki bodo kmalu člani njihovega aktiva, srečujejo na špe rtnih in drugih prireditvah. J. PAVLIN DESETA OBLETNICA UČITE LJIŠČNI KOV Maturantje zadnje generacije (letnik 1976/68)! Dobimo se 10. junija pred poslopjem gimnazije v Novem mestu. Vabljeni tudi profesorji Udeležbo javi na naslov: Porenta-Sečkar Marija, Zagrebška 12, Novo mesto, do 30. maja. ZLATA V MAJU - Zlato poroko sta preteklo soboto slavila zakonca Alojzija in Alojz Avsec z Rateža. Ob velikem spremstvu sta si po petdesetih letih ponovno nadela prstana in vsi soj' i in zdravih let i " V x ••••••••••••••••••••••••••••••••••e ----- »Neprijetno romanje mrtve Johance” lnska skupnost socialnega skrbstva Ribnica še s svoje plati osvetljuje pisanje o Ivani Nosan in velike probleme - okoli pomoči ostarelim in bolnim nasploh MLADI BUČNE VASI - Po končanem kulturnem programu za vaščane, so mladi složno, kot so-vedno pri svojem dehi, zaplesali okrog ognja. (Foto: J. Pavlin) ••••••••••••••••••••• ktTjv,:?6 .° 1,11 fri Ivani Nosan . aci z Vinic vam pošilja- je pojasnilo: ''•“lanje’ na neprijetno 2adeVe l J?hance“ so nekate-(Sa naše ' d°datna pojas- h^0-21 ,,užbe- Odločbo št. S ^61 n ' 06 z dne 14. avgus- m?11* ie { ^ Jože n, 01 (Okt Občinski ljudski n U ^hiva i Ribnica. Ob prevze-^ v 1975 je nismo pre- - finega .^.Občinske skupnosti Wr-°’ saj i» . fva> ker nismo vedeli tJ1Žei>a ni n ^ v drugem spisu in " ^80 številko. Mi smo sB-4'42~63 »eU le sPis sIISo,>i 03 ;,fod°bno je bilo še s ^tUdi nani* iz leta 1960> k* •? U8°toviii j ?a Ivano Nosan. . TUdi šele te dni. Hm tet> Jnh°Č družbe Ivani Nosan 5? iSV p“h nJe“8* bil, Ao Bril, Nosana ni dovolj laži 1 lvani Nosan je naši • *vani isosan je eyidenci dodeljena stal- na mesečna denarna pomoč v znesku 2.500 starih din 24. januarja 1963. Nosanova je prejemala to pomoč, ki je postopno naraščala, vse do sprejema v zavodsko nego v DVZ Ponikve 24. junija 1977, ko je pomoč znašala 450 novih din. Postopek za ureditev zavodske oskrbe in nege za teto Johanco je predlagal nečak Jože Nosan, na potrebo po negi in oskrbi s strani druge osebe pa so opozorile nečakinje. Plačnik oskrbnih dni za teto Johanco je bila Občinska skupnost socialnega skrbstva Ribnica, kije do Johančine smrti plačala za oskrbo 29.114,45 din. Nečak pa nam je prispeval za teto po 700 din mesečno ali skupaj 5.038 din, se pravi toliko, kot je bilo sklenjeno v poravnavi pri Občinskem sodišču v Kočevju. Ko smo pobrskali po spisih, ki govore o teti Johanci, smo v prvem iz leta 1960 našli Johančino prošnjo za pomoč, naslovljeno na Občinski odbor ZB Ribnica, v kateri med drugim navaja, da je med vojno delala tudi za partizane (prala in likala perilo, šivala obleko, kuhala, skrivala partizane in partizanske ranjence ter skrbela zanje, prenašala pošto, hrano in drugo za borce ipd.). O razmerah doma pa piše: „Dom na Vinicah je dobil novega gospodarja in gospodinjo, to je bratov sin Jože z ženo Vido. Jaz sem se postarala, imam 73 let, sem onemogla in nekam preveč pri hiši Nisem in res ne morem nadlegovati tudi danes nikogar, tudi potožiti se nikomur ne morem in mu povedati, da se mi godi slabo in da sem potrebna socialne pomoči, da bom živela, dokler mi je to usojeno." Občinski odbor ZB je potrdil, da so navedbe o sodelovanju v NOB resnične, in predlagal ObLO, naj dodeli zaprošeno denarno pomoč, kar je ObLO 24. septembra 1960 tudi storil. Dobila je 2.000 (starih) din mesečne pomoči. Junija 1961 pa ji je bila pomoč ukinjena z utemeljitvijo, da živi v hiši, kjer je delala od rane mladosti in še vedno dela, ter da je gospodar dobro stoječ «-ima lepo posestvo in se bavi tudi s krošnjarjenjem. Zoper ukinitev se je teta Johanca pritožila, njeni pritožbi pa ni bilo ugodeno, in to je odločba, na katero se sklicuje v svojih dopisih Jože Nosan. Johanca je leta 1962 (na ObLO je knjižen dopis šele 10. januarja 1963) spet zaprosila za pomoč in jo 24. januarja 1963 tudi dobila z utemeljitvijo, da je stara, onemogla in ni sposobna za nikakršno delo ter da nima sredstev za preživljanje. Tudi ostali dokumenti ne govore bistveno drugače, kot smo navajali doslej. Članek, objavljen v Dolenjskem listu, je verjetno med občani naletel na precejšen odmev in marsikoga spodbudil k razmišljanju o vprašanjih oskrbe in nege ostarelih ter o odnosih med osebami, Id zaradi ostarelosti zaidejo v odvisnost, in osebami, ki so jim dolžne nuditi pomoč. Najbolj neposredno se verjetno srečuje z vprašanjem nudenja ustrezne oblike nege in oskrbe ostarelim in bolnim prav SIS socialnega skrbstva po svojih organih in strokovni službi, ki ugotavlja, da materialna ogroženost ostarelih ni več glavna, ker to potrebo zadovoljujemo z drugimi ukrepi socialne politike (pokojnina, priznavalnina, stanovanja za upokojence itd.). Vse bolj prihajamo pri našem delu do spoznanja, da je danes najpogosteje v ospredju vprašanje, kako zagotoviti ostarelemu človeku, ki se znajde iz različnih vzrokov v položaju, ko si ne more več pomagati sam, ustrezno oskrbo in nego. Žal kaže praksa, da rešuje socialno skrbstvo v občini Ribnica ta problem z napotitvijo v domsko oskrbo splošnih socialnih zavodov. S tem nočemo zanikati potrebnosti in pomena te oblike oskrbe, hočemo pa poudaritf' (ob upoštevanju želja večine starostnikov, ki smo jih obravnavali v praksi), da je za marsikoga izmed njih to zadnji izhod. Zelo težko nam je urediti nego na domu ali v drugi družini in organizirati sosesko pomoč, za kar je več vzrokov (sestava sodobne družine, stano- vanjske razmere, materialna neodvisnost itd.). Menimo, da naslednja misel ni pretirana: zapiranje v ozki krog družine, težnja po kopičenju materialnih dobrin in vsakdanja dirka s časom pušča ob strani lastnosti, kot so: skrb za sočloveka, negovanje toplih medsebojnih odnosov, požrtvovalnost, nesebičnost. Ta razkorak pa se najostreje izraža v odnosih med generacijama. Menimo, da je Karel Oražem imel vse to v mislih, ko se je zavzemal za Ivano Nosan, naj bo za časa njenega življenja ali po njeni smrti. Razprava o tem, ali je Karel Oražem bil uradni skrbnik Ivane Nosan ali ne, nima v tem primeru pomena, ker se ni mogel z ničimer okoristiti, saj Ivana Nosan ni imela premoženja večje vrednosti. Res je tudi, da danes naša služba težko dobi primerne skrbnike. Pisanje Jožeta in Vide Nosan v ničemer ne pripomore, da bi bilo skrbnikov več, pač pa ljudi gotovo le odvrača od tega človekoljubnega dela. Tajnik Občinske skupnosti soc. skrb«: VINKO BOJC Socialna delavka: DARINKA JANKOVIČ DOLENJSKI LIST u IB' Žužemberk je dobil ime po starem gradu, zgrajenem že v 9. stoletju na strmi pečini nad Krko, prvič pa ga omenja zgo- ..................... S. Gr menjal več lastnikov, večkrat šo dovina šele leta 1216. jrad je ;njaj več lastnikov, več' ga dozidavah, je tudi pogorel, konec prejšnjega stoletja pa so ga sicer v lastništvu Auerspergov uporabljali za delo državnih uradov in okrajnega sodišča. Na hribu, kjer so zdaj vidne ruševine cerkve, je bilo nekoč keltsko gradišče, pozneje pa so imeli tu Rimljani utrjeno vojaško postojanko in poganski tempelj. Mimo je držala tudi rimska cesta. Ze v predzgo- da lepša prihodnost ne bi bila stvar šele tretje petletke. Bogo Kocjančič je prepričan, da bi k napredku lahko mnogo pripomogli tisti suhokranjski sinovi in hčere, ki so se izšolali. „Žal pa je tako, da se jih po študiju malo vrne, saj v domačem kraju ne dobijo dela. Med njimi je najmanj trideset inženirjev in tehnikov, ki so si iskali delo drugje.” Srečo Brezovar živi v Žužemberku že 12 let, sicer pa se vsak dan vozi v Ljubljano v službo. Pri Iskri je pomočnik direktorja P» dovinski in rimski dobi je v kraju in okolici cvetelo železarstvo, fužinarstvo pa se je nadaljevalo tudi v srednjem veku. Žužemberk je zelo zgodaj dobil tržne pravice. Imel je lastnega trškega sodnika, ljudje pa so se bavili predvsem s krznarstvom in ribištvom, veliko je bilo čevljarjev ter gostišč. Da je kraj primeren za turizem, so vedeh že pred dvesto leti. Zametke industrije najdemo že v 17. stoletju, ko so imeli tu papirnico, 1848 pa so jo preuredili v us-njamo, kije med NOB delala za partizansko vojsko. V zadnji vojni je Žižemberk veliko pretrpel. Bil je 21-krat bombardiran, spomenik na Cvi-blju z grobnico blizu 1500 pad- komerciale za izvoz. Svoj čas je ' ' ~ ed- bil v Žižemberku tudi predsec nik mladine. Je vnet ribič, predvsem pa izkušen človek. Četudi mlad, je prepotoval tako rekoč ves svet, videl je vseh sedem ču- des, med njimi tudi Niagarske vi: „Ce bi lim pa priča o velikih žrtvah. Grad je bil med vojno popolno- ma uničen, zdaj pa ga obnavljajo. Danes je Žužemberk, ki je oddaljen 22 kilometrov od Novega mesta, prirodno in gospodarsko središče Suhe krajine, ki pa je v celoti zaostala. Zaradi prepočasnega urejanja prometnih povezav sta napredek in modernizacija hitela po boljših cestah. Krajevna skupnost Žužemberk ima 4.105 prebivalcev v 42 vaseh in zaselkih. Imajo osemletko, vrtec, zdravstveni dom, dve gostilni in dve trgovini pa tovarno Iskra, ki zaposluje okrog 400 ljudi, ter kmetijsko zadrugo. V gostilni .Jod lipo” sva novinarja Ria Bačer in Ivan Zoran začela uradovati že pred napovedano uro. K pogovoru ni bilo potrebno nikogar spodbujati. Žanimivo je, da so prišli na uredništvo v gosteh sicer Žu-žemberčani, ampak le malo pravih domačinov. Vsi so se sem priselili in zdaj tu živijo. Želijo, da bi kraj prišel kam naprej in slapove, vendar pravi kje drugje imeli tako lep kraj, bi ga znali še kako izkoristiti, mi pa spimo. Žužemberk je danes zelo zaostal. Imamo dve klasični trgovini, pogrešamo pa vsaj eno samopostrežnico. To je za druge kraje povsem običajna stvar, pri nas pa ne pridemo in ne pridemo do tega. Čudno je na primer, da smo sredi ribiškega El Dorada, pa v gostiščih ni dobiti rib ali pa jih dobiš zelo redko. Divjačine sploh ni, pa je je ravno v našem koncu na pretek. Imamo tudi mladinsko odbojkarsko ekipo, ki je pred kratkim pristala na četrtem mestu v državi, nimamo primernih prostorov za vadbo. ..Telovadnica je premajhna, kar pesti tudi košarkarje,” ugotavlja Zdenko Pečar. „Upamo, da bo ta zadeva urejena z novo šolo. Želimo tudi, da bi bilo Novo mesto razvoju športa v našem kraju bolj naklonjeno. Lani so tukajšnji zaposleni prispevali za skupni občinski športni sklad najmanj 200.000 dinarjev, od tega pa se je v krajevno skupnost vrnilo vsega 50.000 dinarjev.” Cini Kosmina, ravnatelj OŠ Žužemberk: „Šolo pesti pomanjkanje prostorov. Po veljavnem občinskem programu je pri nas predvidena samo prizidava. S tem krajani niso zadovoljni, ampak zahtevajo gradnjo nove šole s telovadnico. Program zidave bo najbrž možno spremeniti že 1979, ko se izteče samoprispevek za šolstvo.” Edina predstavnica žužem-berških žensk na našem uredništvu je bila Marija Legan, gos- UREDNIŠTVO V GOS' J »i m it - ■» \ GAJE podinja, pa še ta je prišla bolj zato, ker je upala, da bo naletela na sina. So jo pa vaščani nagovarjali, naj gre povedat zaradi cest. „Ljudje bi radi asfalt in se jim ne zdi prav, ker plačujejo prispevek za mestno zem- ji akciji. Začeli bomo graditi vodovod Zagradec - Šmihel ljišče, asfalt delajo pa drugod.” Sef ‘ • to je rekla, da so imeli včasih tudi v spodnjem koncu trga majhno trgovinico, zdaj morajo pa za vsako malenkost pešačiti v hrib in nositi nazaj. Prva je korajžno povedala, zakaj ravno Žužemberk tako počasi napreduje. ..Premalo je sloge,” je rekla. Žužemberk. Trasa dolga okrog 10 km letos ne bo končana, pač pa računamo, da bomo vodo pripeljali do Šmihela. Pred dnevi smo končali asfaltiranje Sadinje vasi in Mačkovca, kar pomeni prve metre asfalta na naših krajevnih cestah. Pri asfaltiranju te ceste so pomagali tudi delovni kolektivi Novoles, GG in ..Gorjanci” iz Straže. Imeli bomo še otvoritev vo- dovoda Spodnji — Zgornji Kot, vendar je bila akcija že lanska. ČEZ SEDEM LET BO BOLJE Stojan Jakovljevič je v Žužemberku tista osebnost, na katero se vsi obračajo za nasvete. Kot predsednik sveta krajevne skupnosti nam je najprej našteval podatke, važne za Suhokra-njčane. ..Zaostanek v razvoju je po mojem posledica tega, ker imamo premalo industrije. En sam pomemben industrijski obrat imamo: to je Iskra s 400 zaposlenimi, zadnji dve leti pa se na Dvoru razvija tudi Novo-lesov tozd. Imamo še zadrugo in ribogojnico. V krajevni skupnosti Žižemberk je 1053 zaposlenih; od teh se jih polovica vozi v službo bodisi v Ljubljano, v Novo mesto, v Grosuplje ali Ivančno gorico. Ko bo uresničen program razvoja Suhe krajine do leta 1985, kar je naš edini up, bo življenje tu vendarle boljše. Krajevna skupnost Žužemberk ima letos v načrtu dve več- nističnega načrta. Obljubljen je li bi reč očitno, da ni prave sloge. Prepirčki in nasprotstva nam jemljejo le čas, ko to razpravljamo in premlevamo. Drugod složno govore o napredku in ga tudi dosežejo. Moram pa povedati, da smo imeli tudi nekaj lepih solidarnostnih akcij. Tako so šli krajani Žižemberka pomagat v Hinje gradit vodovod, delali so pri gradnji ceste na Brezovo reber itd. Imamo dobro organizirano kulturno umetniško društvo, ki je dobilo že vrsto priznanj, in L Komunalno je kraj slabo urejen. Mislim zlasti na odvažanje smeti. Ob bregovih Krke se kopičijo smeti in odpadki. Za čistočo okolja bomo morali drugače skrbeti. Turizem ima pri nas edinstvene možnosti, predvsem v lovstvu, ribištvu in kajakaštvu, ni pa spremljajočih dejavnosti. Zaostajajo gostinstvo, trgovina, ceste. Nismo sposobni v kraju prenočiti niti manjše skupine gostov, ker ni ustreznih nočitvenih zmogljivosti. Dandanes noben zahteven gost ne bo šel v tujsko sobo brez WC in tuša. Tega nimamo.” tudi Ljudska tehnika ter lovci so prizadevni. Pohvalim lahko tudi Društvo prijateljev mladine in gasilce, ki so za naše razmere prav dobro opremljeni.” Janez Gliha: „Med najbolj delavne se lahko prištevajo gasilci. Žužemberško gasilsko društvo bo jeseni proslavilo 90—letnico delovanja. Na ta dogodek se že zdaj pripravljamo.” Jakovljevič: „Ves naš bodoči razvoj je odvisen predvsem od gradnje ceste Dvor - Kočevje in Žužemberk - Trebnje. V bitko za te ceste bomo vložili vse svoje sile.” Franc Lavrič, upokojenec in star aktivist ter partizan iz Žužemberka; Anton Anžiček, PTT monter iz Bodganje vasi, Stane Kumar, revirni gozdar iz Žužemberka in Ludvik Marinč, upokojeni delavec milice, so se živahno menili v prvi sobi, k nam pa niso hoteli. „Tjane gremo. Ce hočete, pridite vi sem,” so rekli. Taki malenkosti pa res lahko ustrežemo, zato se je zgodilo po njihovi volji. Ko smo se menili o zaostalosti Žužemberka, Suhe krajine in razlogih za tako stanje, je bilo v njih čutiti zagrenjenost. Franc Lavrič na primer, ki ima za seboj bogato revolucionarno preteklost, je rekel, da že 10 let ne dela v javnosti. Nisem eden tistih, da bi kimal.Kumar je rekel, da biral članarino, letos se mi ra. Komunist ni tisti, kdor p* ča članarino, ampak, kdor in dela tako, kot zahtevajo o* nas partijski dokumenti. Sel" tudi predsednik delegacije k** jevne skupnosti, pa trdim, dar delo tudi v teh organih zal*1* krajevnih razprtij oteženo.” Vinko Veselič, Franc Pri11* in France Novak, člani gradi*' nega odbora za asfaltiranje & te Sadinja vas-Mačkovec, povedali, da so pri njih akdf na tekočem traku. „V nekaj» tih smo zgradili vodovod, obn» vili smo elektriko, asfaltirali sto. Zdaj gremo v akcijo za tek' fon. Ko smo imeli otvorit£ elektrike, smo v govorih že p°u darjali: začenjamo asfalt. ** cesto odpiramo, se dogovaf jamo za akcijo telefon. Priza# vanja in uspehi so plod skup nega in složnega dela krajane* krajevne skupnosti in porti°‘ delovnih organizacij.” Telefonsko omrežje je slab razvito, saj ima Žužemberk' svoji krajevni skupnosti zveze' s Šmihelom in Dvorom. Telefe bi potrebovali vsaj še Ajdov«1 Lašče in Lipovec. Samo cesta, vodovod, trg* vina in telefon ne bodo kf izseljevanju. „Če hočemo z' držati ljudi, jim moramo zagj toviti (telo v domačem krajo* meni Jarc. Mnogi se z njim st* njajo. Same žužemberčane bo« v oči tudi kulturna suša, sajj ostali celo brez kina. Zobobol' odhodom zobozdravstvene ek pe v kraju ni ponehal. Nasprd no, povzročil je glavobol, ^ morajo na krpanje lukenj dl* gam. Mnogi računajo, da boj Plešivici kmalu stal televizij*' pretvornik. Televizorjev je pj cej, sprejem pa slab. Za pr^ abt je prej živel v Soteski, delal je v ’ Zu- Franc Jarc, predsednik skupščine KS: „Zužemberk si že dolgo prizadeva za ureditev kanalizacije. Koraka naprej pa nismo mogli napraviti, ker ni urba-: letos, po programu pa naj kanalizacijo začeli urejati čez dve leti.” Jakovljevič nato: „Med občani je dostikrat slišati: ,Ali nismo dovolj sposobni ali pa so subjektivni vzroki.’ Več let je nam- organizacijah. Ob prihodu v i žemberk je hotel ostati aktiven, pa je dobil pod nos: „Kaj se boš vtikal...” Ludvik Marinč pravi, da posamezniki hočejo doseči svoje, nimajo pa podpore pri delovnih ljudeh, zato ni sloge in ne uspehov, kakršni bi lahko bili. „Dve leti ni bilo v Žužemberku konference osnovne organizacije ZK in ne sestanka, kjer bi razpravljali o problematiki. Kot blagajnik sem lani po hišah po- čas je slabo preskrbljeno. Ker' tega in onega, se pač zbirajo gostiščih. Varčevanju bodo lahko ki’’* lu ponudili roko. „Kraje'1* skupnost je dala pobudo, ds’ v Žužemberku ustanovili ekspj zituro Ljubljanske banke. P; stor za lokal je odkupljen, »J malnosti menda tudi že urejaj Banka bo krajane spodbudil* varčevanju. Mi iz Iskre sm°f za to, da bi dobivali osebne “ hodke prek hranilnih knjiži«’ je na uredništvu povedal Ff^ Lavrič mlajši. Suhokranjski nerazvit0 vendarle bije zadnja ura. N na ] no pon ne ali sam ti t najl ti z ve i niki razj v r pre; pri mal Kak poj bre le nje vsa] pol sve cija > duh nav svo rali vsa kav ljul me: ’is< pes spi bre čas !je\ sal, Pri teg nir POj pre Pe! no ve« če Ka Ida Janez Gliha Franc Jarc Zdenko Pečar Marija Legan Stojan Jakovljevič Franc Pnmc Cini Kosmina Srečo Brezovar ■ France Novak Franc Lavrič ml Franc Lavrič st. Bogo Kocjančič Anton Anžiček Ludvik Marinč Stane Kumar Vinko Veselič 1978J ŽIVI, ČEPRAV JE IZ PAPIRJA n^a je ni stvari na svetu, no ,ro.se človek lahko iskre-jo opsuje, sramoti, pa tudi hvali in časti, aa bi se imel za priliznjenca t>n 28 ,nesramr>eža in neote-' ti že morah poiska- ^ i»i» stv.ar’ Potem biveijetno i, f• JPreJ prišli na vrsto časopisi, ’ vP^pisi bežečega časa, kot po-f niu e lme samo- Na pisanje čas-f nikov se bralci odzivajo, kot jim i „ p.°L0 enje in mišljenje veleva, i ’ njih iščejo svoje potrditve, lj Prezirajo, kar jim ni po godu j, pn vsem tem pa pokažejo le ji strPnosti in razumevanja, S imajo sicer do drugih f P^av tega sveta. In vendar bi jd ,rez časnikov današnji človek i n- ;e prežvečil svoje življe-d tako globoko v sebi ima (i “anj° radovednost in tako Lrb.na mu je v današnjem tu kakršna koli že informa-| aJa. i možje so sicer živeli na navT"- višinah- do katerih f « ,.razum ne seže, a vsej i raJ beličini navkljub so prebi-vsalfHPP^* To jih druži z kav„I??1J1?1 upokojencem, ki v 1 • kavici žuli svoj pri-mesiJxnl, ^evnik, tednik ali Pisnv n l ^i namreč časo-kali „ne’?rali- bi o njih ne izre-Pesniu1™ ^ mish. Francoski sPrašev?wrl!S Baudelaire se Je bre7 kako more čista roka odvratnosti prijeti &al h.v "Jirea de Vigny je zapi- w£,r 6“°p““ *> tega g0VQ govoriti, ter da vsled 1° k« Pfetirav neumnosti in nirnJ°v°re 0 stvareh, o katerih Pogosto kja ?ovedati. da zato Pesnik c 4. *—~ — novinarip ? * Cj je P°miloval večkrat da ti fantje naj-če je n® Vedo kaj povedati, a Kati Gutzk* mora^° molčati. 'ajo. Nemški mislec in _ _u ;°w je novinaije pro-barje Porodničarje in gro-niortjj aSa’. dramatik Ibsen je zapisal ?aJ^j nepristransko Ce slabe AS^abo °*3Činstv0 ho-nienda „ . °Pise, s čimer je °^instv tudi, da dobro S tpm° ^eii dobre časopise. ^enidK edami smo že pri sketn oziroma pri Dolenj-vitvi ^, **. Po Ibsenovi ugotovi ljudjee? Dolenjci nismo sla-^pis {Li ker imamo dober ča-'lobriij.. .^e> ker smo Dolenjci čaw J. aJe, smo ustvarili dober v%,“StL-a ^vala se pod mizo Vi« ’- bi H Ai ni _*_-5 dejal strogi objekti-njski i- ni čisto tako. Dovolj ^ lst ni dober časopis nakladi m j *zbaja v najvišji . ■^i loiTf • Vsemi jugoslovan-Pis dober ^.^ti- Daje časo- • Pravijo njegovi bralci sami. Ti so najzanesljivejši barometer v življenju časopisa. Brez njih je časnik prazna lupina, potiskan papir, vonj tiskarske barve. Sele ljudje, ki prebirajo pisanje na njegovih straneh, mu dajejo življenje. DOLENJKE NE ZAOSTAJAJO Sicer pa prepustimo besedo statistiki. Ko smo ob koncu leta objavili anketo z vprašanji, ki naj bi pojasnila, kakšen odnos imajo bralci do domačega tednika, smo pričakovali precej odgovorov, vendar nas je odziv presenetil. Pred leti se je na podoben vprašalnik odzvalo za več kot polovico manj bralcev, letos pa smo prejeli kar 523 izpolnjenih vprašalnikov. Resje to majhna številka, če jo primerjamo s tremi desettisoči naročnikov in priložnostnih bralcev Dolenjskega lista, vendar je za statistiko anketa, ki zajame več kot 500 ljudi od 30.000, pomembna stvar, katere izsledkov nikakor ni zavreči. Toliko več je vredna, ker je zajela zares široko plast naših bralcev. Med 523 bralci, ki so izpolnili vprašalnik, je 307 moških in 216 žensk. Močnejšega spola je le za slabih 17 odstotkov več, kar kaže, da Dolenjke pri branju nočejo zaostajati za Dolenjci. Največ vprašalnikov so izpolnili bralci, stari od 25 do 50 let (232), za njimi se je uvrstila starostna skupina bralcev, starih nad 50 let (176), medtem ko je od mlajših, starih do 25 let, prišlo 115 odgovorov. Pestra je tudi razvrstitev poklicev. Prednjačijo delavci; teh se je na anketo odzvalo 181 ali 34,6 odstotka vseh anketiranih. Za polovico manj je upokojencev, od katerih smo dobili 86 izpolnjenih vprašalnikov, nato slede kmetje, gospodinje, šolarji in dijaki ter študentje, za njimi pa je 44 uslužbencev in 21 izobražencev, oziroma poklicev, za katere je potrebna višia ali visoka šolska izobrazba. Štirje niso vpisali poklica. SAMOTNI OSTRI KRITIK Razumljivo je, da so bila mnenja tako pestre množice različna. Mnogi so imeli kaj pripomniti čez to ali ono, mnogi so vprašalnik le vestno izpolnili, nekaj pa je bilo celo takih, ki so zraven priložili pismo in v njem zapisali prenekatero spodbudno, a tudi kritično besedo. Gospodinja iz vasi v okolici Trebnjega je zapisala, da v njeni hiši brez »Dolenjca*4 ni sploh nič vredno, kmečka žena iz Koprivnice pri Brestanici pa je novinarjem napela nekaj grenkih zaradi suhoparnega pisanja in omalovaževanja prispevkov dopisnikov. Zidar iz Mirne peči je zapisal, da je domači list zelo pomemben za vsakega prebivalca naše pokrajine, medtem ko je bila mlada šivilja iz Gradca mnenja, da je »list tako beden, da res ni kaj čitati.“ Tako nasprotujoče si izjave bi hitro zavedle k mišljenju, da s časopisom nekaj ni prav, ko bi seveda statistika ne poznala čarobne paličice, s katero izračuna povprečje, in črno ni več črno, belo ne več belo, ampak vse skupaj lepo prijetno sivo. Takoj moramo zapisati, da so bralci kljub nekaterim ostrim pripombam le menili, da je Dolenjski list dober tednik. 218 jih je zapisalo celo, da je časopis odličen; le za 16 odstotkov več je bilo takih, ki so zapisali, da je dober. Samo dva pa sta obkrožila odgovor, da je časopis slab. Se bolje se je pri ocenjevanju odrezala Priloga. Za novinarje je mnenje bralcev razveseljivo, saj Prilogo vsakih štirinajst dni izdajamo predvsem iz želje ponuditi ljudem več dobrega branja. Za odlično jo je ocenilo 233 bralcev, za dobro 277, za slabo pa 12. Z odstotkom 44,5 odličnih ocen je torej malo prekosila redni Dolenjski list, čeprav je po drugi strani zanimivo, da je prejela več ocen „slaba“. En sam bralec ni imel mnenja o kvaliteti Priloge. Mnoge moti, da je včasih prva stran težko berljiva, čemur botruje slab tisk. Upamo, da bo v bodoče to vprašanje zadovoljivo rešeno. KAJ BERE POVREČNI DOLENJEC In kaj Dolenjci najraje bero v domačem tedniku? Po odgovorih sodeč, povprečnega Dolenjca najbolj zanimajo domače zanimivosti, potem rad pogleda, kaj se dogaja po širnem svetu, hip nato pa mu pogled že rad zaide za tovarniške zidove in na polja, da bi videl, kako nam upseva gospodarstvo. Ko je njegovi radovednosti zadoščeno, z veseljem prebere, kaj so novega naredili zlikovci, rokomavhi, prekupčevalci, goljufi, ubijalci, požigalci, skratka tista vrsta ljudi, ki se jih drži tuji naziv kriminalec, pa tudi ga zanima, če je sosed že razbil novi avto. Takoj nato prebere, kaj sodijo o vsakdanjih življenskih dogodkih bralci sami, ki imajo v Dolenjskem listu svojo stran, in končno povprečni Dolenjec prebere še podlistek, slikanico, kaj zanimivega s področja kulture in športa, prav na koncu pa tudi kaj iz politike. Ko smo namreč sešteli, katera področja so naši bralci v vprašalniku obkrožili, smo dobili pod vprašanjem, kaj najraje berejo, največ obkroženih odgovorov za domače zanimivosti - 402. Zanimivosti iz sveta so obkrožili 284-krat, gospodarstvo 280-krat, kriminal 255-krat, pisma bralcev 250-krat, podlistek in slikanico 195-krat, kulturo 166-krat, šport 149-kratin politiko 115-krat 121 bralcev je obkrožilo vsa področja. Domače zanimivosti so na prvem mestu pri bralcih vseh treh starostnih skupin, prav tako starost ni važna, ko gre za vprašanje pribljubljenosti zanimivosti iz sveta. Precej drugače pa je s športom. Med mlajšimi uživa več zanimanja, kot kaže razpredelnica za vse starostne skupine skupaj; mladi ga uvrščajo prav pod vrh, medtem ko ga starejši od 50 let uvrščajo prav na zadnje mesto. Tudi prispevki, ki obravnavajo gospodarsko tematiko, pri mladih niso priljubljeni (39), radi pa jih bero bralci obeh ostalih starostnih skupin (138, 103). Večini bralcev sedanja razporeditev novinarskih prispevkov v časopisu ustreza in jih ne moti, če je v časopisu tudi kaj takega, česar ne bero ali jih sploh ne zanima. Nekaterim pa se je zdelo potrebno obkrožiti področja, za katera mislijo, da jim vsak teden odmerjamo preveč prostora. Na račun športa je zopet letelo največ očitkov. 104 bralci so obkrožili, da gaje preveč. Dobra polovica manj jih je zapisalo, da je preveč politike (58), in spet dobra polovica tega števila, da je preveč gospodarstva (28). Le 7 bralcev meni, da je preveč domačih zanimivosti, enemu samemu pa niso povšeči zanimivosti iz sveta. Obratno sliko ponujajo odgovori, česa je v časopisu premalo. Splošno mnenje je, daje premalo domačih zanimivosti, nato zanimivosti iz sveta, podlistkov, gospodarskih prispevkov, športa, politike, pisem bralcev, kriminala in kulture. Posamezna področja so dobila od 74 glasov (domače zanimivosti) do 8 (kultura). Mirno lahko torej zapišemo, da prav zares premalo ni obdelano nobeno od omenjenih področij. OD HOROSKOPA DO POSTERJA Bralci so sami od sebe zapisali še mnoge predloge, kaj naj uvrstimo v časopis. Predvsem si želijo, da bi bilo več kmetijskih nasvetov, povesti in romanov, več šal, zdravniških in pravnih nasvetov, nagradnih križank, „Vaših zgodb“, gospodinjskih in ostalih praktičnih nasvetov, receptov, da bi več pisali o živalih, filmu, zabavni glasbi, o avtomobilih. Nekaj je bilo tudi takih, ki bi želeli horoskop, poročila loterijskega zavoda, vsak teden lep poster, spored zagrebškega televizijskega studia. Žlja je torej veliko, časopis pa ima le toliko strani, kolikor jih v Ljubljani lahko spuste skozi rotacijske stroje. Vsekakor bomo željam, ki so jih bralci zapisali po lastni spodbudi, prisluhnili in jim skušah ustreči, a vsem ugoditi je nemogoče. Vrnimo se k povprečnemu Dolenjcu in ga vprašajmo, kakšni se mu zdijo novinarski prispevki »Razumljivi in zani-mivi“, odgovarja. Drugače povedano: 97,5 odstotka vprašanih je obkrožilo odgovor „razu-mljivi“ in 95 odstotka odgovora, zanimivi44. Da so prispevki nerazumljivi, meni 2,5 odstotka anketiranih, suhoparni pa so slabim 6 odstotkom. Do nesporazuma je prišlo, ko smo hoteli zvedeti od bralcev, kako gledajo na naš boj, ki ga bijemo za vsakdanji dinar. Ta boj se namreč odraža v pogostosti objavljanja reklamnih oglasov, saj nam prav od teh stvari prikaplja prenekateri dinar, s katerim uspevamo časopisu obdržati zmerno naročniško ceno. Da jih oglasi v časopisu ne motijo je zapisalo 485 bralcev ali 92,7 odstotka. Iz dodatnih pripomb nam je uspela razvozlati, da so mnogi pod tem mislili le na male oglase, čestitke, zahvale ipd. Dodatno je 31 bralcev napisalo, da jih oglasi ne motijo, zelo pa jih motijo reklame. Pa smo tam! Zaradi nejasnosti samega pojma so odgovori na to vprašanje nezanesljivi. Tako mi v uredništvu, kot tudi bralci se pač moramo sprijazniti z dejstvom, da so reklamni oglasi v vsakem časopisu nujnost! Ce so zanimivi, opremljeni z dobrimi fotografijami, včasih celo barvnimi, pa gotovo pritegnejo tudi oko. Torej le niso tako preziranja vredni. Ker že pišemo o fotografijah, povejmo, da se zdi 428 bralcem, da je fotografij v Dolenj- 18. maja 1978 skem listu dovolj, 90 jih meni, da jih ni dovolj, petim pa je vseeno. Skoraj pol na pol je deljeno mnenje o Dolenjskih razgledih, ki so pred leti občasno izhajali kot priloga Dolenjskega lista. Ta Hteramo-kultumiška priloga je žalostno usahnila, ker se kulturne skupnosti naše regije niso mogle sporazumeti o sofinanciranju Dolenjskih razgledov. Dobra polovica bralcev, ki so se odzvali anketi, Dolenjske razgleda pogreša, 217 ali 41,4 odstotka anketiranih je zapisalo, da jih ne pogreša, 11 se jih ni opredelilo. „ZA NIC NA SVETIT Kadar bomo poslej dobili sporočilo, da se je kateri od naših naročnikov odpovedal Dolenjskemu listu, bomo takoj posumili, da se je za ta korak, ki ga nikakor ne odobravamo (!), odločil zato, ker smo skrčili obseg. Kar 121 anketiranih je namreč zapisalo, da bi se listu odpovedali, če bi ta skrčil obseg. Enakovrednješi razlogi za odpoved so po anketi podražitev, slabi prispevki in slaba dostava. Zanimivo pa je, da je kar 138 bralcev zapisalo, da se domačemu tedniku v nobenem primeru ne bi odpovedali. „Se ne odpovem za nič na svetu. Vaš naročnik sem od prve številke in bom to tudi ostal, dokler bom živ,44 je zapisal na rob anketnega lista upokojencev iz Vinice. Delavec iz Novega mesta je pripisal na svoj vprašalnik, da se mu, Dolenjskemu listu namreč, ne more odpovedati, ker mu je kot član družine. »Vsak četrtek, preden primem Šico v roke, vzamem Dolenjski list. Se mu ne odpovem, ker bi mi bilo, kot kadar odnesejo mrliča iz hiše,44 je zapisal mizarski pomočnik iz Semiča. Šestdesetletna gospodinja iz Starega loga preprosto ugotavlja: „Ne morem biti brez njega,44 medtem ko invalidska upokojenka iz Fare zaupljivo napiše: »Dolenjski list je moj naj več ji prijatelj!44 Prav to bi radi vsi mi, ki časopis iz tedna v teden pišemo, grafično pripravljamo, ustvarjamo: da bi bil vsak četrtek v vsaki hiši na Dolenjskem pri mizi Dolenjski list zvest prijatelj, ki ljudem govori iz srca, pošteno in po pravici! M. MARKELJ D0LENISKI LIST Pred prvim dolenjskim knjižnim sejmom Na razstavi v upravni stavbi novomeške tovarne zdravil v Ločni bo okoli 1000 knjig, ki so izšle med lanskim in letošnjim majem — Obiskovalcem, ki bodo knjige lahko kupili z 10-odstotnim popustom, se bodo na štirih literarnih večerih predstavili pesniki in pisatelji „ V neizmerno dolgem življenju vsake knjige izpolni in upraviči njen ustvarjalni smisel šele aktivno, strastno, poznavalsko branje. Branje namreč obnavlja knjigo, daje ji nova, bogatejša in raznovrstnejša trajanja. Brez stalnega preseljevanja v svet bralcev ne bi imela knjiga, pa če je še tako dragocena in pomembna, umetniškega, družbenega in humanističnega smisla," pravi Miloš Jevtič. „Današnji bralci, ki morda v samoti, a nikakor ne v osamelosti segajo po knjigi, niso izolirani samotarji Sodobne raziskave pričajo, da so to ljudje, ki iščejo stike in družbo. Ne bero, da bi pobegnili pred svetom, ampak da bi v njem bolje živeli, “ dodaj n faro Dolar. Tako dva jugoslovanska poznavalca o glavnem namenu knjige, o njenem pomenu in smislu. Kako pa je s to stvarjo v življenju? Na lanskem zborovanju slovenskih knjižničarjev smo slišali: pekoča, grenka je resnica, dokazana z anketami, da polovica Slovencev knjig sploh ne bere. Pomeni, da je v republiki, ki se šteje za gospodarsko in kulturno razvito, možnost za preseljevanje knjige v svet bralcev že teoretično skrajšana za polovico. Po podatkih javnih knjižnic je štabih bralcev le nekaj deset tisoč. Resnica je, da knjiga še vse preredko poišče bralca in bralec knjigo. V zadnjem času se je v Sloveniji zvrstilo nekaj družbenih akcij, ki naj bi pomagale povezati natrgano mrežo poti knjige potem, ko pride iz tiska. Akcija ,,Družba in knjiga", ki še traja, naj bi zagotovila čim krajšo in čim cenejšo pot knjige do bralca. Ena od preizkušenih oblik, ki ima namen tudi popularizirati knjigo, je knjižni sejem. Vse povedano je narekovalo prvi dolenjski knjižni sejem, ki ga pripravljajo v Novem mestu. Dolenjski knjižni sejem, ki naj bi postal tradicionalen, bo od 24. do 31. maja v tovarni zdravil Krka. Pripravljajo ga delavci „Krke“ v sodelovanju z novomeško Mladinsko knjigo, Študijsko knjižnico Mirana Jarca in s svojim kulturno umetniškim društvom. Na njem bo okoli tisoč naslovov knjig slovenskih založb, izšlih v zadnjem letu, se pravi od lanskega do letošnjega maja. Sejem bo pod geslom „Tito, mladina, knjiga11 oziroma „Od maja do maja“ v upravni stavbi Krke v Ločni. Tudi poslej naj bi ga vsako leto odprli zvečer pred dnevom mladosti. Glavni manem tega sejma je približati knjigo dolenjskemu delavcu in občanu, Na sejmu — odprt bo vsak dan od 6. do 18. ure — bo moč kupiti knjige z 10-odstotnim popustom. Mladinska knjiga bo pripravila poseben knjižni katalog s seznamom razstavljenih in drugih knjig. Prireditelji prvega dolenjskega knjižnega sejma bodo posebno pozornost posvetili tudi ustvarjalcem, avtorjem razstavljenih knjig in drugih. Zvrstilo se bo več literarnih večerov. Že prvi dan, ob otvoritvi sejma, bo sodeloval slovenski pisatelj Anton Ingolič, Prešernov nagrajenec za leto 1977. Ingoličev večer bo ob 18. uri. Cb tej uri se bosta dva dni kasneje, 26. maja, predstavila občinstvu mladinski pesnik Niko Gafenauer in mladinska pisateljica Branka Jurca. Ta dva bosta podelila tudi Župančičeve bralne značke učencem grmske osnovne šole. 29. maja bo večer, posvečen družboslovni literaturi, na njem pa bo sodeloval pisatelj in družbenopolitični delavec Beno Zupančič. Zadnji literarni večer, ki bo 30. maja, so prireditelji dolenjskega knjižnega sejma namenili predstaviti današnje literarne tvornosti na Dolenjskem. S svojimi deli in v pogovoru bodo sodelovali nekateri avtorji iz Novega mesta in okolice. I.Z. Na stežaj odprta muzejska vrata Iz drobcev nanizana zgodovina v bogatih zbirkah Posavskega muzeja v Brežicah - Za tridesetletnico zbornik o preteklosti in sedanjosti posavske pokrajine Posavski muzej v Brežicah bo prihodnje leto slavil tridesetletnico obstoja. Na ta pomembni mejnik se skrbno pripravlja z vrsto akcij in prireditev, med katerimi zasluži posebno pozornost retrospektivna razstava del muzejskega ustanovitelja in slikarja Franja Stiplovška. Dosedanji razvoj in delež svojega kulturnozgodovinskega in' vzgojnega poslanstva bo ustanova prikazala na razstavi o tridesetletnem delu muzeja. Za jubilejno leto načrtuje še več drugih likovnih in muzejskih razstav. Muzej se je odločil tudi za izdajo zbornika. Posvetil ga bo zgodovini in današnjemu razvoju Posavja, V knjigi bosta obširneje predstavljena jezikoslovec Maks Pleteršnik iz Pišec in pisatelj Friedrich Gagern, čigar roman „Ljudstvo“ smo pred kratkim dobili v slovenskem prevodu. V drugih prispevkih bo obdelan razvoj Brežic, Krškega in Sevnice, naselbinske ter urbanistične značilnosti starih mestnih jeder, narodnostni preporod v Posavju, narodnostni in idejni konflikti v pokrajini med obema vojnama, Posavje med NOB, izgnanstvo, primerjava razvoja regije z dolgoročnim razvojnim programom, razvojni program usmerjenega izobraževanja, problematika varstva okolja v luči načrtovanega razvoja itd. Tak je prvi vsebinski osnutek, ki bo verjetno doživljal še spremembe. Muzej bo še letos pripravil za tisk katalog za retrospektivno razstavo del slikarja Stiplovška, pravkar pa je izdal tudi samostojno etnološko publikacijo pod naslovom „Človek skozi objektiv etnologa11 za bližnje posvetoyanje slovenskih in jugoslovanskih etnologov o etnologiji in sodobni družbi. Za ta mesec je predvidena še raziskava srednjeveških utrdb in pristanišča v Brežicah, ki pomeni prvi korak do izdelave sanacijskega načrta za staro mestno jedro. Brežice namreč sodijo med zgodovinske spomenike prve kategorije, zato je zamisel dobila podporo v družbenem dogovoru, po katerem naj bi staremu delu mesta postopoma vrnili značilno podobo iz preteklosti, ji dali novo vsebino in tako napravili mesto bolj privlačno in zanimivo. V brežiškem gradu se je pravkar začela akcija za preureditev stalnih galerijskih prostorov. V njih bodo še letos na novo razstavili portrete (plemičev Mos-conov iz Pišec, slikarska dela raznih mojstrov iz predbaročne-ga obdobja, prikazali ustvarjalnost slovenskih baročnih slikarjev in organizirali stalno razstavo Stiplovškove umetnosti. Tudi kulturnozgodovinski del s primerki najstarejše slovenske književnosti, s pomembnimi deli iz reformacijske in protireformacijske dobe ter najstarejšimi dokumenti o nastan- ku in razvoju posavskih mest bo v kratkem doživel novo postavitev. V grajskerrr poslopju so predvideni še razni zaščitni posegi in urejanje depojskih prostorov, ki jih ves čas primanjkuje. To bo možno šele po izselitvi dveh družin, pri čemer računa muzej na podporo Stanovanjske skupnosti in Jutranjke. Ob pomoči zunanjih sodelavcev in praktikantov bo muzej letos nadaljeval z zbiranjem dokumentacije in topografskih zapisov o etnoloških objektih in drugih narodopisnih značilnostih Posavja. S tem naj bi otel pozabi vrsto etnoloških spomenikov, ki jim tudi v tej pokrajini čas ne prizanaša in ki zato tako hitro izginjajo. Z arheološkimi raziskavami bo muzej nadaljeval na Starem gradu, v Selih pri Dobovi in v Ajdovski jami. Čeravno je Posavski muzej občinska institucija, sega njeno delo na celotno posavsko območje in celo v šmarsko občino. S svojo razvejeno strokovno in kulturno dejavnostjo se v tem delu Slovenije vedno močneje uveljavlja. Muzejske zbirke v brežiškem gradu je lani obiskalo 19.659 ljudi. Med obiskovalci je bilo 175 šolskih skupin in 100 skupin odraslih. Srečanja z brežiškim muzejem so za mnoge nepozabna doživetja, zato se radi vračajo in iz bogastva preteklosti črpajo znanje za sedanjost in prihodnost. JOŽICA TEPPEY . ■ ,Vy, , . illS I .1 v V' Branko Suhy: Jedkanica Novomeščan na Dunaju Akademski slikar Branko Suhy samostojno razstavlja v sloveči galeriji „Wiener Sezession" V znani umetniški galeriji „WIENER SEZESSION1* na Dunaju so 17. maja odprli samostojno umetniško razstavo mladega novomeškega akademskega slikarja Branka Suhyja, ki se trenutno nahaja na Dunaju, kjer kot Herderjev štipendist nadaljuje študij na III. stopnji v znani mojstrski šoli prof. Melcherja. Branko Suhy se je po študiju na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je diplomiral 1974, odločil za nadaljnje izpopolnjevanje, saj je študiral grafiko na grafični specialki ALU v Ljubljani, oziroma v grafičnem Frid-leanderjevem ateljeju v Parizu, zdaj pa še na Dunajo- Branko Suhy, ki mu je 27 j let, je že v študentskih letih1 opozoril na svoj talent, ki & združuje z marljivostjo i*1' izvirnostjo. Likovnik kritik Zoran Kržišnik iz Ljubljane je 0 j; slikarju napisal, da j® njegova risba živ zapis, realn’ ali vsaj zamišljeni začetek akcije, ki potem doživi popolno realizacijo v bolj premišljenem grafrčnefl1 Kstu- S. DOKL •■■■i REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST NOVO MESTO STROKOVNA SLU2BA RAZPISUJE prosta deta in naloge SAMOSTOJNEGA ZDRAVSTVENEGA SVETO VALCA za sodelovanje v delu zdravniških komisij in pri pripravi, osnutkov programov in splošnih aktov skupnosti s področja zdravstvenega varstva in zavarovanja POGOJI: visoka izobrazba medicinske smeri, zaželeno 6 let prakse, ustrezne moralnopolitične vrline ter znanje slovenskega jezika. Izbranemu kandidatu nudi strokovna služba 2-sobno stanovanje. Prijave in dokazila o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST — Strokovna služba Novo mesto, Kid" ričev trg 3. Kandidate bomo z izbiro seznanili v 30 dneh po zaključki1 objave. V Afganistanu med državnim udarom Kabulski spopad, kot sta ga doživela Novomeščana Mina Pezelj in Slavko Gril „Za sabo sva pustila Bolgarijo, Turčijo in Iran ter v dnevnik popotovanja zapisala kopico zanimivih dogodivščin. Odločila sva se," sta pred kratkim dejala Mina Pezelj in Slavko Gril, Novomeščana, ki sta se pred dobrimi tridesetimi dnevi odločila, da bosta novomeško pomlad zamenjala za indijsko, „da nekaj dni ostaneva v Kabulu. Ž.e od nekdaj naju je zanimalo afganistansko glavno mesto, ki leži na nadmorski višini 1760 m. Nato naj bi krenila proti zadnji postaji, proti Indiji..." Vendar sta morala Mina in Slavko, ki sta odšla iz Novega mesta 15. aprila in se vrnila domov 9. maja, pot prekiniti. V oddaljenem Kabulu sta namreč doživela krvavi udar afganistanskih radikalnih oficirjev. Videla pa tudi občutila sta vojno vihro. „Takoj ko sva prišla v Kabul, sva se oglasila na naši ambasadi. Prijazno so nama predlagali hotel, kjer naj bi ostala dva dni. Odločila sva sc za hotel „Jamma“ in bila presenečena nad udobjem. Po kratkem počitku sva odšla v starodavno in pri nas ta- ko malo znano mesto. Ogledala sva si univerzo, nekaj starih stavb. % Mina Pezelj Slavko Gril Četrtek, 27. aprila, je bil povsem navaden dan. Bilo je oblačno, sem in tja se je ulila ploha. Bližal se je čas kosila, ko sva si ogledovala zapestnice, spretno delo domačega obrtnika. Ne daleč stran je močno počilo. Trgovec je prebledel, midva pa sva se nasmehnila. Menila sva, da grmi. Treščilo je še nekajkrat zapored. Prodajalec je postajal vse bolj nestrpen, ko pa je videl, da se za grmenje* ne zmeniva, nama je vljudno pokazal vrata. Stala sva na ulici, ki je bila še nekaj minut poprej polna smeha, malce vsiljivih trgovcev. V hipu je spremenila podobo. Trgovci so svoje lokale zapirali. V hipu sva bila v vrtincu hitečih ljudi. Ob pravi kanonadi sva ugotovila, da se je v Kabulu začela vojna. Pri čajnici sva povprašala nekega tujca, kaj se dogaja. Bil je Anglež in prav angleško hladno je dejal, da je le majhna revolucija." Nato sta Novomeščana želela priti v hotel. Nekaj časa sta šla v pravi smeri, potem sta zašla. Srečala sta šolske otroke, ki so jokali, in pot so jima prekrižali zaprti tanki z grozečimi cevmi. Neki domačin jima -je v polomljeni angleščini odsvetoval pot v hotel. Dejal je, da je predsedniška palača le 500 metrov od hotela in da je tam okoli vse ,ognjeno*. Ustavila sta taksi, omenila hotel „Jam- ma“, a je možakar v vozilu odkimal. Nad ulicami je krožilo nekaj letal, opazila sta kažipot za hotel in previdno krenila. „Ni nama bilo prijetno, zlasti potem ne, ko sva streljaj pred hotelom zagledala mlako krvi in ljudi, ki so se ob vsakem poku vrgli po tleh. Končno sva prišla v hotel. Zvedela sva, da so boji hudi, da so telefonske in telegrafske zveze s tujino pretrgane. V sobi sva se oddahnila, hip zatem pa ponovno prestrašila in se vrgla po tleh: krogle so namreč udarile tudi po našem hotelu. Najbrž so priletele iz predsedniške palače. Kasneje sva videla, da sta dve obtičali nad najinim oknom." Kabulski spopad je okoli 20. ure nekoliko ponehal. Pezljeva in Gril sta povedala, da sta komaj dobro zaspala, ko ju je zbudilo novo pokanje. Nad hotelom so leteli avioni, se spustili in bombardirali predsedniško palačo, ki je še vedno dajala hud odpor. „Sedela sva na tleh in gledala pravi ognjemet. Pri enem od napadov se je dvignil visok plamen in osvetlil dobršen del mestnega predela. Sele takrat sva pravzaprav doumela, da sva v pravi vojni. Pomislila sva na dom. Noč se je vlekla, strelno orožje pa je še vedno bruhalo na obeh straneh. Šele proti jutru se je umirilo. Želela sva telefonirati na / f OSS TEŽAVE S CESTAMI - Novomeščana sta se morala na dolgi poti spopasti tudi s slabimi cestami, najnevarnejši odsek pa je bil od Ankare do Irana, vendar je šest let stara alfa uspešno premagala makadamske pasti. Na sliki Gril s prijatelji pred domačo hišo. ambasado, vendar je bil mestu' , fon poškodovan. Močno sva ^ ^ veselila ambasadorjevega na®j nika, ki naju je prišel pomirit-je, da je stari režim odpravljen, P , sednik Daud ubit in da je vojn* y brž končana. Povabil naju je silo, kjer je bilo še nekaj Jugo^ nov in novinarji beograjske ir* jevske televizije." J Pri Nikoli Vukičeviču je bil® j jazno. Dom ačnosten pogov°j((, nekoliko odgnal skrbi, zlasti p® ko so zvedeli, da so v Kabul11. dli, vsaj tako so trdili Afganis* ljudsko revolucijo. Nova J takoj objavila, da bo izvajal* tiko v korist ljudstva. To je ljal tudi Daud, vendar je osf besedah. Nova vlada je tudi o’ y da ne bo izvedla nacionalizacij^ v Afganistanu, ki se že otepa revščine, ni kaj n*L, f lizirati. Druščina pri VukičeV,„J<' menila, da čaka novega pred# f veliko dela, nato pa je poz*^ sj politiko in domačinu na Uu gostje pripovedovali o dot"0 „Kosilo naju je pomirilo, sva, da počakava do naslednjimi: in nato potovanje prekineva- jj* krat se nama je mudilo dol®® 1 Ut razumljivo hudo sva mače in mesto. Večer je bi* prav tako noč. Naslednji d*n jjjjji1' sva se odpravila. Na cestah 50 -M molčeči™^ zob oboroženi in Peljala sva počasi, ker nisva sto** nevšečnosti. Kmalu je bilo i® jif nama, cesta naju je peljala Pr gu, proti Kandaharju. Na V. .. ponavljala: Evropo.. „Samo da P] iridev' ZAPISA^ ■ J. 8 DOLENJSKI LIST Št 20 (1501) - 18. maja Zakladnica duha Ob 25-letnici Prešernove družbe Svojo petindvajsetletnico bo Prešernova družba proslavila z občnim zborom in slovesnostjo 20. maja v Ljubljani, kjer je bila tudi ustanovljena. Izvršni odbor OF ji je že v rojstni list napisal dve-osrednji nalogi: prvič, da mora nadaljevati tradicijo naprednih predvojnih knjižnih društev, drugič Pa, da po svojih kulturno zavednih zaupnikih prinaša v slovenske domove najboljša literarna dela domačih in svetovnih ustvarjalcev. Tema smotroma se Prešer-Mva družba ni nikoli uneverila, marveč ju je nenehno plemenitila z novimi nalogami in oblikami delovanja. Njeno članstvo ob iva za majhno članarino h Četrt sto^etfa vsako leto ° Prešernovem dnevu (3. decembra) zbirko s po Petimi do šestimi. Ves ta čas Pohaja med člane in "Močnike knjižnih zbirk „ f,..rnesečm revija „Obzor-* • 7°ni samo publikacija zanimivim čtivom, ampak nenehna vez med iZPstvom ‘n izdajateljskim I arom Prešernove družbe. kredno pomembno poganstvo pri zbliževanju bralca in dobre knjige opravlja znana zbirka romanov „Ljudska knjiga", ki izhaja že več kot dvajset let. Franc Kimovec - Žiga je zapisal: „S tem izpolnjuje Družba tisto poslanstvo, ki ga je nalaga univerzalnost Prešernovega duha: zakaj kakor je Prešernovemu geniju prijateljsko pomagalo Čopovo poznavanje svetovne literature, da je lahko v vsej veličini občečlovečnosti razpel svoja krila, tako želi Prešernova družba z zbirko ,Ljudska knjiga' omogočiti delovnim množicam slovenskega naroda, da se seznanijo in obogatijo s srt 'tvami najpomembnejši pisateljskih duhov pre-teKiosti in živega, sodobnega sveta. “ O plodnem delovanju Prešernove družbe do njenega srebrnega jubileja kajpak še posebno zgovorno priča skoraj osem milijonov izvodov knjig, v katerih so največkrat izšla najboljša dela domačih in tujih pisateljev, in okoli dva milijona izvodov „Obzornika“. I.Z. Župančič dobi doprsje Enajsti Tabor pred vrati ki 3-* udeleženc8v letošnjega taborskega srečanja bodo tudi na prvič zamenjuje tradicionalni Salon — Razstava bo odpor vse tematski razstavi. odpor vsem slabostim naive vseca S-1^ gesk>1? »Prijateljstvo, mir, svoboda in kruh za ljudi Trebniem P fetoSnja (poletna) likovna prireditev v dela G iih hLraV Ja/,V° ^ več me8ecev’ na “jej pa bodo samo kakovost Kot ™ ™ e uvirnost- Spovedna moč in izjemna ***£ -1” °» r,,ni skupnosti Tabora, dejavnost samorastnik™ interesna skupnost za likovno trajen odrSr do ™„£ ’ H razstava manifestirala odločen in kk5a’ modne “ soTeb^StaVi. bodo 8 sv°jimi deli naivne najvidnejši predstavniki tuiine l'?'etnosti iz Jugoslavije in x bodo udeležili tudi Let!!*6®3 ‘aborskega srečanja. medni*6, srečanie bo Tabor ‘rajal •Prijateljstva “ b0 _ 0(1 29- junija do 8. julija. Sodelovalo bo 30 ustvarjalcev iz vseh jugoslovanskih republik in pokrajin, tujino pa bodo zastopali slikarji in kiparji iz Afrike, Azije in Latinske Amerike. Tudi tokrat bo sleherni udeleženec po eno svoje delo dal v fond trebanjske galerije. V trebanjskem programu za leto 1978 so Se tri razstave, od katerih sta dve že mimo. Februarja so v kumrovškem Domu borcev in mladine pod naslovom ..Slovenski samorastniki" razstavili najkvalitetnejša dela slovenskih ustvarjalcev, pred kratkim pa se je v Trebnjem iztekla razstava slikarskih del Tomislava Petianoviča iz Nove Gradiške in kiparskih stvaritev Miroslava Zupančiča iz Okučanov. Slikar Branko Lovak iz Zagreba bo v trebanjski galeriji razstavljal svoja dela od 3. do 18. septembra v počastitev občinskega praznika Trebnjega. prizidek n9™a ®[adnj° prizidka, večinskega prostora, ki ga začeli junija graditi pri o®ovm šoli v Velikem Gab-slo’.r. trebanJska kulturna iev P?0St dinar- ski , Je šestina predračun- zidk^l tiJ0bjekta‘V pri' na u- 0 mec* ^gini dvora- teW J° bo šola rabila kot *c°. V n« Pa bodo ditve tUI"e in Prire- devain a .dajane. Predvi-in riK^’, 0 ^ela končali v nrJ *zročili namenu že Verietif111 šo*skem letu, naj-^2^eje oktobra. PRIJATELJ IN ZAUPNIK TABORA — Znani družbenopolitični delavec Bogdan Osolnik že od vsega začetka podpira ustvarjalne zamisli trebanjskih kulturnih delavcev za nadaljnji razvoj Tabora in njegovega poslanstva. Na ustanovni skupščini, ki je Tabor proglasila za posebno skupnost za likovno dejavnost samorastnikov, je Bogdan Osolnik (drugi od desne v prvi vrsti) goreče podprl novo usmeritev taborskih srečanj in galerije. len JEZIKOVNI nasveti 2 ^°ločiti in opredeliti ni isto <7 čase vse pogosteje opuščamo besedi «ad0mek določitev in ju kar povprek edeiit am,° z besedama opredeliti, S*n°nim €V\ ^kor da bi šlo za istoznačnici ali 0Predelit: endar v resnici ni tako. Glagol P°men Pomeni to, kar tujka definirati, njen (197q\ Pa razlaga Slovar slovenskega jezika 'pvedbo °^: »Poanti natančen °Pis pojma z atančn YSeft nieS°vih bistvenih znakov, te8a n; ' razložiti: definirati vlogo pisatelja; kratko definirati44. Pri glagolu PfiiUgre ^a,'ma navedeni slovar tole razlago oz. V t0 Kj: ukazati, zahtevati, kako naj j b0 o-0* °*0ČP poseben predpis; določili so, um nSu določiti ceno, vrstni red, (1ediea.pn"0dnjega zasedanja; določiti koga za ^ na podlagi znakov, podatkov postaviti kaj v kako skupino, okvir: dolbčiti krvno skupino, določiti položaj ladje itd. Daje gornja razlaga pravilna in da v resnici ne gre za dve besedi z enakim pomenom, se najlaže prepričamo, če nadomestimo v pravkar navedenih fazah glagol določiti z glagolom opredeliti (definirati; zaradi nazornosti nalašč dostavljam še tujko): to bo opredelil (definiral) poseben predpis; opredelili so (definirali so), da bo sestanek jutri; opredeliti (definirati) ceno, vrstni red, datum prihodnjega zasedanja; opredeliti (definirati) koga za dediča; opredeliti (definirati) krvno skupino; opredeliti (definirati) položaj ladje. Kdor ima količkaj jezikovnega čuta, bo takoj uvidel, da so te zveze povsem neustrezne. Razumljivo: beseda opredeliti in določiti namreč nikakor ni sinonim, in kdor jo uporablja tako, dela jeziku silo ter po krivici opušča glagol določiti, ki nam je potreben, ker ima svoje, povsem samostojno pomensko območje. Potemtakem so napačni stavki: Morali brano opredeliti znesek za šolstvo. Ustava opredeljuje človekove dolžnosti in pravice. - V obeh stavkih sme stati samo glagol določiti oz. določa! B-r Odkrili ga bodo v nedeljo pred Belokranjskim muzejem v Metliki — po otvoritvi razstave Božidar Kecek: MESTO - z rastave v Dolenjski galeriji. VARAŽDINSKI UMETNIKI Jutri ob 18. uri bodo v veliki dvorani Dolenjske galerije v Novem mestu odprli razstavo slikarskih in kiparskih del umetnikov, članov hrvaškega društva likovnih umetnikov -podružnice za varaždinsko regijo. S to razstavo, ki bo omogočila, da bomo še bolj spoznali varaždinsko likovno umetnost, se potrjuje tudi že utrjeno sodelovanje med Dolenjskim muzejem iz Novega mesta in Mestnim muzejem iz Varaždina. Po otvoritvi razstave (odprta bo do 30. maja) bo šTomislav Džurič s predavanjem ..Kulturnozgodovinska dediščina hrvaškega Zagorja" MLADIM BRALCEM V torek, 16. maja, so učenci osnovne šole bratov Ribaijev prisostvovali slovesni podelitvi Kajuhovih bralnih značk in priznanj. Letos si jih je prislužilo 240 mladih bralcev. K podelitvi so povabili pisatelja Iva Zormana. V spominskem parku pred Belokranjskim muzejem v Metliki, kjer že stojita spomenika s podobama umetnika (kiparja) Alojza Gangla in znanstvenika dr. Nika Žipančiča, bodo v nedeljo, 21. maja, ob 10. uri slovesno odkrili doprsje književnika Otona Žipančič, delo slovenskega kiparja Zdenka Kalina. Uro pred to slavnostjo, na katero vabi Belokranjsko muzejsko društvo, bodo v prostorih metliške knjižnice na Pun-gartu bdprli knjižno razstavo del Otona Župančiča, posvečeno 100-letnici Župančičevega rojstva. Razstava, ki jo pri- Krške razstave Galerija spet oživlja Stoletnici Župančičevega rojstva posvečena razstava v čitalnici Valvasoijeve knjižnice E bila nekakšen uvod v novo ško razstavno sezono. V avli Delavskega doma bo do konca maja odprta razstava del 94 slikarjev iz Beograda, Zagreba in Krškega, ki jo je krški klub likovnih amaterjev pripravil v sodelovanju z delavskima univerzama iz Zagreba in Beograda. V tem mesecu pa odpira vrata tudi Galerija pri Valvasorjevi hiši Na začetku bo Galerija svojim obiskovalcem predstavila dela akademskega slikarja Jožeta Trpina, junija pa bo njen gost akademski kipar Dušan Tršar. Po poletnem premoru se bo jesenski del sezone začel z razstavo „Naši kraji v podobi44, ki jo bo posredovala Narodna galerija iz Ljubljane. Na koncu pa imajo v načrtu ponovno srečanje s slikami Marijana Pliberška. Pliberšek je med Krčani zelo cenjen, zato želijo videti še njegova novejša dela. pravlja matična knjižnica v Metliki in Študijska knjižnica Mirana Jarca v Novem mestu, bo odprta do 4. junija. 0* * Oskar Dolenc: nenehno na jjreži. Posoška pustota V Novem mestu že tretja letošnja razstava umetniške fotografije - Odprto do 30. maja V KRŠKEM SREČANJE UPOKOJENSKIH ZBOROV Četrto pevsko srečanje zborov društev upokojencev iz vse Slovenije bo v soboto, 20. maja, v Delavskem domu v Krškem. Za nastop se je prijavilo 28 zborov. Letos bodo prvič peli tudi ženski zbori. Na koncu bodo sodelujoči zbori peli pod skupno taktirko ob spremljavi orkestra mladih. Na srečanju bo sodeloval tudi operni basist Ladko Korošec, ki bo zapel nekaj samospevov. V mali dvorani Dolenjske galerije je od četrtka, 11. maja, odprta razstava umetniških fotografij Oskarja Dolenca, člana znane Fotogrupe ŠOLT. Avtor, kije kandidat za mojstra fotografije in dobitnik Številnih priznanj, je za to svojo d vest oena in petdeseto razstavo pripravil cikel , .Zapuščene vasi ob Soči". Ni treba ugibati, kaj se skriva pod tem naslovom. Motivi iz posoških krajev po katastrofalnem potresu, kije do tal porušil nemalo vasi in zravnal z zemljo tisoče domov na slovenski in italijanski strani meje, te čmo-bele na igri svetlobe in sence zasnovane fotografije, so pretresljivi dokumenti usod slovenskega življa, zoper katerega se je zarotila narava. Mimo sključenih osamljenih oračev, redkih ostarelih mimoidočih, suhih razrahljanih sten je Dolenčevo fotografsko iskalo prodrio v temačne kote pred leti živih prostorov. »Pozibal je pajčevino, razstrl plahte na oknih in skozi prah in prek opeke stopil do ognjišča. Suh in sajast mir podrtega dimnika je postal del igre svetlobe in sence,” je ob podrobnem opazovanju razstavljenih fotografij zapisal Jovo Grobovšek. Recenzent dodaja, da avtor v ta opusteli svet ni stopil, ker bi ga bflo tja privedlo modno iskanje starin ali iz neke pietete do posoških usod. Njegov namen da ie bil pokazati, kaj »živi” med nami, a za to kot da nimamo časa, kot da se tega bojimo in izogibamo. Razstava bo odprta do 30. maja. V KRŠKEM ŠE ZADNJE PRIPRAVE V Krškem je prejšnji teden zasedal pripravljalni odbor občinske ZKO, ki bo soorganizator 21. srečanja gledaliških skupin Slovenije. Kot je znano, bo to srečanje od 5. do 10. junija v krškem Delavskem domu, na njem pa bodo poleg uvrščenih gledaliških skupin videli tudi lutkovne in mladinske predstave. Pripravljalni odbor išče med posavskimi delovnimi organizacijami pokrovitelje posameznih predstav. Ob Robičevem „ Prgišču pesmi” Cankarjeva založba in SGP Pionir izdala inž. Rudiju Robiču knjižni prvenec Med enajstimi slovenskimi knjižnimi novostmi, ki so izšle te dni pri Cankarjevi založbi, je tudi pesni&a zbirka Rudija Robiča ,.Prgišče pesmi”. Knjiga je s knjigotrške strani zanimiva predvsem zato, ker je nastala kot plod dveh mater. Na televizijski predstavitvi tega paketa knjig je urednik Tone Pavček dejal: »Prgišče pesmi smo izdali skupaj z novomeškim Pionirjem, pri katerem je Robič zaposlen. To podjetje nastopa kot soizdajatelj in sofinancer. Gre za zanimiv pojav, da se je delovna organizacija odločila za izdajo pesmi svojega dolgoletnega sodelavca, id je sicer inženir. Cankarjeva založba meni, da je njena dolžnost obelodanjati tudi avtorje, ki sicer niso najsvetlejša imena na literarnem nebu, ‘biv pa bila slovenska literatura brez njih siromašnej-ša.” , Novomeški Pionir kulturi gotovo ni nenaklonjen. Vrsto let je že pokrovitelj moškega pevskega zbora „Dušan Jereb”, pod njegovim okriljem deluje novomeška skupina likovnih amateijev »Vladimir Lamut", s pretežnim delom njegovih sredstev pa nastaja tudi daljši dokumentarni film „Krka živi”. V Pionirjevem glasilu »Bilten44 kultura nima mesta med drobnjarijami, pač pa ji odmerjajo prav tak prostor in pozornost kot drugim dejavnostim. Katja Borsan: »Glasilo je že nekajkrat objavilo tudi Robiče- ve pesmi, ki so jih delavci sprejeli. Nemara je prav to spodbudilo Pionirja, da se je odločil podpreti izdajo Robičeve samostojne knjige.” Avtor »Prgišča pesmi44 pravi o svoji knjigi: »Zbirka je nastajala dolga leta. Pišem več desetletij, vendar so se mi prave pesmi rodile šele med NOB. Peresa ne bom odložil, saj sta današnji čas in svet taka, da se moram odzivati. Objavljal sem v najrazličnejših publikacijah. Možnosti za objavo ni veliko: Dolenjski razgledi so, žal, utihnili, Kočevski razgledi pa tudi ne morejo zagledati belega dne. Resje škoda!” »Prgišče pesmi44 so Robičev prvenfcc. Gotovo ne bo ostal pri njem. L Z. . ... . , LJUBLJANA: 10. MLADINSKI KULTURNI TEDEN - Za letošnji jubilejni mladinski kulturni teden, ki se je začel 15. maja pod pokroviteljstvom republiškega izvršnega sveta, so pripravili prireditve za vse starosti mladega občinstva, od cicibanov do srednješolcev. Tako se bodo do 24. maja, ko bo kulturni teden zaključen, v ljubljanskih gledališčih in v prostorih Festivala zvrstile lutkovne, gledališke in filmske predstave, v galerijah in drugih razstaviščih pa bodo zagotovljeni ogledi umetniških in dokumentarnih razstav s poljudno razlago. ČRNOMELJ: PODROČNO SREČANJE V VINICI - Po sklepu republiške Zveze kulturni organizacij bo ena od osmih regijskih prireditev 7. srečanja pesnikov in pisateljev začetnikov v črnomaljski občini, in sicer 15. in 16. julija letos. V Črnomlju so se dogovorili, da bodo sreča- 18. maja 1978 Stran uredil: IVAN ZORAN nje za območje dolenjske regije izvedli na Vinici, v rojstnem kraju Otona Žipančiča, čigar 100-letnico rojstva slavimo letos. TREBNJE: GRUMOVA SOBA V GALERIJI - Po sklepu skupščine Tabora likovnih samorastnikov bodo eno od razstavnih sob v trebanjski galeriji poimenovali po pokojnem kulturnem in prosvetnem delavcu Adolfu Grumu, prvem vodji in gospodarju Galerije likovnih samorastnikov v Trebnjem. WIESBADEN: KNJIGA O VINKU GLOBOKARJU — Pri wiesbade-nški založbi Brittkopf in Hartel je nedavno izšla v knjigi zajetna študija o skladatelju Vinku Globokarju, dolenjskem rojaku. Avtor Wolfgang Koenig je z veliko natančnostjo in pozornostjo prikazal slovenskega glasbenika kot poustvarjalca, skladatelja in pedagoga. DOLENJSKI LIST /e zo/čitite va/ dom pred mrče/om NUVAN EXTRA novost na jugoslovanskem tržišču, učinkovito uničuje ves plazeči mrčes £XTRA nuvan nuvan HBa-G£IGv NUVAN UČINKOVITO UNIČUJE VES LETEČI MRČES ZLATOROG MARIBOR RAZPISNA KOMISIJA DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB »SLOVENIJALES—STILLES' Tovarna stilnega pohištva in notranje opreme, n. sol. o., SEVNICA OBJAVLJA DELO IN NALOGE: VODJE SPLOŠNO KADROVSKEGA SEKTORJA Poleg splošnih in moralno-političnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — imeti morajo visoko ali višjo strokovno izobrazbo ustrezne stroke oz. smeri z najmanj 5 leti dela na ustreznih delih in nalogah s posebnimi pooblastili in odgovornostjo ali srednjo izobrazbo ustrezne stroke oz. smeri in najmanj 10 let dela na ustreznih delih in nalogah s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Dela in naloge vodje splošno kadrovskega sektorja so s posebnimi pooblastili in se delavec za te naloge imenuje za dobo 4 let Kandidati naj pošljejo pismene prijave z opisom dosedanjega dela in dokazili o izobrazbi najkasneje 15 dni po objavi. O sprejemu bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po izteku roka za vložitev prijav. Prijave naslovite na naslov: Delovna skupnost skupnih služb ..Slovenijales—Stilles" Sevnica, ..Razpisna komisija". ^MlCNA vikend DOLGOTRAJNA ZAŠČITA LESA IN KOVIN VIKEND lak In emajl - najkakovostnejši lak z visokim in zelo obstojnim leskom VIKEND - premaz za površine, ki so izpostavljene zelo neugodnim vremenskim vplivom VIKEND- premaz za zaSčito oken. vrat. lesenih inželeznih ogra|. poiitniških hišic, vrtnih garnitur, itd. VIKEND - dolgotrajna zaščita lesa in kovin HELIOS DOMŽALE "N Mercator KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA PRI MERCATORJU-VELE-PRESKRBI, n. sub. o., Ljubljana — TOZD STANDARD, n.sub. o. Novo mesto objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. MESARJA -SEKAČA v Potrošniškem centru v Novem mestu 2. SNAŽILKE v prodajalni Šentjernej v Novem mestu za 4 ure na dan 3. 35 PRODAJALCEV-VAJENCEV v svojih prodajalnah Pogoji za sprejem: pod 1: kvalificirani mesar-sekač pod 2: nekvalificirana delavka pod 3: uspešno končana osnovna šola in primerno zdravstveno stanje Pismene vloge pošljite v 15 dneh po objavi splošni službi TOZD Standard, Novo mesto, Glavni trg 3. HOTEL METROPOL NOVO MESTO prodaja rabljeno pisarniško opremo. Interesenti naj se zglasijo v upravi Hotela METROPOL. V dobrem desetletju je Ljubljanska banka pomagala že več kot 90 tisoč občanom na razne načine reševati njihove stanovanjske probleme. V ta namen je odobrila več kot 400 milijard (starih) dinarjev posojil, pomagala pa je tudi z nasveti, pojasnili in odgovori na najrazličnejša vprašanja s tega področja. ljubljanska bank; vam pomaga s posojilom do stanovanja /O ljubljanska bank Temeljna dolenjska banka Novo mesto OBVESTILO Vlagatelje, poslovne partnerje in občane obveščamo, da od 26. aprila 1978 dalje poslujemo ZA OBČANE VSAK DAN NEPREKINJENO: od 6,30 do 18,30 in ob SOBOTAH od 7. do 11. ure v enotah v KETTEJEVEM DREVOREDU 1 (nova poslovna stavba) in TRDINOVI 2 (Kandija) v Novem mestu. V ponedeljek od 6,30 do 15. ure in v torek, sredo, četrtek in petek od 6,30 do 13. ure V EKSPOZITURI V NOVEM MESTU na CESTI KOMANDANTA STANETA 10. Od 12. maja 1978 dalje posluje v novih prostorih EKSPOZITURA V SEMIČU vsak dan Z NEPREKINJENIM DELOVNIM ČASOM od 7. do 18. ure in ob sobotah od 7. do 11. ure. Vabimo vas, da nas obiščete v naših poslovnih prostorih, kjer vam bomo v vaše in naše zadovoljstvo uredili vse bančne posle. VAŠA BANKA - LJUBLJANSKA BANKA N za k gom dve) in 9 ke. 2 IM\ 503 ’ Poj moi blij nas bile bol Me, nov (34 vse no\ so me bol me KMETIJSKA ZADRUGA METLIKA razpisuje JAVNO LICITACIJO za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1. POLAVTOMATSKA POLNILNICA za stekleničenje pijač znamke SEITZ, ki sestoji iz naslednjih elementov: namakalni stroj, pralni stroj, razkuževalec steklenic, polnilec, zapiralec na kronske zamaške, etiketirka. Kapaciteta linije je do 600 litrov na uro, linija je v dobrem stanju. 2. MOTORNA KOSILNICA BCS (127 cm), letnik 1969, v voznem stanju. Licitacija bo v ponedeljek, 29. 5. 1978, ob 10. uri v Metliki, v Mestnem logu Udeleženci licitacije bodo morali pred začetkom licitacije položiti 10 % vrednosti od izklicne cene. Informacije dobite na upravi zadruge. METALNA TOZD TOVARNA GRADBENE OPREME SENOVO razpisuje v šolskem letu 1978/79 štipendije: 1. na fakulteti za elektrotehniko — jaki tok n * Da ii i 1 štipendij« 1 štipend1^ 2. ha fakulteti za gradbeništvo 3. na fakulteti za strojništvo — konstrukcijska smer 4. na fakulteti za strojništvo — tehnološka smer 5. na pravni fakulteti Prednost pri dodelitvi štipendij bodo imeli kandidati letnikov in z boljšim uspehom. ,atj Prijave oziroma prošnje za dodelitev štipendije naj kand' pošljejo v 15 dneh na gornji naslov v Kadrovski oddelek. 1 štipen ^dmi poraz, za presenečenje pa so poskrbeli "Jičani, ki so izgubili v Izoli, a so po porazu še vedno na prvem mestu v superligL KRKA - TVIN 18:14(7:7) Prvenstveno srečanje 18. kola II. vezne rokometne lige za ženske si j? ogledalo le 50 gledalcev. Videli so npično prvenstveno tekmo, v kateri ,koi>,cu zasluženo zmagale do-e s Mostje so sicer poved- : * 'co pa je v igro prišla * je potek na igrišču premena: z močnimi streli ie raz- oua o \ mo^nim' streli je raz-1 ve? u J0*0 obrambo in ima naj-odjii^g. ^ sta vrsti ob polčasu “''tatu 0 01 Pri neodločenem re- IMV IN PIONIR za^V(J"le5ke delavske športne igre Bnm.h let0 so že v teku. V no-dveh ^,na.st°Pa 24 ekip, ki igrajo v n skupinah, v odbojki 15 molkih kegljač” ekip’ startali Pa so >. /?l*t*ti - kegljanje; borbene 282 , .*e); L Pionir 307, 2. Krka 1MV V,?lo''Qle* 273 itd; moški: 1. 503 NOvoles 512, 3. Krka R. R. Nnv9fISNI SAH: novomeški USPEH Postojni0 pej^jega tedna se je v movanie »Tu?« 0 tridnevno tek-li» žencev dopisne repu-JV^toDiljr^streljanju. V finalu so bile di Novomeščanke in so Miše. Na,renskimi ekipami naj-ed sijale so 1030 krogov, novnon^emicanii so bile po-i r Dolenjke: 1. Bučar ** (345)> 3- Aš (337> 0v°mešlr^ J°)-. Izkazale so se tudi *e uvmii dinke: med ekipami nr**— na drugo mesto (914), PosamT n? dnigo mesto (! Medf!fnicami P4 je bila naj- meu0. “etova, ki je ( " J osvojila prvo V nadaljevanju srečanja so domače povedle z 9 : 7; igralke Tvina so izenačite, nato pa se je razigrala še Kostanjškova, ki je kot za šalo dosegala zadetke s črte, in Krka je dosegla prepričljivo zmago. Z novimi točkami imajo novomeške igralke r“ cej več možnosti, da ostanejo v 1 Do konca lige so ostala ie štiri kof; v katerih bodo poskušale Novomeščanke doseči kar največ. Krka: Judež, Grgič 2, Molan 1, D. štrukelj, Zagorc, Frančič, Bon, Mršnik 10, Kostanjšek 5, Silvester. M. Štrukelj. KVARNER - INLES 27 : 24(12: 10) Na Reki so Ribničani zaigrali slabše, kot znajo. Domači rokometaši so pogoste napake gostov izkoristili in kmalu prišli v vodstvo. Medtem ko je bilo srečanje v prvem polčasu dokaj izenačeno, sta vrsti v nadaljevanju zanemarili igro v obrambi, predvsem Ribničani, in strelci pri strelih na vrata niso bili ovirani. Med gosti se je izkazal le Ilc, ki je dobro igral v napadu pa tudi v obrambi. Inles: J. Kersnič, Ponikvar 3, D. Ilc 1, J. Ilc 11, S. Kersnič 1, Andolj-šek 1. Gabrijelič 2, Putre 2, Gelze. OBALA - SEVNICA 17 : 16(10: 7) Sevničani so v Izoli poskrbeli, da je postalo tekmovanje v slovenski rokometni superligi še bolj zanimivo. Le malokdo je namreč pričakoval, da lahko Obala premaga vrsto, ki je v finalnih bojih dokazala, da je najboljša v republiki. V zadnjih sekundah srečanja so imeli gostje priložnost, da rezultat izenačijo, vendar je domači vratar nevaren strel ustavil in domačim zagotovil zmago. Sevnica: Možic, Mlakar, Gane 3, Jazbec 2, Špan, Svažič 5, Mrežar, Stojs 1, Novšak, Trbovc 4, Krejan. ETA - POSAVJE 23 : 2 (9 : 3) Brežičanke so minulo soboto igrate v Cerknem. Srečale bo odločilo o uvrstitvi na 7. oziroma 8. mesto v republiki. V prvi tekmi so bile domače igralke precej boljše in so si zagotovite lepo zmago, vrsti bosta še enkrat šli na igrišče, in sicer v Brežicah, vendar ima ekipa Posavja malo možnosti za presenečenje. Posavje: Levačič, Šekoranja, Kostanjšek 3, Vogrinc 1, Rožman 7, Cetin, Pečnik 1, Arsov. DOLENJSKA-RADGONA 19 : 9(8 : 1) Za boljšo uvrstitev na lestvici letošnjega republiškega rokometnega tekmovanja se poteguje tudi vrsta Dolenjske. V nedeljo se je pomerila z vrstnicami iz Radgone in prvenstveno srečanje so domače igralke, ki so nastopite v Šentjerneju, dobite brez težav. Dolenjska: Judež, Kovačič 9, M. Rešetič 2, Švalj 2, Gorišek 3, Frančič 1, Zagorc, Foršek 1, Kastelic, Škoda 1, J. Rešetič. V SOBOTO VEČ SREČE? DOBRE IGRE - Najmlajši novomeški namiznoteniški igralec Gregor Guštin V Hrastniku je bil konec tedna selekcijski pionirski turnir za ljubljansko regijo. Iz Novega mesta je nastopil le Gregor Guštin in po dobrih igrah pristal na tepem četrtem mestu. Pokal rezervistom Pred dnevom varnosti so bile v Sevnici v organizaciji sev niške postaje milice in pod pokroviteljstvom predsednika občinske skupščine Janka Rebernika tokrat že sedme športne igre posavskih miličnikov. Tudi ob taki priliki je seglo sodelovanje preko republiških meja, v štirih športnih disciplinah so se z vrstniki iz vseh treh posavskih občin merili še miličniki iz hrvatskega Zatoka in ekipa JLA iz Cerkelj. Ilirijo-Slovanom. Člani predsedstvaKZ Jugoslavije imajo prvi sestanek jutri in najbrž bodo razpravljali tudi o predlogu hrvaške Košarkarske zveze. Tako bodo novomeški košarkarji že v kratkem zvedeli, ali bodo igrali v 1. slovenski ali 1. B zvezni košarkarski ligi -zahod. ŠTIH V BRAUNSCHVVEIGU Kolesarski dres z državnim grbom je te dni oblekel tudi Bojan Štih, eden od mlajših članov novomeškega kolesarskega kluba. M ed tednom je odšel z reprezentanco v Braunsch-weig, kjer je nastopil na treh kriterij-skih dirkah in v ekipni vožnji, v kateri vsako leto nastopijo najbolj nadarjeni mladinci iz večine evropskih držav. O Štihovem nastopu bomo še pisali. ZRIMŠEK TRIDESETI Na xn. mednarodni kolesarski prireditvi Alpe-Adria sta nastopila tudi Novomeščana Zrimšek in Antončič. Bila sta med najmlajšimi udeleženci prireditve, vandar sta navzlic temu dosegla nekaj lepih uspehov. Zrimšek je v končni uvrstitvi pristal na tridesetem mestu, medtem ko je moral Antončič v zadnji etapi odstopiti. V tretji etapi je bil Zrimšek deseti s časom zmagovalca, v isti skupini pa je bil tudi Antončič. Dolenjca sta uspela tudi v četrti etapi, ko sta prišla skozi cilj v času zmagovalca. KROS V DOLENJI NEMŠKI VASI OO ZSM Ponikve je za mesec mladosti pripravil vrsto kulturnih in športnih prireditev. V nedeljo, 7. maja, so organizirali kros v Dolenji Nemški vasi. Tekmovanja so se poleg domačinov udeležili tudi mladinci iz Stefana, šentlovrenca, Trebnjega in Hrastovice. Ekipno zmago je pri mladinkah in mladincih slavila ekipa s Ponikev. Med člani je zmagal Slavko Zupančič, Med mladinci je bil prvi Miro Stvajnar. faed mladinkami je zmagala Slavka Ratajc. Najbolje so streljali sevniški rezer- ..............s bil Zatok, 3. Krško, itd. Odlične šahiste je imela ekipa visti;’drugi je bil Zatok, 3. Krško, * licn« - - - - JLA, druga je bila Sevnica - rezervisti, 3. Krško, itd. Sevniški rezervisti so zmagali tudi v kegljanju, drugo je bilo Krško, 3. Zatok. Zmagovalca v odbojki je dalo srečanje med ekipo JLA in sevniškimi rezervisti, tretji so bili nato krški miličniku A. 2. bodo loskušall v soboto popraviti napake iz minulega kola. Intes gostuje v Rovinju, kjer bi z zmago poskrbel za prijetno presenečenje, ženska vrsta Krke potuje na Reko k Zametu in nima možnosti za zmago, Sevničani pa bi morali v Tržiču doseči zmago, kajti v nasprotnem primeru bi imeli te malo možnosti za osvojitev prvega mesta v ,super* finalu slovenske rokometne lige. I ZANIMANJE ZA TEKE — Razveseljivo je vse več zanimanja za atletiko. Ne teče le mladež iz osnovnih šol, temveč tudi mladina nasploh. Na sliki uspešen start krosa v Boštanju v organizaciji vaškega TVD Partizan in mladinske organizacije. (Foto: Železnik) Za Luzerno pripravljeni Jugoslovanski kegljaški reprezentanci trenirali v Novem mestu — Vrsta prijateljskih srečanj Na sliki: pokal v rokah vodje ekipe Franca Pavloviča. Minuli torek so Novo mesto zapustili najboljši jugoslovanski kegljači in kegijavke. Po devetdnevnih pripravah na novomeških kegljiščih so odšli na svoje domove, kjer bodo sklenili priprave za nastope na svetovnem prvenstvu, ki bo od 20. jih v*Jija — Novomeške rokometašice pred koncem tekni o- Dton- **. ■_____. . I, . .___.________|. tr___j •• •___ E^Oetli- ZVezn* rokometni ligi igrajo vse bolje. V zadnji tekmi so 1SUl>* ekiD °- ^rez težav Prema8ale vrsto Tvina, ki je med najbolj-i^aknii 1 v ligi. Z novo zmago so se Krkine igralke na lestvici za | 1 mesto više. L Prva stopnica „Prvo srečanje osnovnih organizacij ZSMS iz krajevnih skupnosti novomeške občine, ki smo ga morali zavoljo slabega vremena minulo soboto prestaviti, je dokazalo, da smo imeli člani konference mladih iz krajevnih skupnosti prav,“ je dejal Iztok Vilic, „ko smo menili, da se mladi iz krajevnih skupnosti ne poznamo dovolj. Zato je naš organizacijski odbor prepričan, da ni bilo napak, ko smo se odločili, da to prvo srečanje v Dolenjskih Toplicah domala v celoti posvečeno športnim srečanjem. Prepričan sem namreč, da je ravno šport prva stopnička, ki bo mlade pripeljala do tega, da se bodo kasneje aktivneje vključevali tudi v delo krajevne samouprave ...“ Tričlanski organizacijski odbor, ki ga vodi Iztok Vilič, je pričakoval 13. maja precej manjši obisk, kot pa je bil. V Dolenjske Toplice je namreč prišlo okoli 400 mladih iz 30 osnovnih organizacij iz krajevnih skupnosti. Skorajda vsi bi se radi pomerili v malem nogometu, košarki, namiznem tenisu, šahu, streljanju in krosu. Organizatorji srečanja osnovnih organizacij iz krajevnih skupnosti so se prepričali, da so mladi pripravljeni sodelovati v podobnih akcijah, in odločili so se, da bodo nav7lic stroškom mladinsko prireditev, s katero bodo počastili tudi mesec mladosti, pojutrišnjem ponovili. „Na prireditev, ki jo poznajo v Sloveniji le mladi iz novogoriške občine, smo se dobro pripravili. Za udeležence imamo plakete, embleme, nakupili smo ;ovalce po posa-občinska kon- pokale za zm; meznih panoi ferenca ZSMS Novo mesto pa je kupila lep prehodni pokal. Po športnih tekmah, ki nam bodo vzete precej časa, nameravamo pripraviti javno tribuno, in sicer na temo prosti čas, vključevanje v krajevno samoupravo itd. Poudariti moram, da šport ni glavni namen naše prireditve. Z nje-' ‘ i se spoznali, sredstvo za prenašanje izkušenj itd. Prav tako moram omeniti, da nam je pri srečanju močno pomagala Krka, tozd zdravilišče Dolenjske Toplice, topliška osnovna šola in občinska konferenca ZSMS Novo mesto. Do danes smo izvedli kvalifikacijske tekme v malem nogometu in košarki, v šahu pa je srečanje že končano. Pri moških je brez težav zmagala vrsta Gotne vasi, pri dekletih so pokal osvojile ša-histke naše osnovne organizacije. Upamo, da bo v soboto popoldan vreme lepše in da bomo našo akcijo lahko izpeljali do konca... Od prvega preloženega srečanja so se najbrž največ naučili organizatorji. Slabo vreme je namreč pokazalo, da je za tako 'zahtevno prireditev, ki to poslej tradicionalna in bo potekala vsako leto v drugi krajevni skupnosti, potrebna boljša organizacija. Zakaj mladi niso svojih igpr končali v topliški telovadnici? Ali bodo Topličani v primeru slabega vremena prireditev še enkrat prestavili? J. PEZELJ do 26. maja v švicarskem Luzernu. Reprezentanti so v Novem mestu dobro vadili, odigrali pa so tudi več prijateljskih in propagandnih srečanj. Tako je ženska vrsta premagala domačo ekipo s 2.467:2.268 (za Krko so nastopite Prosenik, Tratar, Poljak, Šoško, Dalmacija in gostja Perman), moška vrsta Jugoslavije pa domačine s 5.359:4.983. Srečanje je bilo zelo zanimivo, reprezentanti pa so dokazali, da se nahajajo v dobri formi. Za Krko so nastopili Turk, Jarc, Vesel, Bratož, Badovinac in gost Bizjak. Gostje so se pomerili še z vrstama Slovenije in Dolenjske. Rezultati: Slovenija - Jugoslavija (ženske) 2322:2464, Slovenija - Jugoslavija (moški) 5088:5247, Dolenjsli Jugoslavija (moški) 4903:5319 in Dolenjska - Jugoslavija (ženske) 2218:2515. Za vrsto Dolenjske so nastopili: Blažič (806 podrtih kegljev), Goleš (824), Badovinac (823), Jarc (808), Bratož (806), Vesel (836); Zupančičeva (381), Dalmacija (379), Antič (334), Prosenik (388), Tratar (336), Galoševič (400). TREBNJE: GODNJAVEC NAJBOLJŠI Strelska družina Trebnje je v počastitev krajevnih praznikov KS Trebnje, Štefan, Račje selo in Dolnja Nemška vas organizirala meddružin-sko strelsko srečanje z vojaško puško. Med desetimi ekipami so bili najboUši domačini. Vrstni red: Trebnje 1 621 krogov, Matija Gubec (Dob) 592, Trebnje II 550 krogov itd. Posamezniki: 1. Godnjavec (Tr. I) 163, 2. Lenič (Matija Gubec) 161, 3. Hercog (Tr. I) 159 itd. M. D. 11501) _ 18. maja 1978 Stran uredil: JANEZ PEZELJ DOLENJSKI LIST 11 iiiiiiiHiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimmmimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiimiJiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiE POČITEK — Zdravko Kramar z Mirne je med drugimi 1 fotografijami za rubriko TISTI HIP poslal tudi to, ki jo i 1 objavljamo. Posnetek je zelo zgovoren: obraz starega moža I | in vsa njegova pojava govorita o utrujenosti, katere razsež- | - nosti so večje od zgolj fizične. Poseben učinek je Kramar | dosegel (seveda ne vemo, ali je to storil hote ali pa se mu je I slučajno posrečilo) s kontrastnim razvijanjem pozitiva. I Starca obkroža belina ozadja, z njo pa stopa v zanimiv svet- 1 lobni odnos belina rok. Dlje ko se opazovalec „pogovaija“ s i sliko, več mu pove. iuiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiii ( ««< graffflfeff] Pralnica za avtocesto SKLEP POSVETA - Občina bo gradila stavbo in sicer tako, da bo pralnica z modernimi stroji s centrifugami in z električnim valjem za likanje začela poslovati že konec letošnjega junija za potrebe avtoceste, po odhodu mladinskih delavnih brigad pa bo pralnico prevzelo žensko društvo. Tako bomo vendarle uspeli nuditi našim ženam pranje perila po minim alnih cenah. Vsi ostali prostori, ki so v stavbi predvideni, bodo dograjeni prihodnje leto. Žene lahko zdaj z vedrim licem gledamo v prihodnost in smo lahko ponosne na svoje delo, čigar semena so padla po vztrajnem prizadevanju vendarle na plodna tla. DA BI SPOZNALI življenje in kraje, so dijaki iz Žužemberka že v jeseni obiskali Novo mesto in si med drugim ogledali tudi Dolenjski muzej in kmetijsko šolo na Grmu, zadnji teden pa so bili na obisku v Ljubljani Videli so muzej NOB, živalski vrt in prvič bili v operi. AJDOVEC' LEŽI visoko nad Dvorom in nad Krko in človek bi mislil, da zaradi odmaknjenosti od ceste v njem ni živahno. Res je, da Ajdovec zlasti v poletnih mesecih trpi pomanjkanje vode, elektrike tudi še nima in mnogo mladih vsako leto odide iz vasi za kruhom daleč od doma. Vendarle si ljudje, ko so doma, želijo kulturnega razvedrila in so vedno pripravljeni sodelovati in pomagati pri vsaki stvari. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 14. maja 1958) SVETU OKOLI SMETI KUPUJEJO - Medtem ko se večina mest po svetu otepa s težavami, kam in kako odvažati smeti, pa meščani angleškega mesta coventry od sosednjih mest vneto nakupujejo odpadke. Tega ne počnejo iz ljubezni do drugih mest, ampak le zato, da z nakupljenimi smetmi kurijo peči energetskih naprav v mestnih tovarnah. PODLAGA MOLITVAM - V sveto mesto islama vsako leto prihajajo molitvene preproge, ki jih izdelajo v Bejrutu, prodaja pa jih neko angleško podjetje. Zaradi državljanske vojne je angleškim podjetnikom grozilo, da bodo morali prenehati z donosnim preprodajanjem, zato so na osnovi skice v starih arabskih knjigah dali kar doma splesti molitvene preproge. Nekaj primerkov angleške domiselnosti so poslali v Meko in kmalu je prišlo naročilo za naslednjih 74.000 preprog. IGRALCI VEDO - Gledališki igralci dobro vedo, da ljudje različnih ras med seboj niso tako zelo različni Na gledališkem listu nekega stockholmskega gledališča piše: „Med obiskovalci različnih ras in narodnosti ni razlik. Med predstavo vsi pokašljujejo in šušte s papirčki na enak način!“ DVAKRAT PLAČANI OSEL - Iranskemu kmetu Džafaru Muštu so tatovi ukradli belega osla, ki ga je bil kupil na sejmu. Hočeš nočeš je moral na naslednji sejem po novega osla. Tokrat je kup il črnega. Na poti domov pa je osla in kmeta namočil dež. V veliko presenečenje nesrečnega Mušta se je črni osel spremenil v belega, prav tistega, katerega je bil kupil na prejšnjem sejmu. Neznani lopovi so torej pobarvanega ukradenega osla prodali nekdanjemu lastniku. OGLASI - V New York Timesu je izšlo več oglasov, v katerih oglaševalec ponuja lepe dohodke ljudem, ki jih »zanimajo mednarodne zadeve, obvladajo dobro tuje jezike in želijo opravljati posle izven domovine1*. Hitro je prišlo na dan, da je oglase objavila vohunska agencija CIA. Pri zadnjem čiščenju so namreč pometali iz organizacije 260 nezanesljivih vohunov. Primanjkljaj je pač treba nadomestiti. Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. Vse gre le v blaženi nemščini (N e d a v n o) je bilo v Slovencu čitati, kaKo se v litijskem glavarstvu nemščina širi. Tudi pri nas (v okolici Krškega) ni bolje. Poprejšnji gospod glavar je bil v tem oziru pravičen, sedaj se na prav navadne slovenske uloge nemški odgovarja; naj so že kake prošnje za dispenze pri sklepanju porok, naj so zaradi uboštva, ali še celo cepljenja koz, vse gre v blaženi nemščini. Pri c. kr. okrajnem šolskem svetu se je poprej izključno obravnavalo slovenski, sedaj se pa malo slovenskega sliši, ko hočejo njega člani veljati za goreče Slovence. Poprejšnji šolski nadzornik je dopisoval na šolska vodstva slovenski sedaj so taki dopisi bele vrane. Zares, daleč smo prišli! (Nem i r i) in vstaje širijo se dan za dnevom. In to že v precej veiikem obsegu. Na Italijanskem tožijo ljudje za dragino: zahtevajo dela in kruha. V Neapolju so bili velikanski izgredi Ljudstvo je gradilo barikade, vojaštvo je Zgovorni kamen Nekdaj služil za nože, zdaj pomaga znanostim Pred stoletji so azteški duhovniki z noži iz obsi-diana parali prsi ujetnikov in sužnjev ter iz njih trgali še utripajoča srca v čast krvo-željnim bogovom. Trda vulkanska kamenina je Aztekom in mnogim drugim starim narodom služila namesto jekla. Pri lomljenju so dobili ostre robove, s katerimi so se lahko lotili vsakega rezanja. Danes ima obsidian še eno vrednost: strokovnjaki so odkrili, da se da iz obsidiana izračunati natančna starost posameznega izdelka, kar pomeni, da je arheologija dobila v roke doslej najbolj zanesljivo metodo za določanje starosti. Obsidian ima to lastnost, da počasi in vztrajno vsrkava iz zraka vodo. Ko vlaga prodira v kamenino, pušča za seboj sled. Z mikroskopom se jo da lepo videti, prav tako pa se da hitro preračunati, koliko let je preteklo, odkar je bil obsidian obdelan. Točnost ugotavljanja starosti z obsidiamom je večja celo od radiokarbonske metode. Strokovnjaki dopuščajo le 10-odstotne napake. In kar daje tej kamenini prednost, je dejstvo, da je z njo mogoče meriti starost do pol milijona let, medtem ko je radiokarbonska metoda zanesljiva le do 40.000 let. Steklu podobna kamenina, ki je lahko najrazličnejših barv, je pod mikroskopom tudi drugače zgovorna. Poznavalcu pove, iz katerega kraja je. Posamezna ležišča obsidiana se namreč ločijo po različnih primeseh. Dosedanje raziskave so pokazale, da je obsidian iz Peruja že pred tisočletji potoval po vsej Južni in Severni Ameriki In še nekaj je povedal: nazadnje so ledeniki prodrli globoko proti jugu pred 90.000 leti in se umaknili na sever pred 10.000 leti. Rešitev prejšnje križanke SS ZZ2 35 r-.- S? - \ — R € t> 3fiL 6 M 1 L (z A R t P M 6 T € R- sir P A T R O AJ A Z A i o r O K 1 R A ... >p R. o m t T N i K u? r P A T O M A bJ — & 1 N r: M fc T T «<*. A D A s T O 3 K A € M S X A S J A N 55r A S T R O N A v T K K \ £> r A L - K € K 6 R E T R D i n A - A T A K A Takole je med dražbo za umetniško sliko. Mož na desr>|! kladivcem iz slonove kosti s tretjim udarcem zaključi dražb® vsakega predmeta. i Drage stare nogavitf Na dražbah v slovitih londonskih dražbnicah se preta^ tisoči dolarjev — Koliko za nogavice kraljice? . SJfTIIIHUU-Uj^ prgišče misli Bolezen, starost, smrt — tri Ve*ika ponižanja za človeka. R. DE GOURMONT Med zbiratelji starin in drugih več ali manj res vrednih predmetov je ime Sotheby zelo spoštovano. Tako se namreč imenuje londonska družba, ki prireja najbolj slavne javne dražbe na svetu. Družba deluje v Londonu že od leta 1744. Samo lani je kladivce iz slonove kosti odtolklo ceno mnogim dragocenostim v skupnem znesku 233 milijonov dolarjev. Lansko leto je bilo rekordno tudi po visokih zneskih za posamezne stvari, saj so izklicali kar 123 rekordno visokih cen. Za perzijski rokopis Šahname je kupec plačal 589.000 dolarjev, za meissensko tobačnico je nekdo dal 7600 dolarjev in za Chagallovo sliko se nekomu ni zdelo škoda 218.000 dolarjev. Navadnemu smrtniku se sicer zdi še kar razumljivo, če stanejo toliko dragocen in star perzijski rokopis, umetnina ali umetelni porcelanasti izdelek, nerazumljivo pa je, kako je mogoče odšteti za par svilenih nogavic angleške kraljice Elizabete kar 280 dolarjev. Na uho povedano: nogavice so bile že ponošene. Strokovnjaki družbe Sotheby pravijo, da se nakupovalna mrzlica starih predmetov stopnjuje ter da so umetnine in drugi predmeti vse bolj cenjeni, večja ko je inflacija denarja. Kupci iz vsega sveta, od Japonske do Amerike, se dan za dnem zgrinjajo v avkcijske dvorane podobnih družb in se pulijo za prav čudne stvari: ponošene obleke slavnih mož, seveda umetnine, nakC dragulji. Nedolgo tega je % družbi ponujal za Napoleonov penis, vendai . izkazalo, da ne gre za ta v Nepristnih predmetov r. Snthehvin np daieio na 0^ Boleči ma vzgaja razum. V. HUGO Samo v lastnih močeh leži usoda vsakega naroda. MOLTKE * berite dl mit. morska pošast prečni drog os. zaimek delavec v kovinski industriji razčleni- te« kljunač Idoriorte dela______ top ■ST vetrič zmanjšanje tekač na dolge proge nadav šolska zgradba hivsi ahsol ;ski urad indonezijsk otok planšar portugal agencija priprava nevarnost v gorah podpis z značko anmsma zavesoljsl K glasbilo negri kradljivec glmesto grcije z. ime plod oljke glmesto avstrije papiga berite dl vrsta ribe posrednik pozitivna elektroda žaba tr.mime pevka Pinterič paradiž zgodnje sadje geol doba ober del sadež turški podložniki streljalo, na obeh straneh je mnogo ranjenih in mrtvih. Vlada je razglasila izjemno stanje. Nedvomno so socijalni demokrati povzročitelji revolucije. V Milanu je bila grozna vstaja, ubitih je bil nad 1000 ljudi in neštevilno mnogo ranjenih. (Majnikov) izlet so imeli šolarji novomeške mestne šole 3. maja v spremstvu svojih gg. učiteljev frančiškanov pri krasnem vremenu. Imeli so ob 7. uri sv. mašo pri Božjem grobu, pri kateri so prav lepo peli. Potem so šli v bližnjo hosto ter se tamkaj razvedrili pri prostih igrah. (Ogla s.) Orenstein in Koppel nudita ozkotirne vozove iz jekla za stavbena podjetja, gozdarstvo in poljedelstvo, za ročno rabo, za rabo s konji in za parno silo. Tudi jeklene železnične šine, kolesa, osi itd. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. maja 1898) V „NOVOLES", lesni kombinat Novo mesto TOZD Tovarna akrilnih proizvodov TREBNJE razglaša dela in naloge: 1. VODJA PRIPRAVE DELA PREDELAVE IN MONTAŽE 2. TEHNOLOG KONTROLE KVALITETE 3. LANSER - PLANER 4. MATERIALNI KNJIGOVODJA 5. SKLADIŠČNIK GOTOVIH IZDELKOV 6. MEDFAZNI IN KONČNI KONTROLOR Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1: visoka ali višja izobrazba tehnične smeri in štiri leta delovnih izkušenj pod 2: srednješolska izobrazba tehnične smeri in dve leti delovnih izkušenj pod 3: srednja šola — izobrazba tehnične smeri pod 4: srednja šola — ekonomske smeri pod 5: KV delavec oz. PK in tečaj za skladiščnika z dvema letoma delovnih izkušenj pod 6: nepopolna srednja šol^ Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev na delavski svet NOVOLES - TOZD TAP, 68210 TREBNJE, v 15 dneh po objavi. Sama meri v* Na tržišču takojšnjih j. grafskih kamer vlada J borba, odkar je v monoP vode Polaroida posegla i$\ močna tvrdka Kodak ssV', modelom. Možje pri Po'3!! j so seveda takoj začeli jj. nove tehnološke predno5*' bi ohranili svoj ugle<1 obdržali vodstvo na pW takojšnje fotografije. . tednom so javnosti p0*1 novo kamero SX - 70. Nova kamera je santf vse. Z njo še tak n e sp1*, naredi dobro, pravilno no in ostro fotografijo. ™ je pritisniti na gurnb počakati minuto, da pfil£, kamere izgotovljena t fotografija. Vse, kar je potrebno, od nastavitve vilne ekspozicije do opravi kamera sama. Samodejna nastavitev fi zicije že dolgo ni več n' " svetu fotografije. S imenovanimi avtom^-ii kamerami delajo zdaj v profesionalci, čeprav so & začetku branili dela s •'o kamerami Novo je sarn^a nastavljanje daljine, o^o ostrine. Za japonsko t0'ia Konico je Polaroid dwa polomljene igračke, lutke, svetu izdelal napravi, lonce, glavnike, električne samodejno ostrenje. Pri Pyi vlakce ipd. Rekorde pobirajo dovi kameri to delo l,o ---------------------------------N posebna naprava s ultrazvoka. Kamera fje zvočni signal ter častni ^■■■■IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIINIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII t | 1 I Hudič na zatožni klopi Iz 23 let starega dekleta so izgnali hudiča in življenje — Kaj je povedal Lucifer — Med demoni tudi Adolf Htler — Magnetofon je snemal glasove nečistih duhov Ob koncu preteklega meseca se je na sodišču v nemškem mestu Aschaffenburg končalo zadnje dejanje mračne tragedije, potreben, da se vrne predmeta, naravna us1 oddaljenost. ki bi po svoji vsebini prej sodila nekaj stoletij nazaj v preteklost kot v moderni prosvetljeni svet. Sodniki in porota so spoznali za krive uboja iz malomarnosti dva rimskokatoliška duhovnika in bogatega tovarnarja Josefa Michela; dosodili so jim šest mesecev zaporne kazni, vendar so takoj ntfto kazen znižali pogojno za tri leta. Obtoženi so bili krivi smrti 23-letne tovarnarjeve hčere Anneliese. Dekle je umrlo zaradi posledic dolgotrajnega •zganjanja hudiča, ki naj bi jo obsedel. Prv' P°gle<3 je vse_ skupaj ^ Vse Nemčije. Anneliese je bila že v otroških letih bolj živčen otrok, v dozorevanju pa se je živčnost še stopnjevala, kar so dokazovali napadi krčev, zaradi katerih se je pri 16 letih zdravila pri nevrologu. Njena narava je bila nagnjena k mističnim predstavam. V času šolanje je zbirala svete podobe in steklenice z blagoslovljeno vodo. Zaradi šibkega zdravja in občasnih napadov je večkrat iskala zdravniško pomoč. 1973. leta so zdravniki ugotovili, da boleha za padavico, vendar dekle sam o ni hotelo verjeti tej razlagi in je raje prosilo za pomoč jezuita Adolfa Rodewyka, znanega strokovnjaka za satanologijo. Ta jo je napotil k izganjalcem hudiča, ker je pač spoznal, da se je v dekletovo telo vgnezdil sam nečisti duh. Podobno drugovrstnim filmskim grozljivkam, ki z resničnostjo nimajo nobene povezave. Toda tragični konec mladega dekleta, ki ju edini te vrste v zadnjih letih, Primerjave ne dopušča. Ksorcizem ali izganjanje hudiča v rimskokatoliški cerkvi še vedno dovoljeno opravilo, kar Pomeni, da cerkev dopušča Možnost, da človeka obsede hudič. Prav zato je bilo sodišče skoraj brez moči, saj je dekletov oče trdil, da je dal hčer le zdraviti pravim strokovnjakom - izganjalcem hudiča ter da je ravnal v skladu s svojim verskim prepričanjem. OB SVEČAH IN KIPIH Anneliese Michel se je rodila v mrestu Klingerberg, ki leži kakih '0 km od gore Brocken. Ta ^Petina ima v nemških legendah J? hajkah posebno mesto, saj po •judskem verovanju na nji enkrat J*3 leto Lucifer prireja svoje bogoskrunske maše s coprnicami "iiiiiiiininiHu Nalogo, da iz Anneliese izženeta hudiča, sta dobila duhovnika Wilhelm Renz in njegov pomočnik oče Ernst Alt Dekle je bilo samo prepričano, da je njeno dušo začel napadati hudič, saj je izjavilo, da se ji to zdi edini pravi razlog njenih duševnih nemirov. Izganjalci so se dela lotili na dekletovem domu. Prizorišče je bilo zares skrivnostno: gorele so sveče, okoli postelje so postavili velik kip angela Gabriela, sliko križanja, duhovnika pa sta nosila škrlatne plašče. Nič čudnega, da je v takem vzdušju iz dekleta spregovoril hudič sam. NA MAGNETOFON POSNETI DEMONI Duhovnika sta izpovedi deklega zvesto snemala na magnetofonske trakove. V desetih mesecih sta opravila 72 eksarcistič nih seans, odgovore „hudiča“ pa sta posnela na 43 magnetofonskih kaset Ko so porotniki poslušali te zapise, so se zgrozili nad spremenjenim glasom nesrečnega dekleta in opolzkostjo nekaterih odgovorov. Psiholog je spremenjeni glas pojasnil z znanstvenimi ugotovitvami Za histerijo in živčne napade je značilno, da bolniku močno spremene glas, tako da je večkrat celo nespoznaven. Na duhovnikovo zaklinjanje: »Zapusti to dekle in se ne vmi!“, je iz penastih dekletovih ust pihajalo preklinjanje in „hudič“ je spregovoril, da ne bo odšel, da je dekle njegovo in prekleto! Po desetih mesecih so bile izganjalske seje vidne tudi na dekletovi zunanjosti. Močno je shujšala, njeni prednji zobje so bili polomljeni (epileptični krči!), njeno telo je bilo polno oteklin in modric. Eksarcista sta ugotovila, da so Anneliese obsedli številni demoni Med šestimi eksotičnimi imeni sta omenjala Luciferja in celo Adolfa Hitlerja, ki bi sicer zaradi svojega početja res zaslužil slavo hudiča. Končno se je trpinčenje le končalo. Do kraja izčrpano dekle je izganjalcema zaupala, da se ji bliža smrtna ura. Zaradi spokornega stradanje je bila že povsem brez moči a je kljub temu zadnji dan opravila 500 globokih poklekov. Kmalu zatem je izdihnila. Za njene starše in oba izganjalca hudiča je bilo dekle rešeno in zveličano, mračne sile pa poražene. Zdravnik je prozaično zapisal, da je Anneliese umrla zaradi podhranjenosti in dehidracije. Kakor je primer grozljiv, je tudi poučen, to še toliko bolj, ker mračne sile nikakor niso poražene. Zagovorniki izganjanja hudiča in sploh privrženci zdaj tudi modnega satanizma so sami mračne sile, proti katerim se bore. Izganjalca sta po sojenju izjavila, da se bosta zoper kazen pritožila V hiši nesrečnega dekleta pa se po besedah njegovega očeta, ki je pravzaprav tudi eden krivcev, kažejo bele miši, letajo velike muhe in se v temi prižigajo bliski Mračne sile torej le niso poražene! Odšle bodo šele z nespam etjo. Žrtev izganjanja Anneliese Michel. hudiča, iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuii NUKLEARNA ELEKTRARNA KRŠKO v ustanavljanju, 68270 KRŠKO, objavlja prosta dela in naloge: TAJNICE - INOKORESPONDENTA za določen čas — do vrnitve delavke s porodniškega dopusta. Pogoji: - dokončana ekonomska ali administrativna šola, - 5 let delovnih izkušenj, od tega 3 leta na daktilografskih poslih, - aktivno znanje angleškega jezika. Prijave pošljite na naslov delovne organizacije v 15 dneh po dnevu objave. Odgovore na prijave bodo kandidati dobili v 30 dneh po izteku roka objave. Ostrostrelec si J*. jo tj* lek.^^dnost, toda bila je samo IIetty> ^ ksnem zasilnem splavu pripeljal n’1® ‘'hajiraRa Judita,« je nagovorila *>ko a,)cern morava posodili naše čolnc> Ij,. 1 jii,,1r*pc*jejo nazaj očeta in Harryja- 0jj'L Je čez noč ga- nila,« je dodala v s . 0f j,r*ltc, eProščlni. Toda vmes je l,ose!!f,l0i , .*lndijanci nas hočejo ukaniti. N® ^ f, *. Se l'®ta bomo Kače rešili. Ti, ki sploh ni razpisal novih mest. slcega Toplicah poleg kadrov-glavn vPrašanja poudarjajo kot Ven(j° oviro pomanjkanje stanovanj, je v , tudi to urejeno. Nujno pa bl0u ^aju čimprej začeti graditi Zart„ ’ učitelj vozač za šolo ni dy0v°ljiva rešitev' So Pripravah na celodnevno šolo e doslej največ in najdlje U 20(1501) - 18. maja 1978 ukvarjali v Dol. Toplicah, ne pričakujejo posebnih težav niti na Grmu, kjer je že zdaj dve tretjini otrok do 4. razreda v podaljšanem bivanju, pač pa še veliko dela in priprav čaka Brusničane in Prcvolčane. Z dobrim sodelovanjem med šolo in krajevno skupnostjo, delovnimi organizacijami in drugimi zainteresiranimi bo potrebno kaj hitro rešiti tudi vprašanje ustreznih površin za zunanja katerih igrišča, k MALOKDO ODKLONI - V minulem tednu so šolarji s kanglico Rdečega križa stali na novomeških črpalkah in pobirali prostovoljne prispevke za humanitarno delo te organizacije. Čeravno se na ta način ne zbere veliko denarja, je vsak darovani dinar dragocen, zlasti ker je akcija množična. (Foto: R. Bačer) celodnevna šola ne dobi verifikacije. Poskrbeti bo potrebno za zadostno število kvalificiranega osebja v O OBRAMBI IN SAMOZAŠČITI 11. maja je bilo v novomeškem Domu JLA zelo zanimivo predavanje o vlogi in mestu žena v ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. Polkovnik Milorad Bogdanov, namestnik predsednika za ljudsko obrambo pri Zvezi sindikatov Jugoslavije, je govoril blizu 100 ženam iz delovnih organizacij in krajevnih skupnosti. Dolgotrajno ploskanje je bilo dokaz, da so bile poslušalke zadovoljne. Po predavanju je bil kratek kulturni spored. TA TEDEN TRI SKUPŠČINE Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti v novem delegatskem sestavu se ustanavljajo. Tako so v tednu med 16. in 23. majem v Novem mestu sklicana kar tri zasedanja. Za torek, 17. maja, je bilo sklicano zasedanje skupščine otroškega varstva, dan kasneje stanovanjska skupščina, za 19. maj pa je sklicana skupščina socialnega skrbstva. Skupščine na prvem zasedanju volijo organe, predsednike in namestnike zborov in si določajo način dela, medtem ko jih čakajo obširni dnevni redi kasneje. kuhinji pa za medicinsko sestro na celodnevni šoli z več kot 400 učenci. „Z uvedbo celodnevne šole ni mogoče več čakati in zavlačevati, posebno ne na šolah, ki so bile že ob gradnji materialno podprte v ta namen,“ je bilo stališče skupnega posveta. Pomanjkljivosti bo potrebno v naslednjih nekaj mesecih odpraviti, hkrati pa opraviti vsebinske priprave na celodnevni pouk. Bolj ko bodo priprave temeljite, manj bo težav, ko bo šola stekla. _ R. B. Novomeška kronika PRESEUENI NA ŠEST KRAJEV Zaradi potrebnih popravil in obnove stavbe občinske skupščine (bivša komanda garnizije), ki morajo biti gotova do oktobra, ko bo zasedala v Novem mestu stalna konferenca mest, so občinske službe preselili. Tako je oddelek za notranje zadeve z matično službo začel delati na Rotovžu; davčna uprava se je selila nazaj v stare prostore davčne uprave; medobčinske inšpekcije so šle delat v gasilski dom v Ločni; družbene dejavnosti so začasno nameščene v stavbi na Ljubljanski 2; Zvezo borcev je vzela pod streho Lovska zveza. Poročne obrede bodo po novem (tudi začasno) opravljali v Dolenjski galeriji. Za stranke je taka razdrobljenost občinskih služb vse prej kot ljuba, vendar boljših rešitev niso mogli najti. SE JE 2E ZAČELO - Da se mesto brez odlašanja pripravlja na polepšanje, niso le želje in prazne besede, ampak dejstvo, ki ga že lahko vidimo. Z obnovo fasad so že začeli na Partizanski cesti, meritve pa opravljajo tudi na Cesti herojev in tudi zasebni gostinci so zaceli prenavljati lokale. Med prvimi je gostilničar Jakše na DrskL BREZ VRSTE NE GRE - Ker večina zaposlenih dobiva osebne dohodke na knjižico v celoti ali pa le del zaslužka, je vsak dan veliko interesentov za dvig denarja. Na pošti so sicer modernizirali poslovanje z dvema strojema za knjiženje, kljub temu pa stranke vselej čakajo v vrsti, da lahko pridejo do svojega denarja. Je že kdo izračunal, koliko se na ta način izgubi časa? LEDENI MOŽJE NISO ZATAJILI - Nenadne ohladitve, ki smo jim po starem ljudskem izročilu priče vsako leto okrog 13. do 15. maja, so nastopile tudi letos. V veliko hišah so že pred dnevi prenehali kuriti, te dni pa je bilo spet videti, kako se iz dimnikov kadi. SAMO EN NOVI MEŠČAN -Pretekli teden je v novomeški porodnišnici rodila le Barbara Zagorc iz Kristanove 40 - dečka. Imena mu še niso izbrali. CAS ZA SAJENJE ROŽ IN VRTNIN - Novomeška tržnica je bila v ponedeljek dobro založena, posebno pa so se kupci zanimali za sadike vseh vrst. Jabolka so veljala 13 do 16 din kilogram, paradižnik 44 din, kumare 32 din, zelje 20 din, špinača 15 din, karfijola 19 din, pomaranče 13 din, banane 12.30 din. Kot običajno tudi tokrat ni manjkalo vsakovrstne kramarje, saj je bil obrtniški del tržnice povsem zaseden. Ena gospa je rekla, da še nič ne kaže na gradnjo klavnice v Novem mestu, čeprav je bilo v nekaj zadnjih letih izdelanih menda že 30 lokacij. Samo zadnja pod Trško goro pa je veljala okrog 700.000 dinarjev ... Stran uredila: RIA BAČER DOLENJSKI LIST 15 TURISTIČNE «U» mjt INFORMACIJE INTEREXPORT Ljubljana tozd„INEX" Potovalna agencija 61000 Ljubljana, Titova 25 Tatofon: (061) 312 995 IGRE BREZ MEJA V BELGIJI Cena 2.950 d in ROCHEFORD 13. JUNIJA 1978 PrepriCani smo, da vas ni malo, ki želite na Igrah brez meja v Roche-fordu v Belgiji spodbujati ekipo tsbvega mesta v prizadevanjih, da osvoji čim boljše mesto na lestvici. Zato smo se odločili, da vas popeljemo z avtobusom v čim večjem številu 12. junija 1978 iz Novega mesta v Belgijo, kjer si boste-spotorna ogledali še Saarbruecken in Muenchen. 13. junija pa bomo vsi skupaj držali pesti za Novomeščane. Potovanje bo trajalo od 12. do 15. junija 1978. Poleg prevoza in ogleda iger so v paketu vračunani tudi trije polni penzioni. PARIZ, odh. 6., 9. in 12. junija TUNIZIJA, večdnevni izlet in male počitnice, odh, 22., 24. in 28. maja ŠPANIJA, male počitnice na Costa Dorada, več odhodov v maju in juniju. ZNIŽANE CENEI VARNA, svetovni kongres esperantistov, odh. 26. julija (možno je tudi samo osemdnevno letovanje na črnomorski obali) TEČAJI ANGLEŠČINE v Veliki Britaniji LONDON 3-krat na teden za posameznike UPOKOJENCEM nudimo 10 % POPUST, če letujejo z nami v Tuniziji meseca maja POČITNICE V GRČIJI IN TUNIZIJI po lanskoletnih cenah Prijave in informacije: INEX, Novo mesto. Novi trg 4, tel. (068) 23—773 INEX, Ljubljana, Titova 25, tel. (061) 32-995 INEX, Maribor, Volkmerjev prehod 4, tel. (062) 24—571 Ohranitev okolja -geslo tunizijskega turizma V ponedeljek, 24. aprila, je bilo v hotelu Kompas v Ljubljani srečanje med predstavniki prijateljske Tunizije in predstavniki slovenskega javnega življenja, turističnih agencij in turističnih organizacij Slovenije ter tiska. Trgovinski ataše tunizijske ambasade iz Beograda Mohamed Lessir je zbrane goste’ seznanil s tunizijsko turistično ponudbo in razvojem turizma nasploh. Predsednik slovenske turistične zveze iz Ljubljane Leopold Krese pa je tunizijskim gostom zaželel prijetno bivanje v Ljubljani. K razvoju tunizijsko-jugoslovan-skih odnosov sta v veliki meri pripomogla predsednika obeh držav, katera veže ' ne samo osebno prijateljstvo, ampak tudi boj za osvoboditev in politika neuvrščenosti. Turizem ni samo ekonomska, ampak tudi politična podoba sodelovanja med državami. Jugoslavija ni več dežela, ki bi samo „ KOVINARSKA" TOVARNA INDUSTRIJSKE OPREME IN KONSTRUKCIJ KRŠKO razpisuje vodilna dela in naloge DIREKTORJA FINANČNEGA SEKTORJA Pogoji: visoka šola ekonomske smeri, 2 leti ustreznih delovnih izkušenj, znanje tujega jezika, prednost ima nemščina. Kandidat mora biti moralnopolitično neoporečen. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: Kovinarska Krško, kadrovsko-orga-nizacijska služba, v roku 15 dni po objavi. Prijavljene kandidate bomo pismeno obvestili o izbiri 30 dni po poteku objavljenega roka. TOZD ELEKTRO NOVO MESTO, NOVO MESTO. LJUBLJANSKA 7 b.o. - razpisna komisija razpisuje prosta dela in naloge (s posebnimi pooblastili in odgovornostjo) VODJE SPLOŠNE SLUŽBE TOZD. Delo se združuje za 4 leta. Poleg splošnih mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — da je pravnik — da ima 5 let delovnih izkušenj — da je moralnopolitično neoporečen in aktiven v uresničevanju delavskega samoupravljanja. Kandidati naj pismene vloge z dokazili o strokovni usposobljenosti in kratkim življenjepisom pošljejo v roku 15 dni na naslov: TOZD Elektro Novo mesto, Ljubljanska 7 „za razpisno komisijo". O izidu bodo kandidati obveščeni v roku 15 dni po izbiri. Razpisna komisija ne bo obravnavala vlog, ki jim ne bodo priložena dokazila o izpolnjevanju pogojev. „SOP" KRŠKO, Svet za medsebojna razmerja TOZD IKON Kostanjevica na Krki objavlja prosto delo VODENJE MONTAŽ Pogoji: — višješolska izobrazba — strojna smer, 3 leta delovnih izkušenj na ustreznem delovnem opravilu; — srednješolska izobrazba — strojna smer in najmanj 6 let delovnih izkušenj na ustreznih delovnih opravilih; — imeti mora organizacijske sposobnosti. Stanovanja ni, osebni dohodki po pravilniku. Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o strokovnosti na naslov: „SOP" Krško, Kadrovska služba, v roku 15 dni po objavi oglasa. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po objavi oglasa. ZAHVALA Skupščina občine Novo mesto, svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, organizacijski odbor za izvedbo X. republiškega šolskega prometnega tekmovanja „Kaj veš o prometu" za osnovne in srednje šole in srečanje pionirjev prometnikov, ki je bilo 21. in 22. aprila v Novem mestu, se zahvaljuje vsem delovnim in družbenim organizacijam, društvom in posameznikom, ki so v kakršni koli obliki pripomogli k organizaciji in izvedbi uspele prireditve. RAZPISNA KOMISIJA LEKARNE KRŠKO razpisuje po sklepu zbora delovnih ljudi in v skladu s statutom prosta dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA — DIREKTORJA Poleg z zakonom določenih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima visoko izobrazbo farmacevtske smeri, — da ima pet let delovnih izkušenj na odgovornih delovnih mestih, — da je moralno-politično neoporečen, — da ima organizacijske in vodstvene sposobnosti. Rok prijave 15 dni po objavi na naslov: Lekarna Krško O izidu razpisa bomo prijavljene kandidate obvestili v roku 15 dni po preteku prijavnega roka. —\ sprejemala turiste. Naši državljani v vse večji meri odhajajo kot turisti v tuje dežele. Samo v Tuniziji je lani preživelo dopust več kot 9.000 Jugoslovanov. Tunizijsko turistično gospodarstvo je sorazmerno mlado. Trenutno razpolaga s 64.000 posteljami. V letu 1977 so dosegli več kot 300 milijonov dolarjev prometa, ki ga je ustvarilo nad milijon tujih gostov. Tunizija se turistično ne odpira samo k Evropi, ampak tudi k drugim deželam sveta in k Afriki. Po petletnem planu (do leta 1981) naj bi v turizmu razpolagali že z 80.000 posteljami in dosegli obisk milijon in pol tujih gostov na leto. Tunizijska vlada si prizadeva, da bi ta načrt uresničili. Trenutno je v gradnji velik turistični kompleks v Soussu, ki bo imel kategorije objektov za vse vrste turistov. Pri novogradnjah Tunizijci zelo pazijo na ohranitev okolja. JANKO SAJE PETROL Detajl s folklorne prireditve v Hammametu (Tunizija). (Foto: Janko Saie) PETROL LJUBLJANA TOZD TRG. NA DROBNO PE BREŽICE razglaša prosta dela in naloge PRODAJALCA na benc. črpalki Novo mesto II — Ločna Pogoji: — KV ali PK delavec; prednost imajo delavci v trgovini — odslužen vojaški rok Dela in naloge se združujejo za nedoločen čas s polnim delovnim časom.,Poskusna doba traja tri mesece. Lastnoročno napisane ponudbe s kratkim življenjepisom je treba poslati do 2. 6. 1978 na upravo PE Brežice, Gor. Lenart 1. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po izteku razpisnega roka. BRIVSKO-FRIZERSKO PODJETJE ČRNOMELJ Razpisna komisija A — RAZPISUJE na podlagi 65. člena statuta delo in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA Pogoji: 1. poklicna šola frizerske smeri 2. 10 let delovnih izkušenj 3. moralno-politična neoporečnost B - in OBJAVLJA delo in naloge 2 BRIVSKO-FRIZERSKIH POMOČNIC ali FRIZERSKIH POMOCNIC Pogoj: eno leto delovnih izkušenj Pismene prijave z dokazili je treba poslati na naslov razpisne komisije v 15 dneh po dnevu objave. TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE „VELETEKSTIL" LJUBLJANA, MASARYKOVA 17 TOZD TRGOVINA NA DROBNO ODBOR ZA DELOVNA RAZMERJA objavlja prosta deta in naloge 1 PRODAJALCA(-KE) v poslovalnici v Črnomlju Pogoji: kvalificiran prodajalec, prednost ima izučen v tekstilni stroki. Delo se združuje za nedoločen čas. Poskusno delo 1 mesec. Pismene ponudbe pošljite na gornji naslov do 25. 5. 1978. KMETIJSKA ZADRUGA „KRKA" - TOZD AGROSERVIS NOVO MESTO objavlja licitacijo naslednjih osnovnih sredstev: kamion TAM 5500, inventurna št 4302, izklicna cena 40.000,00 din; dvoosna prikolica Ljutomer (6 t), inventurna št. 4337, izklicna cena 30.000,00 din. Licitacija bo v prostorih TOZD AGROSERVIS, Žabja vas, dne 22. 5. 1978 ob 7. uri. KMETIJSKA ZADRUGA RIBNICA RIBNICA, ŠEŠKOVA 15 PONOVNO RAZPISUJE naslednja dela in naloge VODJE ODKUPA IN PRODAJE SUHE ROBE POGOJI: — srednja strokovna izobrazba lesne ali ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj v stroki. — moralno-politična neoporečnost. Kandidati naj pošljejo prijave v roku 10 dni Kmetijski zadrugi Ribnica, Šeškova 15. Prijavljeni kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v 30 dneh po poteku roka prijave. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE TREBNJE razpisuje naslednja prosta dela in naloge: 1. STROKOVNEGA TAJNIKA 2. STROKOVNEGA DELAVCA 3. RAČUNOVODJE 4. KNJIGOVODJE 5. ADMINISTRATORJA Pogoji pod 1: visoka ali višja izobrazba pravne ali ekonomske smeri in 2 oziroma 3 leta delovnih izkušenj na ustreznem delovnem mestu. Pogoji pod 2: srednja strokovna izobrazba gradbene al' ekonomske smeri in 2 leti delovnih izkušenj. Pogoji pod 3: višja ali srednja strokovna izobrazba ek o-nomske smeri in 3 leta oziroma 5 let delovnih izkušenj na ustreznem delovnem mestu. Pogoji pod 4: srednja strokovna izobrazba ekonomske sffierl in 2 leti delovnih izkušenj. Pogoji pod 5: srednja strokovna izobrazba administrativne smeri in 2 leti delovnih izkušenj. Prijave z dokazili sprejema strokovna služba Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Trebnje, Trebnje, Goliev trg 9, 15 dni po objavi. Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni 15 dni P° zaključku razpisa. V. DOLENJSKI LIST Solidarnost S prehodno razpravo med delegati in na seji občinske skupščine v ponedeljek se je pričela javna razprava o gradivih za pospeševanje razvoja manj razvitih krajevnih skupnosti v trebanjski občini Zadeva zveni na prvi pogled nenavadno, saj je cela občina še vedno med enajstimi manj razvitimi slovenskimi občinami. Tokrat gre za premoščanje zaostajanja razvoja med krajevnimi skupnostmi znotraj same občine. Investitorji od drugod Praviloma niso bili zainteresirani za vlaganja v odmaknjene kraje. O kriterijih za določanje manjše razvitosti znotraj občine in drugih zanimivih . podrobnostih bomo še pisali. Pravcato točkovanje vsekakor upošteva dosti širše kriterije kot republiški zakon o manj razvitih. Sestavljala so zato skušali vrednotiti še prenekatero Posebnost. Po predloženih kriterijih izstopa krajevna skupnost Sela-Šumberk (124 točk); po tej lestvici nerazvitosti sledijo: Svetinje (}14), le s točko manj Knežja vas, Čatež (108), Trebelno (107) in Dobrnič (93). Za zdaj zajema osnutek odloka le šest krajevnih skupnosti Za kakršnekoli posege je treba zagotoviti denar. Predvideni osnutek družbenega dogovora vključuje poleg vseh delovnih organizacij v občini med drugim tudi regionalne samoupravne inte-resne skupnosti in banke. Proizvodne delovne organizacije naj bi se vključevale v financiranje infrastrukture todi z zbiranjem denarja po Posebnih samoupravnih sporazumih. Pristojnosti in natege vseh nosilcev so dokaj lasno opredeljene. Takšno Prizadevanje za skladnejši razvoj je nedvomno zgleden Primer življenjskega reševala načrtnega, premagovanja nerazvitosti. Ob solidarnosti vseh partnerjev uspeh ne toore izostati. A. Ž. USPELA AKCIJA - Občani in delovni ljudje 'rebanjske občine so minuli teden ponovno dokazali visoko stopnjo človečnosti. Krvodajalske akcije v Trebnjem, Mokronogu in na Mirni so nadvse lepo uspele. Ponovni odvzem krvi v občini je predviden v jeseni. Na sliki: krvodajalci iz Mokronoga. Enakovreden delež pri razvoju Novomeška IMV načrtuje pogumen razvoj, naložbo pet milijard dinarjev, ki naj tega dolenjskega giganta postavi na še višje mesto v avtomobilski industriji. Osnutek teh načrtov je sredi aprila pretresal delavski svet mirenskega tozda v razširjeni sestavi. Delavci so skrbno obravnavali predloženi osnutek in, razumljivo, iskali tudi svoje mesto v njem. Načrt namreč predvideva med drugim precejšnje posege v dosedanje proizvodne usmeritve tozda. Če bo predvidena preosnova uveljavljanja, naj bi Mirna odstopila drugim sedanji program plastike, ki po opremi še največ velja pri hiši. Nadalje naj bi odstopila tudi izdelavo električne napeljave, ki je poslovno najbolj zanimiva. Kot poudarjajo na Mirni, je tudi bolj delovno intenzivna, kar je pomembno za Mirno in okolico. Zanj imajo seveda usposobljen tudi kader, delavci so si pridobili primerne izkušnje. Kot je pokazala dosedanja razprava, so pripravljeni odstopiti oddelek brizgane plastike tozdu, ki bo izdeloval vse plastične elemente. Vsekakor bodo vztrajali, da proizvodnja elektroinstalacij ostane, še več, menijo, da je treba oddelek modernizirati. Pripombe imajo tudi na predvidene naložbe po tozdih IMV. Levji delež naložb bi odpadel na tozd Tovarna avtomobilov in prikolic v Novem mestu (nad tri milijarde dinarjev), za mirenski tozd je predvidenih nekaj nad 50 milijonov. Mirenski tozd je vsa leta soliden po ustvarjenem dohodku, značilno pa je tudi, da ustvarjeni dohodek ni dosežen z ravno zavidljivo opremo. V novih načrtih IMV je govor tudi o drugačni samoupravni organiziranosti (dva tozda). Mirenčani seveda poudarjajo, da se bodo organizirali tako, da bodo imeli od tega najboljši učinek. Kot rečeno, gre šele za osnutek načrta razvoja do konca desetletja. Če je bilo na zadnjem shodu komunistov IMV rečeno, da ne bo jak bistveno spremenjen, bo treba nedvom- no še dosti pojasnjevanj. Predvideni razmah IMV bo moral vključiti sile vseh delavcev. To pa je mogoče le, če se bo v njem videl vsak. Mirenski tozd je po številu zaposlenih med največjimi v trebanjski manj razviti občini. Zato so za boljšo bodočnost tega kolektiva zainteresirani vsi dejavniki v občini. ALFRED ŽELEZNIK Tovariška pomoč sošolcu Učenci 8. b trebanjske osnovne Šole pomagali na Strniševi kmetiji v Vrbovcu — Kmetija na plečih osmošolca Pred štirimi leti je domačijo Stmiševih v Vrbovcu zadela nesreča: pod traktoijem je izdihnil gospodar. Njegovo vlogo je moral prevzeti sin Franci, ki hodi v osmi razred trebanjske osnovne šole. Z materjo skrbita za kmetijo in za preostale tri otroke. Ker je mati bolehna, je največ skrbi na mladih ramenih šolaija. Konec marca se je neko dogovorili. Predsednica razred- marca se je popoldne odpravila v Suho krajino oprtana z najrazličnejšim kmečkim orodjem na pogled neobičajna skupina šolarjev. S seboj so ponesli motike, košare in vse potrebno za sajenje krompirja. Z razredničarko Tončko Grandovec jih je bilo 20. Marsikdo od domačinov ni skrival nezaupanja, češ kaj bodo ti mestni otroci, od vsega bo več škode kot koristi! Ko so se nizale vrste posajenega krompiija, je raslo tudi zaupanje. V razredu so se poprej o vsem dodobra Večje mesto - večje naloge Ada Gole: pomagati Pripravljeni smo še ne skupnosti A da Gole govori o pravcatem načrtu. „Tisto popoldne smo posadili 2.000 kg krompiija. Vsakdo se je lahko prepričal, kolikšna odgovornost leži na sošolcu Francetu. Ko smo prišli je imel vse pripravljeno, spretno je vse postoril s traktoijem,“ pripoveduje Ada. Francijevi sošolci so že drugič prišli v Vrbovec. Takrat so spravljali skupaj listje. Petnajsterica je tisto popoldne nagrabila 14 iuh, 12 jih je še ostalo. Takšna skupina pride do izraza v glavnem pri večjih delih. Franci in stari starši imajo nemalo dela sproti. Med sošolci vlada pravo navdušenje za podobne akcije. Pri tem opažajo, da je še Franci postal bolj družaben. Kljub obilici težkega dela na kmetiji je izredno priden učenec. Pred prvomajskimi prazniki je opravil tudi traktorski izpit. A. Ž. Delovno praznovanje štirih krajevnih skupnosti V Trebnjem je v gradnji več pomembnejših objektov: novi proizvodni prostori Krojaškega podjetja, blagovnica „Dolenjke“ in druga faza zdravstvenega doma. Ob prazniku trebanjske in še treh krajevnih skupnosti je bila navkljub slavnostnemu vzdušju beseda o povsem delovnih nalogah. Vodja delegacije za zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine v Trebnjem Stefan Kamin opozaija na to, kar po svoje občuti prenckatcri meščan in obiskovalec mesta: krajevna skupnost Trebnje ima že zato, ker deluje v središču občine, kup večjih težav in seveda tudi potreb. ,.Dovolj dela, ki bi lahko čez glavo zaposlilo poklicnega tajnika," meni Kamin. Nesporno je, da je mesto doživelo nesluten razvoj industrije, vendar se je ob tem odlagala vrsta vprašanj. Tako je siromašni kulturni dom prizorišče prireditev vseobčinskega značaja, mesto je lani pestila negotova preskrba z vodo, kanalizacija komaj zasluži to ime, o turističnih objektih je tako rekoč še vedno težko govoriti. Stefan Kamin se kot ravnatelj šole dan za dnem srečuje s prostorsko stisko. Kot poudarja, tudi to ni zgolj vprašanje krajevne skupnosti, saj bo po zamislih o nadaljnjem samoprispevku sedanja šola namenjena usmerjenemu izobraževanju. „Delavce moramo bolj vključiti v odločanje o urejanju vprašanj krajevne skupnosti, sedanji sistem financiranja krajevnih skupnosti bi moral upoštevati večje naloge, ki jih ima mesto kot središče občine," meni tovariš Kamin. Za večjo povezavo z združenim delom so v ponedeljek povabili na skupen sestanek vse predstavnike delovnih organizacij, tudi tiste, ki imajo sedež matičnega podjetja drugod. Nič kolikokrat je Bilo namreč že ugotovljeno, da ustavna vloga krajevne skupnosti prihaja najmanj do izraza ravno pri slednjih. Štefan Kamin: „Tudi tozdi in delovne enote, katerih matična podjetja imajo sedež drugod, naj bi se ustrezneje vključevali v delo krajevne skupnosti." Kamin dodobra pozna politični utrip mesta. Sedanjo stopnjo razvoja delegatskega sistema ocenjuje kot prehodno obdobje. »Nismo ne vas ne mesto," pravi, ko ugotavlja, kako je še vedno težko najti primerne ljudi za posamezna opravila ali zagotoviti udeležbo na javnih shodih. „Dosti ljudi še stoji ob strani, v množici se kar zgubijo, po drugi strani pa bi morali premagati tudi nezaupanje do novih ljudi, ki bi v delo lahko vnesli več poguma!" ALFRED ŽELEZNIK Pokal v Mokronog 6. maja so se pri šoli v Trebnjem ekipe sedmih razredov z vso resnostjo lotile povojev in drugih pripomočkov, čeprav je šlo le za namišljene ponesrečence. Občinsko tekmovanje je moralo namreč dati prvaka za republiško tekmovanje. Ta čast in prehodni pokal pokrovitelja tovarne Donit — tozd Tesnila iz Velike Loke je pripadla ekipi mokronoške osnovne šole. Mokronoško ekipo sestavljajo Maja Simonič, Damjana in Branka Borštnar, Marija Pungerčar, Stanka Repše in Aleksandra Videčnik. Po končani razvrstitvi sledijo mokro-noški ekipi Mirna, Šentrupert, Trebnje in Veliki Gaber. To je bil pač izbor najbopih iz vsake šole. Tam je bilo namreč še dosti bolj množično. Po posameznih šolah so usposabljali po več ekip mladih članov Rdečega križa. Glavno bieme pri usposabljanju so nosili učitelji biologije po šolah. Zdravnika dr. Marjeta Pavlih in dr. Marjan Pavlin sta na vsaki od petih osnovnih šol delala s skupinami po deset ur. Na kraju so bili s prikazanim znanjem vsi zadovoljni. Za nudenje prve pomoči je usposobljenih lepo število mladih članov Rdečega križa, to je pomembno tudi za kadrovsko krepitev vrst civilne zaščite. Tako občinski štab civilne zaščite kot občinski odbor Rdečega križa sta hvaležna tudi pokrovitelju -tozdu Donita iz Velike Loke. Vse sodelujoče so tudi pogostili in jim omogočili ogled svojih proizvodnih prostorov. A. Ž. » Dolenjski list« v vsako družino Napad na Trebnje prekrižal sovražnikove načrte V spomin na ta boj slavijo svoj praznik krajevne skupnosti Trebnje, Štefan, Račje selo in Dolnja Nemška vas k Aprila 1944 so Nemci, ko so bile enote VII. korpusa zapletene v 1 Šhn* ‘"r*‘ Ljubljana — Kočevje, skušali s 4.000 vojaki, vštevši J «0 domobrancev in 40 oklepnih vozil, trdno držati zvezo po Wvni cesti in progi med Novim mestom in Ljubljano. Tako bi dolenjsko osvobojeno StaK*1^6 m dvoje. Glavni ° Vil. korpusa je sklenil hitro jjePati. že 30. aprila je korpus ^ el protiofenzivo, da se sovražnik bi utegnil utrditi v raznih j Irankah in tako obvladoval ^njske prometnice. Enote XV. so šle 30. aprila ponoči v fPad- Gubčevci so uničili i/ftojanko v Dobravi. Borci XII. w - so na ta dan vdrli v Dobrnič, se je sovražniku posrečilo še p. _Vl čas umakniti se v Trebnje. . Dobrave in Dobrniča je že Tr nemške zveze med gonjeni in Žužemberkom. Vse pj. k XV. divizije so tega dne sovrTe stisk3*' obroč okrog kožnih postojank v Žužemberku v * tebnjem. Sovražnik je skušal na način vzpostaviti zvezo med ^ '»a krajema. V teh bojih za cesto 'nieli Nemci in domobranci 59 ih, 62 ranjenih in velike izgube v materialu. Drugega maja je bila cesta v partizanskih rokah. Enote XV. divizije so 3. maja končale z obkoljevanjem Žužemberka. Naslednji dan so pognali 31. četo slovenskih domobrancev in Nemce v beg proti Novemu mestu. Po teh dogodkih je sovražnik hotel utrditi postojanko v Trebnjem, zatem pa ponovno dobiti v pest Žužemberk. Partizanske enote so dobile ukaz, naj čistijo območje za območjem in stiskajo obroč okrog Trebnjega. V mestu se je konec aprila nastanilo okrog 100 domobrancev, 13. maja so dobili v okrepitev 52. domobransko četo in 83 Nemcev. Posadka okrog 200 mož se je močno utrdila. Postavili so več bunkerjev na Pavlinovem hribu in v okolici pokopališča. Se posebej so zavarovali vse dohode v postojanko iz smeri Stefana in Starega trga. Več bunkerjev so postavili ob Temenici in progi. Obdali so se z bodečo žico, TREBANJSKE NOVICE v zvoniku so imeli opazovalnico z mitraljezom. NAPAD NA TREBNJE Enote XV. divizije so 14. maja 1944 obkolile Trebnje. Nalogo za neposreden napad je dobila Cankarjeva brigada. V povelju štaba VII. korpusa je bilo zapisano, da bo Trebnje napadala XV. divizija, ki naj bi zavarovala vse smeri proti Novemu mestu, Ljubljani, Mokronogu in Gabrovki. Za pomoč borcem za napad na samo Trebnje je štab dodelil dva poljska topova in stomilimetrsko havbico z dovolj streliva. Boji za Trebnje so trajali tri dni. Drugi bataljon Gubčeve brigade je napadel sovražnika, ki je prišel iz Mirne peči k Sv. Ani. Prvi bataljon Cankarjeve brigade je zgradil na cesti Trebnje — Nemška vas dvoje barikad. Zvečer so cankarjevci ponovili napad na Trebnje. Akdja ni uspela, ker je dobil sovražnik pomoč iz Mime peči. Partizanski obroč se je jel vse bolj stiskati. Obkoljenci so se še pravočasno domislili, da so poslali proti Novemu mestu 30 mož. Domobranska patrulja sc je skoraj neopazno zmuznila mimo partizanskih straž, prišla v zamudo v Mirno peč, sporočilo v Novo mesto je odnesel le en mož. Vseeno je trebanjska posadka zaman čakala pomoč iz Novega mesta. Ko so partizani v jurišu zavzeli utrdbe na Pavlinovem hribu, se je nemški stotnik odločil, da se bo s preostalimi domobranci prebil iz Trebnjega proti Grmadi. Umik se jim je posrečil, v Trebnjem pa so pustili skoraj vso opremo. Partizani so zaplenili več kot 150 pušk, 15 lahkih in 7 težkih mitraljezov, 6 lahkim minometov, avto in mnogo druge opreme. Dnevno povelje glavnega štaba enotam VIL korpusa je izražalo veliko zadovoljstvo, predvsem zaradi dobrega sodelovanja topništva s pehoto. Domobranci so imeli več kot 15 mrtvih in 20 ranjenih. Partizani so imeli pri obleganju devet mrtvih in 36 ranjenih. S padcem Trebnjega je sovražnik po Dobravi in Žužemberku doživel že tretji poraz. Zanj je bilo to še huje, ker je te poraze doživel med svojo ofenzivo proti naši vojski ob sodelovanju elitnih Rupnikovih čet. Le-te so se za ofenzivo dolgo urile v Ljubljani. Po teh udarcih so se švabobranci omejili na obrambo in pričeli mrzlično utrjevati Mirno peč. Sovražnika se je polotil tak strah, da so vojaki ob vsakem napadu partizanov pričeli bežati. Po zavzetju Trebnjega je VII. korpus razmestil svoje sile za napad na Mirno peč. PAVEL MIKLIČ S PLESOM IN PESMIJO — Mladina trebanjske občine in občani so v Trebnjem, na Mirni in v Mokronogu nadvse slovesno pospremili letošnjo Titovo štafeto. Na sliki: člani mokronoške folklorne skupine, ki so zaplesali na sprejemu v Trebnjem. Vneto se pripravljajo na srečanje folklornih skupin prvo soboto v juniju v M okronogu. (Foto: Železnik) bratov v Brežicah pomerile Na Raki šola, v Krškem cesta V krški občini se obeta bogata praznična bera — Dejanja povedo več kot besede v znanju ;iške PRVA POMOČ. — V sredo, 11. maja, so se v osnovni šoli prve pomoči ekipe osnovnih šol, tabornikov in mladih gasilcev. Prvo mesto je zasedla ekipa brežišk osnovne šole, drugo ekipa iz Artič in tretje ekipa iz Cerkelj. Tekmovanje sta organizirala občinska odbora RK in civilne zaščite. Na sliki: Ivan Krošelj podeljuje priznanje najboljši ekipi. (Foto: Zupančič) Prikolice končno brez izgub Delovni kolektiv brežiške Tovarne prikolic IMV se postavlja na svoje noge Uspehi lanskega leta in prvega letošnjega trimesečja opogumljajo zaposlene v Tovarni avtomobilskih prikolic IMV v Brežicah, saj jim je z doslednim izpolnjevanjem sanacijskega programa vendarle uspelo otresti se izgub. Tovarna je bila ustanovljena 1972. Leta 1973 je prenehalo poskusno obdobje, leta 1974 pa je stekla redna proizvodnja. Končalo se je s 5,6 milijona dinarjev izgube. Leta 1975 so izgubo zmanjšali na 2,17 milijona, naslednje leto pe je ta poskočila na 12 milijonov dinaijev, zato so v decembru podpisali samoupravni sporazum o sanaciji. Deset milijonov dinarjev izgube so jim pokrili dragi tozdi, 1,9 milijona dinaijev pa so prispevali sami iz stanovanjskega sklada. Letos so ta sklad ponovno ustanovili, ko so po zaključnem računu za 1977 ugotovili za 4,3 milijona dinaijev ostanka dohodka. Razen tega so prvič, odkar obstoji tovarna, izplačali po tisoč dinaijev na zaposlenega za modernizacijo občinskih cest. Za stanovanjska posojila imajo na voljo okoli 110 tisoč dinaijev. Stanovanjske kredite so nazadnje delili 1975. le- ta. Po tistem so kupili samo dve stanovanji. Delavci še vedno odhajajo, vendar je fluktuacija precej manjša, kot je bila v kriznem obdobju. Primanjkuje jim predvsem moških delovnih moči. V občini jih težko dobijo, zato zaposlujejo že precej moških iz krajev onstran Sotle, iz riar-mice, Prigorja, Klanjca itd. Žensk imajo 40 odstotkov, kar je za PREVEC VODILNIH? - Sodišče združenega dela v Brežicah ima težave s sodniki, ker pogosto izostajajo od razprav. Med rtfimi je namreč veliko družbenopolitično zelo aktivnih delavcev, ki se zaradi številnih dragih dolžnosti ne odzivajo pozivom na razprave. Ko je izvršni svet brežiške občinske skupščine o tem razpravljal, je ..menil, da bi tovrstne težave delno lahko odpravili, če bi tozde sproti obveščali o neaktivnosti sodnikov, za v prihodnje pa naj bi veljalo, da lilni: delavcev z vodilnimi funkcijami ne bi obremenjevali s sodniškimi funkcijami. VlSJE STANARINE. - Občinska skupščina bo konec meseca odločala o novih stanarinah in najemninah za poslovne prostore. S prvim junijem naj bi se povečale za 30 odst., osnova za povečanje pa je stanarina, ki so jo nosilci stanovanjske pravice plačali decembra lani, najemniki pa maja letos. PRESEŽEK NAZAJ. - Občinske interesne skupnosti so imele po podatkih zaključnih računov za leto 1977" za "4.437.000 dinarjev presežka, katerega naj bi vrnile delovnim organizacijam. Ta denar nameravajo v občini spet združiti namensko in ga uporabiti za odpiranje novih delovnih mest v občini. LANI 52 NA NOVO ZAPOSLENIH, KAJ PA LETOS? - V Brežicah zaposlovanje ne napreduje, kot je bilo predvideno v srednjeročnem razvojnem programu občine. Razen tega se nesorazmerno veča število delovnih mest v negospodarstvu, torej obratno, kot je bilo zamišljeno. Lani je zaposlila največ delavcev Jutranjka - Orlica. Na novo jih je si tozd kar PRIJETNI POPOLDNEVI. — Vreme ne moti ribičev. Če le ne lije kot iz škafa, so že zadovoljni. Nič zato, če so majski dnevi hladni. Obrežje ribnika na Prilipah je vedno zasedeno. (Foto: Jožica Teppey) NOVO V BREŽICAH na delo vsakič po 355 ljudi, če bi hoteli doseči planirano povečanje. To pa je odvisno od uresničevanja programov, ki omogočajo zaposlovanje. Zadryi dve leti kažeta drugačno sliko, saj je bilo le 208 delavcev na novo zaposlenih namesto 1.274. Zares bo treba pohiteti za uresničenje že sprejetih programov. BREŽIŠKE VESTI tako vrsto industrije kar precej. V prvem letošnjem trimesečju so imeli 330 tisoč dinaijev ostanka dohodka, toda rezultat bi bil lahko veliko boljši, če jih ne bi bremenilo toliko nedokončanih prikolic. Tovarna se kar utaplja v njih, ker ne dobijo ustreznega materiala iz uvoza. To jih zelo ovira in jim povečuje zaloge, čeravno imajo že vse prikolice vnaprej prodane v Francijo, v Zahodno Nemčijo, Švico, Holandijo, na Dansko in v Italijo. V sanacijskem obdobju so v tovarni precej izboljšali razmerje med proizvodnimi in režijskimi urami. Leta 1976 so imeli kar 70,34 odst. režijskih ur. Lani so jih zmanjšali na 65 odst., letos pa že na 49,6 odst. Osebne dohodke so letos povečali za 10 odstotkov, tako daje zdaj naj nižji osebni dohodek 3.000 dinaijev. Doseganje normativov v proizvodnji so povečali za četrtino. Produktivnost so povečali z boljšo pripravo dela in s prerazporeditvijo • delovnih moči, predvsem pa z zmanjšanjem režijskih delovnih mest od 120 na 60. V tozdu se zadnje čase prebuja tudi zanimanje za družbenopolitično delo. Pred kratkim so na novo ustanovili mladinsko organizacijo, medtem ko ZK in sindikat delujeta brez prekinitev. V samoupravnih organih, v izvršnih odborih družbenopolitičnih organizacij in v delegacijah za občinsko skupščino in SIS sodeluje 122 članov kolektiva, to je nad polovico zaposle- JOŽICA TEPPEY SREDNJEROČNI PLAN POD DROBNOGLEDOM Brežiška občinska skupščina bo na seji 30. maja obravnavala analizo o uresničevanju srednjeročnega plana občine v minulem letu. Plan zajema obdobje 1976 — 1980. Porast dručbenega proizvoda, produktivnost dela ter investicijska vlaganja so bila v skladu s programom in resolucijo, niso pa bila dosežena predvidevanja pri zaposlovanju. Zato bi kazalo iskati še nove programe in v tem smislu dopolniti srednjeročni razvojni načrt. Vanje sodijo zlasti prioritetne naloge iz srednjeročnega razvojnega načrta Slovenije, za katere so zagotovljeni tudi krediti. V BREŽICAH ZA OKREPITEV Izvršni svet občinske skupščine v Brežicah se je izrekel za okrepitev službe družbenega pravobranilca samoupravljanja v Posavju. Predlagal je, da bi za opravljanje te dolžnosti zaposlili še enega delavca in z delitvijo delovnih področij dosegli večjo učinkovitost. Na seji 30. maja bo obravnavala poročilo pravobranilca tudi občinska skupščina. Tedaj bo povedala svoje mnenje bodoči organizaciji službe. Problemi se namreč kopičijo in v bodoče je pričakovati še več potrebe po pomoči oziroma intervencijah ter nasvetih družbenega pravobranilca v spornih zadevah na področjih, ki sodijo v njegovo pristojnost. ga pomena. Most v Brestanici bo zgrajen do konca leta in cesta prav tako. Za letos napovedujejo tudi obnovo magistralne ceste od Krškega do avto ceste. Za odsek od Kovinarske do mostu čez Savo pa je že razgrnjen, načrt za javno razpravo. Občinske ceste modernizirajo po programu. Iz lanskega zaostanka jih bodo asfaltirali 12 kilometrov, iz letošnjega programa pa 15. Ta čas dokončujejo kanalizacijo v Stari vasi in v Leskovcu, kjer je to nujno zaradi zavarovanja pitne vode. V Stari vasi bodo v dveh mesecih razširili tudi cesto, da bo promet lahko neovirano potekal in da bodo pešci varnejši kot doslej. Za praznik bodo izročili prometu tudi asfaltirano cesto Velika vas — Rimš in jo preko Sel povezali z Rako. Na Raki bo do takrat dokončana šola in zdravstveni dom. Šola bo dobila pet novih učilnic, jedilnico, kuhinjo in telovadnico, ki jo bodo upo- rabljali tudi v druge namene. Pod isto streho bo tudi zdravstveni dom, ki seje do sedaj stiskal v neprimernih prostorih. Vse to so uspehi skupnih naporov, uspehi delovnih ljudi in krajanov, ki so povsod dali zraven svoj delež s samoprispevkom. JOŽICA TEPPEY Z ZNANJEM OKREPLJENA MOC Občinska gasilska zveza v Krškem je 13. maja podelila priznanja 91 članom, ki so po uspešno končanem trimesečnem tečaju dobili naziv gasilskega podčastnika. Vrste strokovno usposobljenih gasilcev so se ponovno pomnožile, s tem pa se je povečala tudi varnost občanov in varnost zasebnega ter- družbenega premoženja. Zveza si veliko pizadeva za usposabljanje članstva m žanje pri tem lepe uspehe. SPET NOVI VODOVODI Za vodovode bodo letos v krški občini investirali nad 300 tisoč dinaijev. S tem denaijem bodo dokončali vodovod Rožno — Presladol in vodovod Trebelnik - Premagovci, obnovili pa vodovod na Raki in vodovod Mali kamen - Belo. V programu so še nekatere manjše rekonstrukcije. V Krškem tale čas ni mirnega kotička. Vsepovsod kopljejo, zi-Idajo asfaltirajo in spreminjajo podobo mesta in vasi. Delavci hitijo, Ida bi ujeli roke, ki jih priganjajo. Bliža se namreč občinski praznik 17. junij, do takrat pa mora biti dokončanih več objektov. Prenov-lljeno bo poslopje občinske uprave, dokončana postaja milice, ob-I voznica ob Savi, plavalni bazen rekreacijskega središča v Brestanici, 1 servis in prodajalna kmetijskih strojev Agrokombinata, nov trakt J osnovne šole na Raki in asfaltna povezava Velike vasi z Rimšem. (Otvoritev novih prostorov napovedujeta tudi Transport Krško in 1 Žito - tozd Imperial. Obvoznici ob Savi bo sledila I rekonstrukcija ceste skozi Brestanico in graditev mostu čez ISavo s priključkom na magistralno cesto Zidani most -Krško - avto cesta. Za gradnjo teh objektov je občinska' skupščina lani sklenila pogodbo z republiško skupnostjo za ceste I in Elektrogospodarstvom Slo-| venije. Obnovljena cesta skozi Bres-Itanico bo omogočila varen do-Ivoz goriva v tamkajšnjo elek-I trarno, razen tega pa bo odprla I kotlino tja do Kozjanskega. Do I Koprivnice je že asfaltna pove-Izava, letos pa jo bodo podaljšali [naprej do Podsrede. To bo ve-lljalo 9 milijonov dinaijev. Republiška skupnost za ceste bo I prispevala 4,5 milijonov, občini I Šmarje in Krško pa sta se po-I godbeno obvezali vsaka za 2,25 Imilijona dinaijev. Ta cesta nam-Ireč povezuje Kozjansko z Bre-Ižicami in Zagrebom in bo pos-lpeševala zaposlovanje v najbolj I odročnih in revnih predelih, za-|to je tudi velikega gospodarske- VEC TELEFONSKIH PRIKLJUČKOV Letos se bo uresničila želja I po telefonskem priključku I številnim občanom krške občine. Avtomatsko telefonsko centralo v Krškem bodo povečali za tisoč priključkov, centralo v Brestanici pa za 60 priključkov. Zgradili bodo I telefonsko omrežje za območji iGora in Veliki Tm ter razširili 1 telefonsko omrežje na desnem I bregu Krškega. Telefonske | otvoritveni miting jugoslovan** plavalne sezone v odprtih bazenuj* Kolektiv „Djure Salaja" se je nan>' reč obvezi, da bo storil vse, da D miting, posvečen dnevu mladost” lahko potekal v na novo urejenen* okolju krškega bazena. JUTRI PREMIERA - Že M* vrsta let je minila od zadnjega r nega nastopa krških igralcev terjev. Prav zato bo najbrž toliko večje zanimanje jutrišnja * černa premiera dramatiziranih > ^ čič-Kersnikovih ..Rokovnjačev > bo sededa v veliki dvorani ^ skega doma. Nastop igralcev ", mače DPD Svobode je režiral p1 Plestenjak. KOT EN MOZ - Teritorialna skega kombinata na Čanju. A. 2. Posebno Pred dnevom varnosti je :bor miličnikov. V njen POMOČ NA MESTU prve pomoči iz idovati. (Foto: i Gospodarstvu ostane premalo Vse več zapiranja trga — Težave pri modernizaciji konfekcijske industrije Občinski izvršni svet je minuli petek na drugi seji v novi sestavi Posvetil mnogo pozornosti gospodarskim gibanjem. Na dnevnem tedu je bila analiza lanskega poslovanja in uresničevanje srednje-fočnega načrta v minulem letu. Goli pregled podatkov tonskega gospodarjenja daje sicer ugodno sliko, v resnici pa s® je treba nad marsičem zami-snti, ko se pogleda tisto, kar ostane delovnim organizacijam Za sklade. Niz raznih obveznosti •nočno načenja družbeni proiz-v°d. Te razne obveznosti načnejo npr. pri Lisci kot naj-ve$ delovni organizaciji 32 •nihjonov ostanka dohodka “ko močno, da je od lanskega Poslotanja bilo mogoče odvesti v poslovni sklad le 4,5 milijona dinarjev. Tako sevniška konfekcijska industrija kot tudi lesna opozarjajo na primere zapiranja trga v drugih republikah. V konkurenčnem bcrju, brez pravih dohodkovnih odnosov velike trgovske organizacije postavljajo nesprejemljive zahteve. Predvsem konfekcijska industrija se srečuje z nepremostljivimi težavami pri posodobljanju svoje opreme. V Jutranjki je npr. tričetrt strojev starih že od 10 do 15 let, Bagatovi stroji so enkrat dražji od zahodnih in tudi vsaj toliko slabši. Izvršni Pozeba vzela pridelek Razen vinogradnikov prizadeti pridelovalci ribeza Kljub nekaterim letošnjim nenadnim ohladitvam je do minulega petka v glavnem vsepovsod lepo kazalo po vinogradih, sadovnjakih in nasadih °beza. Zadnja pozeba v noči na I^tek je marsikje zapečatila letošnji pridelek, čeprav zanesljivih ocen še ni. Na Malkovcu je po ocenah neka-nh vinogradnikov zmrzal prizadela asade 50 odst., marsikje pa popol-h°^a’ Letošnja škoda bo vsekakor -ji a od lanske pozebe, ko mladice j*® bile tako razvite. Posledice n 5° zato občutne še nekaj let. V npr prispevku za modernizacijo cest na območju KS Šentrupert prispeva krajevna skupnost za Asfalt 20 ocjst., preostalih 80 bdst. morajo zbrati sami. Vaščani so tako nabrali 370 tisočakov, prispevki na hišo so znašali takole od 13.000 do 11.000 dinarjev; nekateri vikendarji so dali tudi 20.000 dinarjev. Ker bo asfaltni trak namesto tri metre širok še, pol metra več, bo treba še dodati. Za dva meseca jim je priskočila na pomoč krajevna skupnost s posojilom. Med naslednjimi nalogami bodo imeli še dela z vodovodom in vaškimi potmi. Če je nedeljska Veselica dala kaj haska za blagajno, bo denar dobro naložen. A. 2. Stanko Okorn: „V cesti je lanski in skoraj tudi ves letošnji dopust!“ obramba je nepogrešljiv člen splošnega ljudskega odpora. Posebno za najmlaiše je bilo doživetje, da so lahko otipali tudi pravo orožje. Šolarji so bili dodobra seznanjeni z vsemi podrobnostmi Pouk je potekal v zasilnih prostorih na ..osvobojenem** ozemlju. Izkazali so se tudi ostali dejavniki v krajevni skupnosti V delo so se vključili enota civilne zaščite, sanitetna enota in gasilci. Pionirski kurirski ekipi so bili dani pozivi ob pol osmih, čez pol ure so bili zbrani že vsi vpoklicani z obsežnega območja. Gasilci so bili na , Jeraju požara** že pet minut po alarmu. Ni dvoma, da ekipa prve pomoči ne bi uspešno obvezala in spravila na varno tudi resnične ponesrečence. Na kraju je bil za vse udeležence in tudi vaščane prisrčen miting v Selih-Šumberku. Marsikdo od vaščanov je odložil delo in spremljal dogajanje sredi vasi. Prireditve so tam redkost. Navsezadnje tudi takšen način obrambnih priprav krepi duh odpora vseh. Ob udeležbi borcev je to tudi najneposrednejši način prenašanja borbenih tradicij. matični knjižnici. V izdelavi je ocenax političnih razmer v občini. Gradivo bo pred občinsko konferenco v temeljiti javni razpravi. A. ŽELEZNIK PRIPRAVE ZA PRAZNIK V začetku junija slavijo svoj krajevni praznik v mirenski krajevni skupnosti Priprave so že v teku. Leta 1980 naj bi bila Mirna gostitelj srečanja predstavnikov najboljših krajevnih skupnosti iz vse Jugoslavije. Čeprav je ta prireditev še odmaknjena, z njo Mirenčani že računajo ob raznih akcijah. Smisel take prireditve namreč ni le horuk tik pred prireditvijo. Mesec prireditev Mladi v mesecu mladosti Mladi že po običaju okrog 251 maja, dneva mladosti prirejajo vrsto prireditev. V trebanjski občini se bodo vrstile dober mesec, z njimi so pravzaprav - pričeli že konec aprila. Pred podelitvijo domicila Zahodnodolenjskemu odredu na Veseli gori pri Šentrupertu se je v priprave vključila iskupina brigadirjevi Urejali so cesto in postorili še vse potrebno pri gradu. Ob koncu tedna potekajo po osnovnih organizacijah športne igre, ki se jih udeležujejo tudi dijaki in študentje. V skoraj vsakam večjem kraju se merijo v kakšni športni disciplini Pred prazniki je zagorelo toliko kresov, da že dolgo ne. Tja do dneva mladosti se po osnovnih šolah vrstijo sprejemi pionirjev v mladinsko organizacijo. Na večer pred 25. majem pripravljajo v Trebnjem v počastitev Titovega 86. rojstnega dne slovesno akademijo v slodelovanju z vojaki iz Ljubljane. Posamezne osnovne organizacije po terenu bodo poskrbele za podobno svečano vzdušje po krajevnih skupnostih. Na praznično dopoldne bo v Trebnjem posebna športna akademija, popoldne pa bo poulični tek. 30. maja bo sprejem in podelitev priznanj najboljšim učencem zadnjih razredov osnovnih šoL Priznanja nameravajo podeliti tudi najprizadevnejšim aktivistom, osnovnim organizacijam in mentoriem. vedno pripravljena uspešno Gabra je IZ KRAJA V KRAJ STARA OBLAČILA RDEČEM U KRIŽU - Danes bo podobno kot v drugih krajih Slovenije potekala akcija zbiranja starih oblačil tudi v trebanjski občini Mladi člani Rdečega križa se bodo oglasili pri vsaki hiši v Trebnjem, na Mimi in v Mokronogu od 17. do 19. ure. Zbrana oblačila bo občinski odbor Rdečega križa uporabil za pomoč socialno ogroženim v občini NAVAL KRVODAJALCEV -Ob odvzemu krvi v Trebnjem je bilo več čakanja, kot je bilo predvideno. Čeprav so odvzemali kri na treh postajah, le-to ni moglo pogoltniti vrst Tokrat je tudi Trimo dal svojim krvodajalcem prosto. Večina krvodajalcev je želela svoje človekoljubno dejanje opraviti čim prej, to pa je podrlo razpored. Občinski odbor se vsem darovalcem zahvaljuje za potrpežljivost in razumevanje. ZA ČISTO OKOLJE - šolarji trebanjske osnovne šole so v torek, 9. maja, poskrbeli za izgled okrog smetišča in strelišča. Podobnih akc0 prirejajo še več. Prav bi bilo, ko bi vsakdo, kdor kaj odvrže na neprimernem mestu, pomislil pred tem, da s tem povzroča delo drugim - pa še lepo nif UREJENA VAS - V Šentrupertu so lepo poskrbeli za zunanjo podobo spomenika žrtvam fašističnega nasilja. Obnovljeni so napisi padlih, pred spomenikom so namestili posode z rožami, podobno kot tudi sredi vasi. Tudi zunanjost večine hiš je lepo urejena in okrašena. Če bo turistično društvo spet izvedlo ocenjevanje izgleda domačij, bo komisija imela dosti dela, da bo obhodila vse. TREBANJSKE NOVICE Vsak sestanek dogovor za akcijo Črnomaljski komunisti so določili naloge, ki jih čakajo do 9. kongresa ZKS — Več novih | osnovnih organizacij, v Zvezo komunistov več kmetov in neposrednih proizvajalcev Komuniste v črnomaljski občini čaka po 8. kongresu ZKS veliko dela. V ponedeljek in torek, 8. in 9. maja, je bil v Črnomlju seminar za sekretarje osnovnih organizacij ZK, predsednike komisij in člane komiteja občinske konference ZKS, na katerem so določili glavne naloge, ki izhajajo iz sklepov 30. seje predsedstva CK ZKJ, Kardeljeve študije in dolom Se posebno skrb bodo v občini posvetili tistim osnovnim organizacijam ZK, ki svoje družbene vloge ne opravljajo tako, kot bi jo morale; tu gre predvsem za manjše 00 v krajevnih skupnostih. V razgovorih je treba poiskati vzroke za neaktivnost teh osnovnih organizacij in jih odpraviti. Vse komisije pri komiteju morajo po seminarju izdelati svoje delovne programe. Vsekakor bo potrebno spodbuditi delovanje aktiva komunistov delavcev neposrednih proizvajalcev, v katerem je delo skoraj povsem zamrlo. Menijo, da je šibka točka, ki jo je treba odpraviti, slaba organiziranost tega aktiva. Idejnopolitično usposabljanje mora biti tudi v prihodnjem obdobju ena izmed osrednjih nalog Zveze komunistov. Poudarjajo pomen individualnega usposabljanja, organizirane oblike idejnopolitičnega usposabljanja pa ne smejo biti zgolj teoretična predavanja, ampak morajo vsebovati tudi analizo stanja v vsakem okolju posebej, kar naj bo tudi dogovor za akcijo. Isto velja za sestanke osnovnih organizacij, ki morajo biti poglobljeni in jedrnati. Povsod, kjer so najmanj trije člani ZK, bodo ustanovili osnovno organizacijo: v Kovinarju, na sodišču, skupnih službah SIS, v knjigovodskem centru, OS Vinica in Dragatuš in še kje. Nove 00 bodo ustanovili tudi v nekaterih delovnih organizacijah, kjer sedaj deluje samo po ena osnovna organizacija: v DO GOK, KZ, Viatorju. Komunisti v Novoteksu, Rudniku, IMV in Beltu morajo sodelovati pri izdelavi ocene političnih in ekonomskih razmer v teh delovnih organizacijah, ki bo služila za uspeš- mentov 8. kongresa ZKS. nejše reševanje težav v teh DO. Ocene morajo nastajati v tesnem sodelovanju z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami, komite občinske konference pa je imenoval za vsako od teh štirih DO posebno delovno komisijo za izdelavo teh ocen. Vse osnovne organizacije morajo izdelati oceno svojega POSODOBITEV KRAJEVNIH POTI V letošnjem programu javnih del črnomaljske občine je 3,205.000 dinarjev namenjenih za pomoč pri asfaltiranju krajevnih poti. Ta denar naj bi zadostoval za asfaltiranje 10.634 metrov krajevnih poti, seveda pa morajo krajani sami narediti spodnji ustroj. S tem bo v celoti izvršen plan asfaltiranja krajevnih poti po petletnem planu, Krajevna skupnost Adlešiči bo dobila 2.00 metrov asfalta, Dragatuš 1.800 m, Črnomelj 1.150 m, Talčji vrh 316 m, Griblje 368 m, Vinica 4.250 m in Kanižarica 750 m. Za cesto Dobliče - Kralji morajo krajani narediti spodnji ustroj in sami prispevati za 800 m asfalta. Za asfaltiranje ceste Lokve - Otovec v KS Talčji vrh pa bo občina dala 100 tisočakov, ker KS ni dobila predvidenih sredstev od JLA. delovanja in učinkovitosti ter oceno delovanja in učinkovi-1 tosti občinske konference, komiteja in aktiva komunistov delavcev neposrednih proizvajalcev. Ta ocena bo podlaga za iskanje novih oblik in metod delovanja tako osnovnih organizacij kot občinske organizacije ZK. Še posebej veliko dela čaka komuniste v krajevnih skupnostih, prizadevali si bodo, da bo v osnovnih organizacijah ZK vsako vprašanje, ki se tiče krajevne skupnosti, dobilo svoje mesto in tehtnost. Med 8. in 9. kongresom bodo posebno skrb posvečali sprejemanju novih članov Zveze komunistov iz vrst kmetov, pripadnikov teritorialne obrambe in delavcev neposrednih proizvajalcev. PRIZNANJA OF KS DRAGATUŠ praznovanju KS Dragatuš krajev- Ob nega praznika so podelili sedem krajevnih priznanj Osvobodilne fronte. Bronasto značko OF so dobili: Franc Žagar iz Podloga, Jože Brodarič iz Dragatuša, Lojze Panjan iz Malega Nerajca, Lojze Štaj-dohar iz Velikega Nerajca, Jože Matkovič iz Dragatuša, gasilsko društvo Dragatuš in OO ZSMS Dragatuš. Dvanajst hiš gradi cesto krajevni skupnosti Dragatuš .»o ljudje še posebej dejavni pri urejanju komunalnih problemov Letos so prebivalci krajevne skupnosti Dragatuš svoj krajevni praznik proslavili sredi pomembnih del, ki jih v veliki meri s svojim delom in denarjem opravljajo za napredek teh krajev. KS Dragatuš si je za svoj praznik izbrala 5. maj v spomin na dva dogodka iz preteklosti: 5. maja 1935 so v Dragatušu potvorili volilne rezultate, kar privedlo do demonstracij, v terih je bil ubit kmet iz Sel; V TEHNIČNI PREGLEDI TRAKTORJEV - Belokranjski lastniki traktorjev lahko od začetka maja pripeljejo traktorje na tehnični pregled v Viatorjev avtoservis v Črnomlju vsako sredo od 8. do 16. ure. Število traktorjev se je v občini v zadnjih letih zelo povečalo, sedaj pa si vedno več kmetov kupuje razne priključke. ČRNOMALJSKI DROBIR PRVA TRIMSKA STEZA - Za Čardakom so začeli urejati prvo trimsko stezo v Beli krajini. Nekateri ne morejo razumeti, da so na svetu tudi taki ljudje, ki po službi odhite na tako stezo, da tam tekajo, počepajo, skačejo in se, skratka, dobro pregibajo in oznoje.' Prav gotovo pa sedanji hitri in živčni način življenja naravnost kliče ljudi v naravo, zdravniki pa vedno glasneje poudarjajo, daje gibanje vir zdravja. bilo nič hudega, ko ne bi pozeba uničila skoraj polovice trlja, tako da bo letošnji pridelek vina precej manjši. Ljudje pa so v teh dneh spet eh iz vzeli iz omar topla zimska oblačila in doma kurili peči LEDENI MOŽJE - Letos so ti neprijetni možje preveč zares vzeli svojo nalogo in znova potrdili svoj „sloves“, s terrf pa tudi starodavne ljudske izkušnje. Vse skupaj ne bi PRIPRAVE NA IGRE - Letos bodo Semičani že tretjič zapovrstjo priredili zabavne semiške igre. Geslo letošnjih iger je: „Vse za turizem!" Prijavljenih je šest ekip: Rožni dol, Črešnjevec, Štrekljevec, Kot-Brez-je, Stranska vas in Semič. V ekipah ne smejo nastopati aktivni športniki. Semiške igre so postale ena najzabavnejsih prireditev v tem koncu in imajo iz leta v leto več gledalcev. prev tako 5. maja devet let pozneje so nemški bombniki bombardirali Dragatuš, kjer je bil še nekaj dni prej glavni štab NOV Slovenije. Letos so praznik proslavili s kulturnim programom, ki ga je pripravila osnovna šola, v njem pa so sodelovali pevski zbor, recitatorji, folklorna skupina in tamburaški zbor. Krajevna skupnost bo kmalu dobila kar dva vodovoda: koncu se bližajo dela za vodovod na Tančo goro, del cevi pa je že položenih tudi za vodovod Dragatuš-Podlog-Brdard-Pusti gradec-Šipek. Brž ko bo mogoče, nameravajo ta vodovod podaljšati še do Malega in Velikega Nerajca, Lahinje in Belčjega vrha. Krajani sami pa so največ naredili pri posodobitvi vaških poti. Vaščani Obrha so s svojim denarjem in delom že razširili in pripravili za asfaltiranje 1.570 metrov dolgo cesto od Dragatuša do svoje va$i. Vsaka hiša je prispevala 7.750 dinarjev in opravila 250 delovnih ur, poleg tega pa so vaščani darovali za cesto obveznice in seveda brezplačno odstopili zemljišče, kjer je bilo potrebno. Delo je bilo zelo zahtevno in težko, saj so morali zaradi pogostih poplav dvigniti kar 400 metrov ceste. Velikega dela, posodobitve 1.500 m zares slabe ceste so se lotih tudi vaščani Podloga, ki šteje le dvanajst hiš. Kljub temu da so prispevali po 10.000 dinarjev na družino, obveznice in se obvezah, da bo vsaka hiša opravila več kot 300 delovnih ur, kaže da to ne bo dovolj. Črnomaljska Kmetijska zadruga, ki ima tam hleve, je tudi obljubila svoj prispevek 150 tisočakov, kolikor bo mogla, bo primaknila še krajevna skupnost. Vsekakor bodo vaščani Podloga opravili, kar so si zastavili, zato upravičeno pričakujejo, da bo občina plačala asfaltiranje njihove ceste. A. B. ZMAGA ČRNOMALJSKE EKIPE SEMINAR ZA KANDIDATE V soboto, 13. maja, se je v Metliki začel seminar za kandidate za sprejem v Zvezo komunistov. Udeležuje se ga 30 kandidatov, v tridesetih urah pa bodo obravnavah tele teme: temeljna spoznanja marksizma; program ZKJ, statut ZKJ in ZKS; moralni hk komunista, borca za nove družbene odnose; odnos socialističnih subjektivnih sil do drugačnih in tujih idejnih tokov, posebej do religije, cerkve in klerikalizma. O URESNIČEVANJU SREDNJEROČNEGA RAZVOJA Konec meseca bo seja občinske konference ZKS Metlika, na kateri bodo obravnavali oceno uresničevanja srednjeročnega razvoja občine s poudarkom na uresničevanju v lanskem in začetku tega leta. OZKO GRLO - Vhod na Mestni trg je že tako preozek za j*, promet. Prejšnji teden pa so delavci zaprli prav na najožje®^ Koč skoraj polovico cestišča, tako da je bilo potramo ^ šnje previdnosti in potrpljenja, da je promet potekal počasti nezgod. j|We Gasilci v središču dogajanj J ?»ih j 'ore V metliški občini je v 18 prostovoljnih in treh industrijskih gasilskih društvih bli*® gasilcev — Gasilski domovi so središča dogajanj v krajevnih skupnostih JI H PtJv Prostovoljno gasilstvo ima v metliški občini lepo tradicijo. Gasilsko društvo Mtlika je najstarejše na Slovenskem in bo prihodnje leto praznovalo 110-letnico obstoja, letos julija pa bo 50-letni jubilej proslavilo društvo iz Dobravic. d Občinska gasilska zveza Metlika združuje osemnajst gasil- skih društev in tri industrijska gasilska društva, v katerih je skupaj več kot 700 članov. V .*2rt V nedeljo, 14. maja, je zveza rezervnih vojaških starešin iz Ozlja pripravila orientacijski pohod s preveijanjem znanja od Brezovice do Radatovičev. Pohoda se je udeležilo 24 ekip iz Ozlja, Duge Rese, Methke in Črnomlja. Vsako ekipo so sestavljali rezervni vojaški starešine, mladinci in člani civilne zaščite. Na cilju v Radatovičih, kjer so jim domačini priredili lep sprejem, so morale ekipe odgovarjati še na vprašanja iz vojaške teorije in zgodovine NOB teh krajev. Zmagala je prva ekipa Črnomlja, v skupnem seštevku pa je bil prvi Ozalj. Titova štafeta v gostilni Sprejem Titove Štafete je za vsak kraj enkraten dogodek, na katerega se povsod dalj časa pripravljajo. Še posebno doživetje je prihod štafete, ki nosi pozdrave in najboljše želje našemu predsedniku za rojstni dan, za pionirje. Da bi Titova štafeta lahko obiskala čim več krajev, tako v zveznem kot republiških, regijskih in občinskih okvirih naredijo natančen umik sprejema, nošenja in predaje štafetne palice. Po tako usklajenem umiku je bilo predvideno, da bo Titova štafeta potovala po metliški občini v soboto, 6. maja, od 15.10, ko so jo metliški mladinci prevzeli v Gradcu od črnomaljskih, do 16.10, ko bi jo morali na Vahti predati novomeškim mladincem. Vendar se je zgodilo, da se je štafeta v metliški občini zadržala skoraj pol ure dlje, kot je bilo predvideno. Seveda je ta nepredvidena zamuda povzročila precej nejevolje. Od sprejema v Gradcu do odhoda iz Metlike je vse potekalo po umiku. Namesto da bi kolona s spremstvom iz Metlike kre- nila proti Suhorju, kjer je bilo za sprejem štafete predvidenih pet minut in kjer so jo pričakovali številni prebivalci Suhorja in okoliških krajev, se je kolona na pobudo predstavnikov RK ZSMS in spremstva ustavila pred Badovinčevo gostilno pri izhodu iz Metlike. Kljub opozarjanju metliških mladincev, da je umik narejen do minute natančno, je nepredvideni postanek v gostilni trajal več kot pol ure. Nato je kolona avtomobilov oddrvela proti Suhorju. Tam so se ustavili samo za trenutek, in še to šele na intervencijo metliških miličnikov. Ni treba posebej poudarjati, kakšno je bilo razočaranje tamkajšnjih pionirjev in mladincev, ki štafetne palice tako rekoč niso niti videli. Veliki dogodek je bil pokvarjen, pričakovanje je prineslo razočaranje. Tisti, ki so krivi za to, najbrž ne vedo, da so se na Suhorju na sprejem Titove štafete pripravljali skoraj mesec dnu Ali pa jim to ni nič mar. Pri predaji na Vahti je imela štafeta še 25 minut zamude. Nekje so teh 25 minut morali nadoknaditi. A. B. začetku aprila je bil občni zbor občinske gasilske zveze, na katerem so v vodstvo izvolili pomlajen kader in med drugimi sprejeli program dela za letošnje leto. »Pred kratkim je bilo ustanovljeno društvo na Jugoiju, tako da imamo sedaj gasilska društva v vsaki krajevni skupnosti," je povedal predsednik občinske gasilske zveze Džordže Radovič, sicer načelnik oddelka za notranje zadeve. »Dejavnost gasilcev ni omejena le na požarno varnost, marveč so gasilski domovi središča dogajanj v krajevnih skupnostih; tu poteka tako družbenopolitično kot kulturno življenje. Sedaj le štiri gasilska društva še nimajo svojih domov, vendar so na Lokvici, v Grabrovcu in Dragomlji vasi že v gradnji, slej ko prej pa se bodo gradnje lotili tudi na Jugoiju." Za financiranje 18 prostovoljnih gasilskih društev prispeva SIS za požarno varnost 550 tisočakov na leto, občinska gasilska zveza pa 130.000 dinarjev. Koliko dobi posamezno društvo, je odvisno od prizadevnosti in delavnosti članov, pri razdelitvi pa gledajo tudi na opremljenost. »Zelo pomemben vir dohodkov za društva so veselice, ki jih društva, največ pa e— dijo s svojim delom in krajanov, pa naj gre za novih brizgaln ali kombijev," pravi Rado« '5, 18 društev jih ima kar j j brizgalne, pet društev kombi. Gasilci iz P° bodo dobili kombi 0 j obletnici društva, društvo pa bo za llO^j dobilo novo 4.500-b cisterno. . $ Prav tako se gasilci iz0/^ udeležujejo tečajev za gasilske častnike, sodeluj^ gasilskih tekmovanjih in® J proslavah, rak je aktiva gasilcev komuniste '751 P* . dobro ocenil. Tudi za jj nost prostovoljnega , občini se ni bati, saj p bi najmlajšimi zelo dobro zirano. V OBČINI ŽE OKOLI 300 traktorjev Konec prejšnjega „ ■ maljski Viator na metliškejy Use lišču pri Kolpi opravljal %ii Nai preglede traktorjev. Do sedjv tehnični pregledi trakta metliški občini le enkrat ^ sedaj pa so se dogovorili^. y ( prihodnje leto ti pre; večjih krajevnih skupnostjo bo treba vsem lastnikom t» J fe; Atu Rdi Mai K Zaj KO hrt Zalj Alo Lju Pia Pep Rit ^o\ J Ko Go •A Alc Bo; v Metliko. V metliški ob*n$f že blizu tristo trakotrjev- . ^ treh dneh v času tehnič11^ / t{ |, dov so registrirali več kot >». traktorjev. ■ Sprehod po Metlik1,^ PRIREDITEV MLADOST, PODAJ MI KRILA bo 27. maja ob 20. uri, najbrž pred hotelom Bela krajina. Prireditelja sta metliška mestna godba in mladinski klub, nastopali pa bodo recitatorji iz osnovne šole, poklicne šole, folklo-raši in tamburaši, mešani pevski zbor iz Gribelj, kot gost pa še godba iz Sinja. Tako bodo vrnili Sinjčani obisk članom metliške godbe, ki so se lani udeležili tradicionalne sinjske alke. Po programu bo ples na prostem, zato se ni bati za obisk. nastopih v Avstriji in nastopih doma niti ne g°v TUDI LETOS BO FRjjVj NOČ NA KOLPI, in sc» julija. Organizator mes sestavlja te dni program. koga bi bilo potrebno P [jr* nastopajočega, da bo do J smeha in plesa, da boe zadovoljni. Člani mestu® radi tudi kaj zaslužili, jejo bogat srečelov, z v‘ „0 se dogovarjajo za solidno v NA DAN PRIREDITVE BODO v prodaji majice z napisom »Mladost, podaj mi krila". Majice so izdelek delovne organizacije Beti, tisk na prsih pa je izrisal Jože Mihelčič, imenovan Juš. Majice so različnih velikosti in bodo primerne tako za otroke kot tudi za odrasle. Gotovo bodo krajani radi posegli po njih, če povemo se to, da je cena dostopna se tako plitvemu žepu. Zbiralci značk pa si bodo lahko nabavili značke metliške godbe na pihala. To bo cvetela kupčija! IZ AMERIKE IN je bil na tritedenskem ‘ sorodnikih, se je pred Ki j komercialni direktor Štrucelj. Sodelavci g? ‘ DUUGCIJ. JUUUdVU ©7 poslušajo, ko jim pr*P' vse je doživel in videl** jjf: luže, veseli, daje prilet©*^, zdaj, v največji prodajms FOLKLORAŠI, KI SO NAŠTUDIRALI ZARES LEP in kvaliteten program, bi radi kupili po deset novih ženskih in moških narodnih noš. Kljub pomoči kulturne skupnosti jim primanjkuje denarja. Vendar se bodo dinarčki že kje našli, saj se moramo zavedati, da nas bodo mladi folkloraši zastopali na KOMETOVI VEZILA, glasila delo«®' , in Komet, zaslužijo v 0y Uredniku prinašajo d*®*1 pajv datumu “^„#1 vorjenem napišejo še kaj za -je, da ni to le začetna ^ da bo tako tudi v bod 0t j \ že tisto: Samo dobr delavec je lahko dober p ljalec! Gotovo imaJ sukalci peres to nepr očmi. metliški tedni * 18 DOLENJSKI LIST St 20 (1501) * * Morje vedno bolj „slano” Za 15 dni bo veljalo letovanje na otroka okoli 2.000 din — Za socialno šibke popust ?TiLan/ ^ZNANJE tek- ki s- " *^>pec bronaste jel-* "ajvišje priznanje KS wuPr22,°’ * °b let0‘ meSta’ 5- maiu Polet p., j .,* a Kočevje, ki je 581 W lki?.ena P"* delovni tuH'U^C^ K°čeyla in 'ma ^oi m * ^dne zasluge za Hvsjjg > Pa tudi za razvoj ,^oSK?riic)’m" u Qrb mesta? ^žnikL^ prejelo 42 posa-^njaa p ^ or8anizacij priz- >WbnnmestaKočevja“ i "Ptavnn, P razvoJu samo-odn0sov socialističnih delo v „ .m prizadevno yih, DnK-ran’zac‘ja^1 ™ dmšt Rl °Wi so jih- *o&ST1 GrB MESTA Snit uCvet0 Alko, Tone p;„ erman Bunderla, KovaaičFrT I?anjc* Lenac, Saiid/ t * ^ Premrl> Uhan-ulJ^ J°CEvfENl pB MESTA 7 ^0 Anton Butina, ?ka KocC , Koče*’ °J2 l«JLl L°^e Hočevar, Alojzij ‘ion >et S Za«ati ^Jan, ^ka V^> A1°jz‘j Lesar, Sc Me,rhJ a Kočevje, Vučič’ v°Žu St°Par> te* Zajec »ol?0 Za*c» vlbi5ka družina v ^ Tomič> v^i°wKoče*’ **$,. MB G°stinsk0 'Pugled- K^PQ S \i Kočpv,’„ ^utkovno gleda- vNr ■ “ Peter MESTA s Prostovolio *“**o Koče^e, Hotel lK'^i0TR0KI? '■ °*>«ina _°YanJe- Glavni vzrok te£' 8eleiTw^* podkVleT^ ;^{a-G0^vu(?i«n), nima ;&fe.mS^ld^o_dpa $ m st la - Ietovišee_ m 1 kadile ali Občinska zveza prijateljev mladine Kočevje je tudi za letos sklenila pogodbo o letovanju otrok z Jugoslovanskim otroškim centrom Pula (JDRC). Občina Kočevje nima lastnega počitniškega doma za otroke in že sedem let gostuje v Puli. &1 cene letovanja hitro naraščajo in znašajo letos za 15 dnevno letovanje na otroka že 1.980 din. Stroški men-torjev-vzgojiteljev pa so še za 20 odstotkov višji. Za mentorje bo krila stroške Izobraževalna skupnost Kočevje. Stroške letovanja in del drugih stroškov bodo razen staršev krili še Skupnost otroškega varstva, Skupnost socialnega skrbstva in drugi. Letos bo letovalo v prvi izmeni od 16. julija do 31. julija 66 otrok, v drugi izmeni, od 31. julija do 15. avgusta pa bo letovalo 76 otrok. Več otrok ne bo moglo letovati, ker ni na voljo več prostih mest. V počitniško letovanje so vključeni otroci male šole, učenci vseh podružničnih šol, centralne šole, posebne osnovne šole ter osnovne šole iz Fare. Prispevek staršev za letovanje je določen s posebno lestvico. Odvisen je od dohodka na družinskega člana. Kjer imajo do 700 din dohodka na člana družine, ni prispevka staršev, od 700 do 900 din je prispevek staršev 10 odst., od 900 do 1200 din 20 odst., od 1200 do 1500 din 30 odst., od 1500 do 1800 din 40 odst., od 1800 do 2100 din 55 ŽE ŠESTIČ ZMAGALA Na nedavnem občinskem tekmovanju iz vesele šole v Kočevju so se pomerili šolski prvaki iz Kočevja, Strug in Fare. V 6. razredu je zmagala Anica Stimec, v 7. Joško Mrle, a v 8. razredu Tanja Nikolič iz OŠ Vas-Fara. Tanja Nikolič je tokrat tekmovala že šestič in bila vsakič občinska prvakinja. M. V. Znanje za uspešno delo Kar 89 mladincev in mladink iz kočevske občine, članov novih vodstev osnovnih organizacij ZSM in občinskih organov ZSM, je uspešno končalo nedavni dvodnevni politični seminar v Glažuti. Udeleženci so se prvi dan seznanili predvsem z dokumenti za prihodnji kongres ZSM Slovenije, ki bo oktobra v Novi Gorici, nato pa še z dokumenti kongresov ZK in študijo Edvarda Kardelja. Drugi dan pa je potekalo izobraževanje in razprava po področnih konferencah, ki to v kočevski občini tri (organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in šole)i Vsaka skupina je ocenila dosedanji način .vsebino in uspeh dela, na tej osnovi pa so sprejeli tudi zaključke in se dogovorili o bodočem delu. Po oceni predsednika občinskega vodstva ZSM j^ seminar uspel nad vsemi pričakovanji. Udeležili so se ga namreč predstavniki skoraj vseh osnovnih organizacij ZSM. osnovmn organizacij z,sm. robne iz Kočevja ~ amd ot 30 od!?' To Število jrjiih vozi! vseh lastni-K°čevje. na območju • Zanimivo bi bilo *ioiJ°ribnedeljsk° \«n ^ i> nb odpove- 7 'Ker fcribe zeblo. j-ČUSKE NOVICE Odst., od 2100 do 2400 din 70 odst., od 2400 do 2600 din 85 odst, kjer pa znaša dohodek na člana nad 2600 din pa morajo starši plačati celotno oskrbo (1.980 din na otroka). Zainteresirani starši lahko prijavijo otroke za počitniško letovanje vodjem podružničnih šol, socialnim delavkam šol in pedagoškemu vodju Vzgojnovarstvene ustanove. Osnovna šola Fara bo sama zbrala predloge iz VTSt svojih učencev. Tudi delovne organizacije, ki žele pomagati otrokom svojih delavcev, naj se obmejo na omenjene naslove. Komisija, ki bo izbirala otroke za počitniško letovanje, bo izbirala predvsem socialno ogrožene otroke. Zdravstveno ogroženi otroci lahko letujejo v zdravstveni koloniji, izbira pa jih zdravstvena služba. J. P. PROGRAM MLADIH Te dni ima kočevska mladina v programu več prireditev. 19. maja bosta gimnazija in center poklicnih šol imela prireditev v okviru tekmovanja „Naš klub 78“. Za to tekmovanje se je v občini prijavilo 6 OO ZSM. Sprejem pionirjev v mladinsko organizacijo bo za območje kočevske osemletke 25. maja na Pugledu, za območje osemletke Vas-Fara ter podružničnih šol Podpreska in Trava pa 27. maja v Taborski steni. Mladinci pa pripravljajo za 26. maj „Večer narodno zabavne glasbe**, na katerem naj bi se predstavili ansambli iz kočevske občine. narediti anketo, na kakšnih rekreacijah so kočevski upokojenci izkoristili ta znesek. Po vsej verjetnosti je denar šel za krpanje lukenj v družinskem proračunu. Upokojenci imajo svoje poglede na rekreacijo ali trim. Večina si misli: ,.Najboljši je trim, če pri polnem krožniku sedim; sveži zrak pa itak zastonj dobim, ko po hostah za jurčki drvim.** NOVA MODA? - Novi most čez Rinžo na stadion je že končan. Na starem so se radi shajali parčki in razne skupinice. Tam so se naslanjali na ograjo ali posedali po njej. Ker so novi most katranizirali šele v mraku, marsikdo ni opazil, da je katran še svež. Tako so hodili kasneje posamezniki in parčki v gostinske lokale, a niso vedeli, da imajo črne lise na zadnjicah. Gostje so ugibali, če so črne lise morda zadnji modni krik, kasneje pa seje vse razjasnilo. DELAJO STADION - Rok za dograditev stadiona se hitro bliža. Pri gradnji pomaga tudi šolska mladina. Vse telovadne ure izkoristijo za delo na stadionu in drugih športnih površinah. Mnogo je še dela, a upamo, da bo do iger vse postorjeno. I KOČEVJE: KOGA MOTI MLAJ? Na območju občine Kočevje postavijo za 1. maj skoraj v vsaki vasi mlaj in tako počaste dan OF, praznik dela, dan osvoboditve pa tudi dan mladosti Vaščani in mladina tekmujejo, kdo bo imel višji in lepše okrašen mlaj. Ze drugo leto zapored pa so letos tik pred prvim majem ponoči neznanci porušili mlaj v vasi Grintovec na območju KS Osilnica. To sta doslej sploh edina primera, da bi v občini kdo porušil mlaje. Ker se je to v tej vasi zgodilo že drugič, je KS obvestila postajo milice, naj zadevo razčisti in ukrepa. •m S i k ,t. vajJSRK ■ ' 'V JT*; ~ **" ; /TJ*-*-,. - TU BO NOVA TRGOVSKA HIŠA - Pred kratkim so v Ribnici podrli gospodarske prostore nekdanjega gostišča KLO, kjer bo stala Jirva trgovska hiša v Ribnici. Datum začetka gradnje še ni znan. Foto: M. Glavonjič) „Le zdrav človek ho zdravo mislil” To je poudaril general Jože Ožbolt, ko je govoril novinarjem pred prvenstvom LAO V Ribnici je bila minuli teden tiskovna konferenca o pripravah I na bližnje športno prvenstvo ljubljanske armadne oblasti (LAO), ki bo od 29. maja do 3. junija v Ribnici in Kočevju. Na njej je general Jože Ožbolt s sodelavci seznanili prisotne novinarje s pomenom teh iger in govoril o sodelovanju JLA s prebivalstvom oziroma | družbeno-političnimi organizacijami. General Ožbolt je med vendar nobena tehnika ne more drugim poudaril, da so športne igre pripadnikov JLA pomembne za zdravje vojakov, za spoznavanje in zbližanje vojakov in ostalega prebivalstva in za krepitev moči vsakega pripadnika JLA. Današnje armade imajo veliko tehn ike, Novo iz Mozlja Šahovsko prvenstvo - Pred kratkim je bilo zaključeno šahovsko prvenstvo Mozlja. Med 16 tekmovalci je zmagal Franci Miklič, za njim pa so se zvrstili Drameč, Mihelčič, Pečar itd. IGRIŠČE UREJAJO - Mladinci bodo nadaljevali delovno akcijo na igrišču za šolo. Vsa zidarska dela bodo opravili sami. Občinska zveza za telesno kulturo iz Kočevja je v ta namen prispevala 40.000 din. Denar bodo porabili za asfaltiranje igrišča. Preostali denar bo prispevala krajevna skupnost. Mladinci nameravajo letos obnoviti tudi trim stezo in dograditi še eno postajo. MLADI NA KOLO - Po asfaltiranju ceste proti Kočevju je več mladincev kupilo športno kolo. Če jim le dopušča vreme, zelo radi preizkušajo svoje moči med vožnjo do 10 kin oddaljenega Kočevja in nazaj. Zaradi gostega osebnega in še posebej tovornega prometa na tem cestnem odseku morajo biti kolesarji zelo previdni, še najbolj pa se med vožnjo bojijo več nevarnih ovinkov. TEKMOVANJA SO SE ZAČELA - Športne ekipe spet tekmujejo v novi sezoni. Doslej so se začela tekmovanja v nogometu in kegljanju. ŠPORT IN REKREACIJA I POTREBNA - Kljub trdemu delu v svojih delovnih organizacijah najdete mladi in nekateri starejši dovolj časa za športno in rekreacijsko udejstvovanje na vasi. To je rezultat dobre volje vseh in pravilnega razumevanja in potrebe po rednem ' športnem udejstvovanju. I. S. IZ KS VAS -FARA TEMELJI SO ŽE - Temelji bodoče stanovanjsko-poslovne stavbe v Vasi so že urejeni. Ko bo stavba dograjena, bo v njej pošta z 200 telefonskimi priključki, izpostava Ljubljanske banke, krajevni urad in več stanovanj. KMALU BENCINSKA ČRPALKA - Tudi gradnja bencinske črpalke med Petrino in Pirničami lepo napreduje. Ob zadnjem obisku smo zvedeli, da so dve cisterni za gorivo že zakopali. nikoli nadomestiti človeka. Nadalje je menil, da se je naša družba nekoliko kasno spomnila na pomembnost športa. Možnosti za športno dejavnost je treba nenehno večati. Pri tem zelo pomaga tudi JLA. Prav za dan mladosti bo LAO / \ -Z , | Hit- \ ;■/ ; .'X ■ • .............................................................................................................. , V ^ \ TISKOVNA KONFERENCA - General Jože Ožbolt s sodelavci je seznanil novinarje s pomenom športnih qger LAO, v katerih sodeluje vsak vojak. Predtekmovanja trajajo že od januarja. (Foto: Primc) Zmernejša rast v službah Rast prihodka in dohodka v družbenih službah občutno počasnejša kot v gospodarstvu ■E«.-.- .. PRIPRAVE ZA TEKMOVANJA - Pomlad je tu in kočevski otroci pridno čistijo svoja kolesa, zamenjujejo izrabljene j zračnice in jih tako usposabljajo za vožnjo in kolesarska tekmovanja. (Foto: Jože Primc) Organizacije združenega dela družbenih dejavnosti v ribniški občini so ugodno zaključile minulo poslovno leto. Izmed 16 OZD sta imeli le dve izgubo, in sicer Delavska univerza in Vzgojnovarstveni zavod Majde Šilc. Skupno sta »pridelala “ 37.000 din izgube ali vsak približno 18.000 din. OZD družbenih dejavnosti so lani v primerjavi z letom prej dosegle za 26 odst. (30 odst.) več celotnega prihodka (v oklepaju navajamo ' podatke za iste elemente v gospodarstvu), za 22 odst. (28 odst.) večja porabljena sredstva, za 27 odst (40 odst.) večji dohodek in za 26 odst. (31 odst.) večji čisti dohodek pri za 5 odst. (7 odst.) večjem številu zaposlenih. Zanimivo je, da je gospodarstvo imelo leta 1976 okoli 809.000 din izgube, leni pa nič, medtem ko negospodarstvo leta 1976 ni prikazalo izgube, lani pa jo je imelo za 37.000 din. ’ OZD družbenih dejavnosti so ostvarile največji prihodek s svobodno menjavo dela v okviru SIS (70,9 odst. vseh dohodkov ali 28 odst. več kot leto prej) in z neposredno svobodno menjavo dela (21,8 odst. ali za 15 odst. več kot leto prej). Ostale prihodke so prejeli od občanov (5,4 odst.), s prodajo (1,1 odst.) itd. Med porabljenimi sredstvi pa so te OZD imele največji dejanski porast pri materialu ali električni energiji ter amortizaciji po predpisanih minimalnih stopnjah, ki se je v zadnjem letu povečala kar za 69 odst. Izmed vseh delovnih področij OZD družbenih dejavnosti odpade največ vsega celotnega prihodka teh dejavnosti, in sicer kar 60,5 odst. na področje izobraževanja, znanosti, kulture in informiranja. Seveda gre velika večina tega denarja za šolstvo. Na drugem mestu so družbenopolitične skupnosti, SIS in družbenopolitične organizacije z 31,3 odst. celotnih prihodkov OZD družbenih dejavnosti odprla več športnih stadionov, med drugim v Novem mestu, Črnomlju in Ribnici. Ti objekti niso namenjeni le vojakom, ampak tudi mladini in ostalim občanom. Vsak tak stadion velja okoli 6 do 10 milijonov dinaijev. General Ožbolt je poudaril tudi, da je potrebno zgraditi še več raznih strelišč. Med športnimi igrami LAO se vojaki seznanjajo z mladino in ostalim prebivalstvom, z organizacijami združenega dela in družbenopolitičnimi ter drugimi organizacijami. Tako so športne igre tudi politično delo, saj krepijo bratstvo in enotnost, spodbujajo k nadaljnjemu sodelovanju in medsebojni pomoči General Jože Ožbolt je dalje opozoril na pomen sodelovanja občanov in JLA tako rekoč od rojstva dalje. Poudaril je, da bo JLA pomagala v okviru svojih možnosti reševati celo probleme vrtcev in šol tam, kjer jih ne morejo sami rešiti. Le če bo JLA sodelovala z občanom od otroštva dalje, bomo dobili v JLA zgrajenega človeka, ki bo lahko dosegal najboljše rezultate na vseh področjih. J. PRIMC ZELO DOBER USPEH Nedavni tečaj za gasilske podčastnike, ki ga je organizirala občinska gasilska zveza Ribnica, je uspešno končalo 34 kandidatov. Med njimi so bile tudi tri ženske: Andreja Car in Andreja Oražem iz Retij ter Anica Pucal iz Zamostca. Tečaj je financirala SIS za varstvo pred požaru Največ tečajnikov je bilo iz GD Su-šje, Loškega potoka, Sodražice in Dolenje vasi. Letos bo občinska gasilska zveza organizirala še tečaje za gasilske strojnike. M. G-č RIBNIŠKI ZOBOTREBCI ČETRTA REVIJA - V dvoraji družbenega centra v Dolenji vasi je bila minulo soboto revija pevskih zborov. Nastopili so : I%vski zb« „Lončar“ iz Dolenje vasi, moški gevski zbor Ribnica, pevski zbor odražica, pevski zbor „Potočan“ iz Loškega potoka, moški in mešani Sivski zbor Slemena, pevski zbor KUD Svoboda** Kočevje, oktet KUD Ivan Prijatelj iz Zapotoka, oktet Donit iz Sodražice in Lovski oktet iz Sodražice. To, po vrsti že četrto revijo pevskih zborov sta organizirala KUD France Zbašnik iz Dolenje vasi in ZKO občine Ribnica. PRED REFERENDUMOM - Po ribniški občini se te dni sestajajo štabi za pripravo referenduma za novi samoprispevek. Tako zbrani denar nameravajo porabiti za ureditev najpomembnejših zadev, in sicer za gradnjo novega zdravstvenega doma v Ribnici in za urejanje raznih najbolj perečih komunalnih zadev po posameznih območjih oziroma krajevnih skupnosti. Referendum bo predvidoma prihodnji me- SE DRUGA IZMENA - Obrat „Pletenina“ v Sodražici je v zadnjem obdobju zaposlil še okoli 20 žena in deklet, da se je število zaposlenih zvečalo od 65 na blizu 90. Uvedli so tudi še eno delovno izmeno. Za no- ve delavke so organizirali prevoz iz Ribnice. OBNOVITI SOLO - Slemenska šola je dotrajala in bi bila zelo potrebna nova. Ker pa ni posebnih možnosti, da bi jo Slemenci kmalu dobili, zahtevajo, naj bi jim vsaj sedanjo, staro izobraževalna skupnost čimprej obnovila. GREMO V KINO - V kinu doma JLA v Ribnici bodo ta teden naslednji filmi: danes, 18. maja, „Kid compania**; 20. in 21. maja „Saun-der (matineja „Kalifornijski po-ker“); 24. in 25. maja „Koenimen drevored**. občan vprašuje medved odgovarja — Zakaj si tako zanesljivo napovedal za minulo soboto obilno sneženje? — Ker so Dolenjevaščani spet organizirali prireditev, tokrat revijo pevskih zborov. REŠETO maja 1978 Stran uredil: J02E PRIMC DOLENJSKI LIST 19 Št 20 (1501) - 18. maja DOLENJSKI LIST sitotisk krZe Črnomelj SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE »PIONIR" NOVO MESTO, DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLU2B objavlja naslednja-prosta dela in opravila: 1. KONTROLORJA TEHNIČNE IN OBRAČUNSKE DOKUMENTACIJE '2. VODJE LABORATORIJA 3. 2 LABORANTOV za delo na področju Novega mesta in Krškega 4. TAJNICE direktorja skupnih služb 5. NABAVNEGA REFERENTA za delo v Libiji 6. REFERENTA ZA SPLOŠNE ZADEVE za delo v Libiji POGOJI: 1. končana gradbena fakulteta in 5 let delovnih izkušenj oz. končana srednja gradbena šola in 8 let delovnih izkušenj 2. končana gradbena fakulteta in 4 leta delovnih izkušenj 3. končana srednja gradbena šola in 4 leta delovnih izkušenj 4. končana upravno-administrativna šola in najmanj 2 leti delovnih izkušenj 5. končana ekonomska srednja šola in 2 leti delovnih izkušenj oz. končana šola trgovske stroke z 2 letoma delovnih izkušenj ter aktivno znanje angleškega ali italijanskega jezika 6. končana upravno administrativna šola in najmanj 2 leti delovnih izkušenj ter pasivno znanje angleščine. Kandidati bodo pridobili lastnost delavca v združenem delu s polnim delovnim časom, za nedoločen čas in s pogojem trimesečnega poskusnega dela. Ponudbe z opisom dosedanjega dela, življenjepisom in dokazili o izobrazbi sprejema 15 dni po objavi SGP ..PIONIR", Kettejev drevored 37, Kadrovski oddelek. Novo mesto. Kandidati bodo o rezultatih razpisa obveščeni v 30 dneh po zaključku oglasa. telefon: sitotisk krZe Črnomelj KOMISIJA ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA PRI AVTOMOTO ZVEZI SLOVENIJE LJUBLJANA objavlja prosta dela in naloge AVTOMEHANIKA za TTB Otočec Pogoj: končana poklicna šola avtomehanske smeri in izpit za voznika B, C in E kategorije. Pismene ponudbe sprejema v roku 15 dni po objavi Avto-moto zveza Slovenije, TTB Otočec. DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLU2B »SLOVENIJALES—STILLES" Tovarna stilnega pohištva in notranje opreme, n. sol. o., SEVNICA OGLAŠA DELA IN NALOGE: 1. NA DISKETI - 1 izvajalca 2. TAJNIKA SAMOUPRAVNIH ORGANOV - 1 izvajalca 3. VZDRŽEVALCA ZA KLEPARSKA IN VODNOIN STALATERSKA DELA - 1 izvajalca Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame FOTOTEHNIKA NOVO MESTO GLAVNI TRG 7 objavlja prosta dela in naloge KNJIGOVODJE z nepolnim delovnim časom Kandidat mora imeti najmanj srednjo šolo ekonomske smeri in najmanj tri leta delovnih izkušenj v knjigovodstvu. Pismene ponudbe naj kandidati pošljejo na gornji naslov v 15 dneh po objavi. MARIJE VIDIC Od kandidatov zahtevamo, da izpolnjujejo splošne pogoje in imajo: pod 1: srednješolsko izobrazbo ekonomske ali upravno administrativne smeri, izbrani kandidat bo opravil tečaj jz programiranja pod 2: višja ali srednješolska izobrazba ekonomske ali upravne smeri, zaželena praksa pod 3: KV vzdrževalec za kleparska in vodnoinštalaterska dela Za vsa dela velja 3-mesečno poskusno delo. Od kandidatov zahtevamo, da so moralnopolitično neoporečni. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom sprejema kadrovska služba 15 dni po objavi oglasa. O sprejemu bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po izteku roka za vložitev prijav. iz Poloma se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, posebno pa vaščanom Poloma, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in sočustvovali z nami. Hvala vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo za darovano cvetje kolektivoma TOZD Govedoreja in TOZD Mesarija ter ostalim. Zahvaljujemo se tudi župniku iz Hnj za poslovilne besede. Žalujoči: otroci Alojz in Metod z družinama, Marija, Cirila in Slavka SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE »PIONIR" NOVO MESTO, TOZD STROJNO PROMETNI OBRAT, objavlja naslednja prosta dela in opravila: 1.4 KLJUČAVNIČARJE 2.4 MEHANIKE za Outinord opaže in mehanizacijo 3. 2 MEHANIKA - vzdrževalca PREDSEDSTVO SKUPNOSTI OSNOVNIH SOL ČRNOMELJ Pogoji: 1. — 3. končana poklicna šola ustrezne smeri in najmanj 2 leti delovnih izkušenj Kandidati bodo pridobili lastnost delavcev v združenem delu s polnim delovnim časom, za nedoločen čas in s pogojem trimesečnega poskusnega dela. Ponudbe z opisom dosedanjega dela, življenjepisom in dokazili o izobrazbi sprejema 15 dni po objavi SGP „PIONIR", Kettejev drevored 37, Kadrovski oddelek. Novo mesto. Kandidati bodo o rezultatih razpisa obveščeni v 30 dneh po zaključku oglasa. objavlja prosta dela in naloge Ob boleči in prerani smrti našega ljubega moža, ata, starega ata, brata, strica in svaka TAJNIKA SKUPNOSTI Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in drugimi predpisi, izpolnjevati še naslednje pogoje: — višja izobrazba pravne ali pedagoške smeri — organizacijske sposobnosti — družbenopolitična in moralna neoporečnost Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju1 pogojev pošljite na naslov: Predsedstvo skupnosti osnovnih šol pri Osnovni šoli ,,M ILKA ŠOBAR — NATAŠA" Črnomelj, Kurirska pot, v 15 dneh po objavi. JOŽETA KUŽNIKA iz Trebče vasi pri Žužemberku se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in vaščanom, ki ste pokojniku darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Posebno zahvalo izrekamo tovarni 1MV Novo mesto za podarjene vence in poslovilne besede ob odprtem grobu, posti Novo mesto, KZ Žužemberk, Gasilskemu društvu Dvor, dr. Kocutarju za lajšanje bolečin ter župniku za opravljeni obred in vsem, ki so ga spremili na njegovi prezgodnji zadnji poti. Žalujoči: žena Pepca, hčerki Milena z družino in Jožica, brat in sestre z družinami ter drugo sorodstvo Zaradi tiskarske napake v Dolenjskem listu z dne 11. maja 1978 preklicujemo celotno objavo prostih del in nalog in objavljamo pravilno besedilo objave: KOMUNALNO IN GRADBENO PODJETJE „NOVOGRAD" NOVO MESTO, n. sub. o objavlja naslednja prosta dela in naloge: - V TOZD VODOVOD IN KANALIZACIJA 1. POMOČNIKA DIREKTORJA 2. KV VZDRŽEVALCA Novoles Novo mesto—Straža TOZS „SIGMAT" BRESTANICA objavlja naslednja prosta dela in naloge: - RAČUNOVODJA pogoj: višja šola ekonomske smeri in 4 leta prakse ali ekonomska srednja šola in najmanj 8 let prakse v računovodstvu - KNJIGOVODJA SALDA KONTI JA Pogoj: ekonomska srednja šola in 2 leti prakse - ADMINISTRATOR—FAKTURIST Pogoj: dveletna administrativna šola in znanje strojepisja - 2 KV KLJUČAVNIČARJA za vzdrževanje - 2 KV ELEKTRIČARJA za vzdrževanje - 2 KV KLJUČAVNIČARJA za proizvodnjo - 1 KV STRUGAR - 1 KV REZKALEC - 1 KV LIČAR Pogoj: ustrezna poklicna šola, zaželena praksa - 2 KV ALI PK VARILCA Pogoj: poklicna šola ali ustrezen varilski tečaj in 2 leti prakse Prednost imajo kandidati z odsluženim vojaškim rokom. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na Novoles - TOZD „S!GMAT" BRESTANICA v 15 dneh po objavi. Odgovore na prijave bodo kandidati dobili v 15 dneh po izteku roka objave. - V DELOVNI SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB: 3. KALKULANTA I 4. STROSKOVNO-OBRATO VNEGA KNJIGOVODJE 5. KNJIGOVODJO OD Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1: — gradbeni tehnik ali geometer s 5 leti delovnih izkušenj in opravljenim strokovnim izpitom pod 2: — vodovodni inštalater, strojni ključavničar ali kak drug poklic s stopnjo poklicne šole kovinarske smeri ali industrijske šole z 1 letom delovnih izkušenj pod 3: — gradbeni tehnik s 4 leti delovnih izkušenj pod 4: — ekonomski tehnik z 2 letoma delovnih izkušenj pod 5: — ekonomski tehnik z 1 letom delovnih izkušenj Kandidati za objavljena dela in naloge vložijo prijave v 15 dneh po dnevu objave na naslov: Komunalno in gradbeno podjetje „Novograd" Novo mesto, kadrovska služba, Germova 3. Prijavljeni kandidati za objavljena dela in naloge bodo obveščeni o izidu izbire v roku 30 dni po preteku roka objave. Nepričakovano nam je usoda iztrgala iz družinskega kroga našo dobro ženo, mamo in staro mamo, sestro ter teto JOŽEFO MARN Jezero št. 1, Trebnje Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani v najtežjih trenutkih ter darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje ter pokojnico v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sosedom, vaščanom ter sorodnikom in znancem za pomoč v najtežjih trenutkih, zlasB pa dr. Kranjcu za zdravljenje težke bolezni ter zdravstvenemu osebju Trebnje. Zahvaljujemo se kolektivom Elektro Ljub" ljana, Figovec Ljubljana, SGP Grosuplje, Novoles Trebnje iJ* Novotcks Novo mesto, pevcem ter župniku za opravljeni obred. Žalujoči: mož Franc, sinovi Franc, Lojze, Janez, Milan, Jože, hčerki Marija in Slavka z družinami ter sestra Ančka z otroki TELEVIZIJSKI SPORED 10 TOREK, 23. V. trgovska hiša maximarket Ljubljana petek, 19. v. I© trgovska hiša maximarket Ljubljana 5.00 tv V ŠOU: Ruščina, Od do petka, Živa bitja p.°0 TV V SOLI: Angleščina, ?“*nka, Zgodovina .00 TV V SOLI, ponovitev I-JS POROČILA '•20POLIEDERH3 •«°STRŽEK !“*J0 OBZORNIK SLOVENSKI ROCK: ^REJ šifrer Andrej Šifrer je v zadnjem času najbolj znan med samostoj-„mi izvajalci pop glasbe na ^venskem. Mladi Kranjčan poje *Wčno lastne pesmi; od začetnih ah»US°v’ s0 ^ili pretežno _Pavnega značaja, je dorasel tudi ^evnejSim izpovednim pesmim (o ? ®*zni, o odnosih med ljudmi 7?^ Glasbena plat njegovega Jv!®]®nja je svojevrstna mešanica **4nih stilov, pogosto se naslanja j j. a*neriško glasbeno tradicijo. D, re* je doslej posnel dve mali v kratkem pa bo izšla J*8oya velika plošča z naslovom °J> iilji S te bodo tudi skladbe, ki jih bomo slišali v tokratni oddaji o slovenskem rocku. 18.43 CELICE, MILIJARDE NAJMANJŠIH RAČUNALNIKOV Človeku nenehno preti nevarnost, kajti njegovo telo je ranljivo. Ob težkih poškodbah je nemočno in ponesrečenci bi izkrvaveli, če jim ne bi takoj pomagali s sodobnimi medicinskimi posegi. Ljudje lahko živimo le ob delovanju množice zapletenih organov, ki so sestavljeni iz milijard celic. Vsaka od teh ima določeno nalogo in med seboj uigrano delujejo v tkivih ali celičjih. Osma oddaja iz nanizanke Človekovo telo bo torej govorila o celicah. 19.10 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 OMROK 78 21.05 RAZGLEDI: KRENITE V SMERI Krenite v smeri - to je geslo za vojaško enoto, ki bo skušala najti dva pogrešana planinca. Slabo vreme ju je zadržalo visoko v Alpah. Sta se zatekla v kakšno zavetišče? Sta se zaplezala ali ju je zajel plaz in sta izgubila življenje? Tega vojaki ne vedo, zato se bodo dva dni borili z neprijaznimi gorami, da bi se prebili do pogrešanih. Na nadmorski višini okoli 2500 m je nenehno 15 stopinj C pod ničlo. 21.35 ,TV DNEVNIK 21.55 R. Graves: JAZ, KLAVDIJ Iz Gremanije pride novica o velikih izgubah rimske vojske. Avgust je ves iz sebe in hoče tjakaj poslati naslednika Postomusa, toda ne more ga najti Livija, ki še naprej spletkari, se Postomusa znebi s pomočjo njegove ljubice Liville. Mladi Klavdij se popolnoma umakne iz družabnega dvornega življenja. Največ časa preživi v knjižnici. Ko dvema zgodovinarjema pove, da bo začel pisati družinsko kroniko, mu namigneta, da sta bila njegov oče in ded zastrupljena, ker sta se zavzemala za republiko. Svetujeta mu, naj še naprej igra nespretneža in neumenža, če hoče preživeti Uvidela sta namreč, da se za Klavdijevo čudno zunanjostjo skriva bister um. 22.45 POROČILA 17.15 TV dnevnik - 17.35 TV koledar — 17.45 TV drom — 18.15 Razvoj jugoslovanskega vojnega letalstva - 18.45 Glasbeni klub -19.30 TV dnevnik - 20.00 Kulturni mozaik - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.20 Portreti: Djuro Salaj -22.05 Srednjeveška in renesančna glasba - 23.05 Zabava vas Benny Hill 8.30 TV V SOLI: Angleščina, Cas zorenja, Geometrija, TV vrtec, Klis 10.00 TV V SOLI: Prirodoslovje, Risanka, Glasbeni pouk 14.30 TV V SOLI, ponovitev 17.20 POROČILA 17.25 GLASBA PRED KAMERO Tokrat se nam bo predstavil vodilni angleški operni pevec Ben Luxon. Govoril bo o svojih pogledih na glasbeno umetnost in o izvajanju skladb, za zaključek pa bo zapel nekaj pesmi, Papagenovo arijo iz Mozartove opere Čarobna piščal ter pesmi Musorgskega in Mendelssohna. 17.55 OBZORNIK 18.05 OD SOLE DO DOMA: RAZIGRANI DNEVI SREDA, 24. V. JpBOTA, 20. V. I© trgovska hiša maximarket Ljubljana 1 jj-00 POROČILA PROFESOR BALTAZAR j}* Z BESEDO IN SLIKO: J^TA SKRINJICA, 1 del I VRTEC NA OBISKU: KAJ VE 1 JpClBAN O PROMETU TEHTNICA ZA TOČNO tehtanje ; ’-l5 PISANI SVET: JEŽ DELO™° loas , SODOBNI KI: IVAN MOHO- 11.00 JUGOSLOVANSKA TRIM-SKA TELEVIZIJA 11.35 in 15.45 POROČILA 15.50 TREPČA: RIJEKA, nogometne tekme prenos 17.40 OBZORNIK 17-50 PASTIRCI, film Po motivih istonaslovne povesti Franceta Bevka je pred petimi leti režiser France Štiglic posnel Pastirce. Dogajanje je postavljeno v okolje primorskih hribov, sotesk in pašnikov. Blaginja ni nikdar zašla tjakaj, kjer je bilo vselej dovolj revščine in trdega dela za vsakdanji kruh. Film se le bežno dotakne socialnih razlik med pastirci, ki se zatekajo v svet domošljije, se igrajo in hrepenijo po širšem svetu. Igrajo M. Levstek, B. Ropotar, A. Cevko, K. S in ur, J. Zupan in drugi. 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.05 KOLAČEK SREČE, film Film z gornjim naslovom, ki ga je ameriški režiser Billy VVilder posnel 1966, sodi v sklop stvaritev, za katere je značilno satirično prikazovanje ameriškega načina življenja. Wlder je znan filmar in s tem delom je utrdil sloves, ki si ga je pridobil s filmi, kot so Sedem let skomin, Nekateri so za vroče, Sladka Irma itd. Filmski kritiki so ..Kolaček sreče", delo, ki pripoveduje o televizijskem snemalcu in njegovi nesreči ob snemanju nogometne tekme, označili za družbeno satiro, kljub tej enostranski oznaki pa lahko pričakujemo dve uri prijetne zabave, saj premore film precej komičnih zapletov. V glavnih vlogah nastopajo J. Lemon, R. Rich, C. Osmond, R. West, za vlogo advokata pa je Walter Matthau dobil oskarja. 22.10 TV DNEVNIK 22.25 POSNETEK S SVETOVNEGA PRVENSTVA V BOKSU 17.45 Plus pet - 18.45 Gledališče v hiši - 19.30 TV dnevnik - 20.00 E. de Filippo: Milijonarski Neapelj (2. del gledališke predstave) - 21.30 24 ur — 21.40 Feljton NEDELJA, 21. v. K> trgovska hiša maximarket Ljubljana 1 POROČILA Ja * °C ZBOROVSKEGA PET-9 iiSTAL SEM PARTIZAN 9A625 in ^USEZNIKI An HOOD, nadaljevanka nadai- televizijci so posneli od J®Vai>ko, ki se v marsičem loči Honri, Pre|iloge o Robinu moy ’ Pa tudi od že posnetih fil-se to temo. Literarna predloga osebno^a kinoma s Hoodovo vvoodsu ’ z uPornikom iz sher-in daj ega 8°zda, ki jemlje bogatim PriCui^/evnirn* v središču dogajanja dvorih nadaljevanke pa bodo Rihajj *Pletke ob odhodu kralja v°jno. „ Levjesrčnega na križarsko eveda ne bo nadaljevanka nič manj napeta, Hoodove dogodivščine ne bodo potisnjene v ozadje. 11.30 KMETIJSKA ODDAJA 12.30 POROČILA 14.55 in 16.45 PRENOS. S SVETOVNEGA PRVENSTVA V MOTOKROSU IZ OREHOVE VASI 15-55 BRITANSKA ENCIKLOPEDIJA 16.20 POROČILA 16.25 OKROGLI SVET 16.40 ŠPORTNA POROČILA 17.45 TUJEC NA BEGU, film Izpuščeni zapornik v širših prostranstvih New Mexica išče sestro svojega prijatelja, da bi ji izročil sporočilo. Najde jo mrtvo, sum za umor pa pade nanj, zato beži. Policija išče tujca, končno pa resnica le pride na dan. Taka je okvirna vsebina kriminalke, ki jo je mojster za napete akcijske filme, ameriški režiser Donald Siegl, posnel pred enajstimi leti. Igrajo H Fonda, M. Parks, D. Duryca, S. Mineo, L. Bochner, M. Burns in drugi. 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK ELJEK, 22. V. trgovska hiša maximarket Mubljana Tv v s »Jikov 7H "OLI: Klub mladih teh- Vesolje Materinščina, , pono- r. fcus-tfviarp, Sfc “e-DEM STOPNIC DO GLAS-“^TANSKA ENCIKLO- I$0£0rNIK . Jv* ie m naslovom bomo gle- £ SJT? oddajo iz nanizanke "jv«*,,, Ze odločali. V samou-*®*ializinu delavci sami UH n0'dr~!ava pa * umika s Ite-ija/T lJ družbenopolitičnega ‘erneU za tako odmiranje SAMOUPRAVNI državnosti je uveljavljanje samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja. Kako snujejo samoupravne splošne akte, s kakšnimi težavami se pri tem srečujejo, o tem bodo pripovedovali delavci škofjeloške Gorenjske predilnice. 18.15 pes, Človekov prijatelj Prva od dveh oddaj o psih bogo-vorila o zgodovini teh živali in o sodobnih pogledih na vzgojo psov. Videli bomo tudi akcije miličnikov s šolanimi psi, ki preprečujejo širjenje mamil, pomagajo pa odkrivati tudi kriminalce in ponesrečence. 18.45 MLADI ZA MLADE 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.05 BENECANKA, drama Benečanka, delo neznanega pisca iz prve polovice festnajstega stoletja, je pričevanje o italijanski renesančni družbi. Ob delih Machiavellija in Ruzanteja je Benečanka ogledalo in kritika navidezno bogata in izobražene družbe, ki jo izpodkopavajo politična trenja. Komedija prikazuje izsek iz življenja vladajočih slojev, ki nimajo nikakršnih moralnih zadržkov. Uprizoritev Benečanke je pri- 18.40 PO SLEDEH NAPREDKA 19.10 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 MEDNARODNA OBZORJA: KOLIKO JE SLOVENIJA NEUVRŠČENA? Ze iz naslova je razvidno, da bo oddaja posvečena Sloveniji in njenim stikom z neuvrščenim svetom, zlasti na gospodarskem in kulturnem področju. Neuvrščenost je temeljna zunanjepolitična usmeritev naše republike, toda pri praktičnem I© 20.05 K. Klarič: S POLNO PARO, nanizanka Drevi bo na sporedu prva od devetih oddaj zagrebške nanizanke S polno paro. Osrednja tema bo gradnja in nadaljnja usoda neke tovarne. Vzporedno s tovarniškim razvojem se oblikujejo tudi odnosi med delavci. Scenarist Kazimir Klarič je skušal kritično presoditi razmere v samoupravni sredini, kjer delavci po svoje razmišljajo o delu, medsebojnih odnosih, kulturi, politiki in še čem. Nanizanko je režiral Mario Fanelli, glavne vloge pa igrajo M. Madarevič, F. Šovagovič, V. Drach, Z. Lepetič, M. Sanger, R. Bašič, A. Karič in vrsta drugih znanih igralcev. 21.10 PRI JEPOLJE 21.40 TV DNEVNIK 21.55 Športni pregled 22.40 POROČILA 14.55 Nedeljsko popoldne - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Dokumentarna oddaja - 20*50 Včeraj, danes, jutri - 21.10 Celovečerni film trgovska hiša maximarket Ljubljana 1 nate sanje. Film je posnel mladi slovaški režiser Dušan Huiak in v njem združil najboljše lastnosti čehoslova-ške kinematografije. Ko je bil pred dvema letoma posnet, je dobil prvo nagrado domačih gledalcev, prikazan pa je bil tudi na letošnjem beograjskem Festu. Igrajo J. Nvota, I. Bittova, J. Hinomaz, M. Mot-tlova. L. Kroner in drugi. 21.30 MAJHNE SKRIVNOSTI VELIKIH KUHARSKIH MOJSTROV 21.40 MINIATURE: IGRA IN PROTIIGRA Drevi se nam bo predstavil znani gledališki igralec in precej manj zna- ČETRTEK, 25. V. I© trgovska hiša maximarket Ljubljana 8.35 TV V SOLI: Dnevnik 10, Vloga Jugoslavije, Vzhodna Makedonija, Simbol in nasprotje 10.00 TV V SOLI: Kocka, kocka, Risanka, Film 16.10 POROČILA 16.15 TREPČA: RIJEKA, prenos nogometne tekme 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.05 FILM TEDNA: ROŽNATE SANJE Jolanka živi v ciganski vasi, Jakub pa je osemnajstleten poštar, ki prinaša v njeno vas novice iz sveta. Jolanka in Jakub se imata rada, razen nekaj izjem pa vaščani njunega razmerja nočejo razumeti, celo obsojajo ju. Po smrti stare matere Jo-lanke nič več ne veže na vas, zato se z Jakubom odpravi v mesto, skupnemu življenju- naproti. V majhni sobi Jolanka sanja o beli hiši, ker pa ji Jakub ne more ustreči, ga zapusti. Obema tako ostanejo samo še rož- 19.50 DAN MLADOSTI, prenos 21.05 VRHOVI ZELENGORE, film Domači film z gornjim naslovom predstavlja izsek iz bojev na Sut- sodelovanju še zmeraj obstaja vrsta težav in zagat. Pogosto gre za posledice razmer, ki jim botruje prepočasno spreminjanje preživele miselnosti. 20.55 M. Dombrowska: NOCl IN DNEVI 21.45 JULIJA Ljubitelje baletne umetnosti bo gotovo pritegnil sovjetski film o balerini Nadeždi Pavlovi, dobitnici številnih mednarodnih nagrad. Zvedeli bomo marsikaj zanimivega iz njenega življenja in dela, največ pa o pripravi vloge Julije iz Sergeja Prokofjeva baleta Romeo in Julija. 22.15 TV DNEVNIK 17.15 TV dnevnik - 17.35 TV koledar - 17.45 Pionirski TV studio — 18.15 Žvljenje .knjige - 18.45 Dnevnik 10 - 19.05 Kulturni pregled - 19.30 TV dnevnik - 20.00 V središču - 20.50 Akcije - 20.55 24 ur - 2.15 Varstvo okolja - 22.00 Izviri ni pesnik Tone Kuntner. Videli bomo odlomke iz vlog, ki jih je najraje igral, iz njegove pesniške zbirke Ledene rože, ki zdaj čaka na izdajo pri založbi Obzorja, pa so televizijci izbrali tiste pesmi, ki so tipičen odsev Kuntnerjeve miselnosti in odnosa do življenja. 21.50 TV DNEVNIK 19.30 TV dnevnik - 20.00 Izbor v sredo - 22.00 TV dnevnik 9.00 TV V SOLI: Dan mladosti 10.00 TV V SOLI: Francoščina 10.30 TV V SOLI: Risanka, Fizika 11.05 TV V SOLI: Za najmlajše 12.05 PLUS PET 15.00 TV V SOLI, ponovitev 17.15 POROČILA 17.20 AVTOMOBILI IN UUDJE 18.15 OBZORNIK 18.30 PROFESOR BALTAZAR 18.40 TEHTNICA ZA TOČNO TEHTANJE 19.10 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK Mandič. Alan N uri in drugi. 22.35 TV DNEVNIK 17.15 TV dnevnik - 17.35 TV koledar - 17.45 Dan zmage — 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 Ali morda veste? - 19.30 TV dnevnik - 19.50 Dan mladosti - 21.00 Glasbena oddaja - 21.35 Od glave do pete - 22.50 24 ur jeskL Gre za boj partizanov za Lju-bin grob, kjer je 4. črnogorska brigada zaustavila sovražnika in zaščitila umik ranjencev in Vrhovnega štaba. Glavne vloge igrajo Sergej Bondarčuk, Bata Žvojinovič, Voja Mitič, Josephine Chaplin, Veljko r PRVI RADIJSKI PROGRAM PETEK, 19. V. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo (Srednjeveški trg Višnja gora). 9.30 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti. 11.03 Znano in priljubljeno. 12.10 Z orkestri in solisti. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. A. Cankar: Poskusi s križnicami v podnebju), e. 13.50 C 12.40 lovek in Pihalne godbe. 14.05 Glasbena pravljica. pravilo Stalno slovensko gledališče iz Ttsta, režiral jo je Mario Uršič, v glavnih vlogah pa nastopajo L. Bogateč, M. Sardoč, S. Bonisegna, B. Bratuž, Z. Rodošek, S. Kobal in drugi. 21.15 KULTURNE DIAGONALE 21.55 TV DNEVNIK 17.15 TV dnevnik - 17.35 TV koledar - \1AS Velika predstava na morskem dnu - 18.00 Dositejeve basni - 18.15 Sodobni svet - 18.45 Mladi za mlade - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Športna oddaja - 20.30 Dokumentarna oddaja - 21.00 24 ur - 21.10 Celovečerni film predalpskem Pihali zdravje. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 15.45 Naš gost. 18.05 Moment musical. 19.45 Minute z ansamblom Stiije kovači. 20.00 Stop pops 20. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih. 22L05 Literarni nokturno. 23.15 Jazz pred polnočjo. 0.05-4.30 Nočni program. SOBOTA, 20. V. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Pionirski tednik, 9.35 Mladina poje. 11.20 Svetovna reportaža. 12.10 Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. D. Dretnik: Skrb za vzdrževanje gozdnih cest). 12.40 Veseli domači napevi 14.05 Gremo v kino. 15.45 S 1 18.05 Pesem nas Glasbena abeceda. 19.45 Minute z ansamblom Atija Sossa. 20.00 Srečanja (kviz). 21.00 Za prijetno razvedrilo. 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 Popularnih dvajset 0.05-4.30 Nočni program. NEDELJA, 21. V. 7.15 Zdravo, tovariši vojaki! 8.07 Radijska igra za otroke (M. Marinc: Kresna noč). 8.37 Skladbe za mladino. 9.05 Se pomnite, tovariši! 10.05 Nedeljska panorama lahke ).30 Hu: tedna. 11.00 Pogovor s poslušalci. 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 13.20 Za kmetijske proizvajalce. 14.05 Nedeljsko popoldne. 17.50 Radijska igra (M. Djurdjevič: Načrtovano življenje). 19.45 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Skupni program JRT. 23.05 Literarni nokturno (A. Brelec: Pesmi). 23.15 Plesna glasba za vas. 0.05-4.30 Nočni program. PONEDELJEK, 22. V. 8.08 Rii 9.4i Glasbena matineja. 9.05 9.20 Izberite pesmico. Vedre melodije. 11.03 Za iji vsakogar nekaj. 12.10 Veliki revijski 12.30 Kmetijski nasveti orkestri, (inž. S. Pitanja il ' Cepin: mladih f trga. £30 glasbe. 10. j umore ska tega Gospodarnost ovedi). 12.40 ihalhe godbe. 14.05 Amaterski zbori pred mikrofonom. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 Kulturna kronika. 18.05 Izročila tisočletij (Ljudske pesmi o naravi). 18.25 Zvočni signali. 19.45 Minute z ansamblom Vilija Petriča. 20.00 Kulturni globus. 20.10 J. Haydn: Nezvestoba in razočaranje (opera). 22.20 Popevke Iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Literarni nokturno (H. Giacomelli: Vračanja). 23.15 Za ljubitelje jazza. TOREK, 23. V. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo itopnio. 9.30 Iz glasbenih šoL 11.03 Promenadni koncert. 12.10 Danes smo izbrali. 12.30 Kmetijski nasveti (J. Juvanec: Pridelovanje fig v primorskih vrtovih). 12.40 Po domače. 14.05 V korak z mladimi 15.45 Narava in človek. 18.05 Obiski naših solistov. 19.45 Minute z ansamblom Francija Puharja. 20.00 Slovenska zemlja v besedi 20.30 Radijska White: Vojaki). 21.10 J- kaskade. 22.20 Skupni program JRT. 23.05 Literarni nokturno (Gregorčičeve ponarodele). 2 3.15 Popevke se vrstijo. 0.05-4.30 Nočni porgram. SREDA, 24. V. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Nenavadni pogovori. 9.25 Zapojmo pesem. 9.40 Aktualni problemi marksizma. 11.03 Po Talijinih poteh. 12.10 Veliki zabavni orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. J. Sile: Poleganje žita kljub obilnemu gnojenju). 12.40 Pihalne godbe. 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene kulture. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 Spomini in pisma. 18.05 Mladi mladim. 19.45 Minute z ansamblom Slavka Žnidaršiča. 20.00 Koncert iz našega studia. 22.20 S festivalov jazza. 23.05 Literarni nokturno (F. Godina: Jezdec brez konja). 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe. 0.05—4.30 Nočni program. ČETRTEK, 25. V. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radjjska šola za višjo stopnjo. 9.35 Jugoslovanski narodi pojo maršalu Titu. 11.03 Uganite, pa vam zaigramo. 12.10 Zvoki znanih melodij. 12.30 Kmetijski nasveti (Inž. T. Kondare: Kako ie s prodajo telic in krav ljave pasme). 12.40 Od vasi do vasi 14.05 Kaj radi poslušajo. 14.30 Anekdote o Titu. 15.45 Jezikovni pogovori (prof. F. Jakopin). 19.45 Mi pesmi in igra (R. Zvočne 18.05 Z opernih odrov. Minute z ansamblom Jožeta Privška. 20.00 Prenos sklepne prireditve ob dnevu mladosti iz Beograda. 21.30 Lepe melodije. 22.20 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov. 23.05 Literarni nokturno (Pesmi o Titu). 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov. 0.05-4.30 Nočni program. L1501) - 18. ma;a 1978 DOLENJSKI LIST 21 tedenske Četrtek, 18. maja - Erik Petek, 19. maja - Vito Sobota, 20. maja — Bernard Nedelja, 21. maja - D rej če Ponedeljek, 22. maja - Milan Torek, 23. maja - Željko Sreda, 24. maja - Ivan Četrtek, 25. maja - Urban LUNINE MENE 22. maja ob 14. in 16 min. ščip BRESTANICA: 20.-21. amer. kriminalni film „Past za inšpektorja Kalamana" BREŽICE: 19. - 20. angl. film „Grof Monte Kristo", 21. - 22. amer. barvni film „Malo mesto v Teksasu", 23. - 24. angl. barvni film ..Kasandrin most“ ČRNOMELJ: 21. 5. ital. film .Afrika ekspres" 23. 5. amer. risani film „Nore dirke Toma in Jeryja“, 25. 5. franc, drama ..Podivjana ovca" KRŠKO: 20. - 21. amer. film ..Železna pest", 24. 5. amer. film ,,Rocky“, 25. 5. slov. film ..Čudoviti prah" MOKRONOG: 20. - 21. ..Clovek in mačka odkrivata svet" NOVO MESTO: 20.-21. amer. vojni film ..Bitka za Midway“, 22. -23. slovenski mladinski film „Ko zorijo jagode", 24. - 25. kitajski barvni film „Iz zmage v zmago" SEVNICA: 20. - 21. ..Nevarni poklic", 24. 5. „Dolina miru" RIBNICA: 20. - 21. amer. barvni film ..Avtocesta nasilja" TREBNJE: 20. - 21. karate film „V službi Interpola" SLUŽBO DOBI SAMOSTOJNO frizersko pomočnico sprejmem. Slavka Južnič, Drska 53, 68000 Novo mesto. MLAJŠO UPOKOJENKO ali starejše samsko dekle sprejmem za pomoč in družbo. Milica Povhe, Raka. KATERA STAREJŠA ŽENSKA (do 60 let), ki je socialno zavarovana, bi šla za primemo mesečno plačilo, hrano in stanovanjc v Belo krajino k starejši ženski za pomoč pri delu v hiši in okoli nje? Ponudbe pod ..POSTENA” pošljite na upravo lista. IŠČEMO dopoldansko varstvo za 13-mesečno deklico, po možnosti na Dfski. Babič, Šegova 18. FRIZERSKI SALON „MILKA”, NOVO MESTO, PARTIZANSKA 3, SPREJME FRIZERSKO POMOČNICO. STANOVANJA IŠČEM enosobno stanovanje v bližini Novega mesta. Ponudbe pod šifro ..ZAČASNO”. MLADA uslužbenka išče neopremljeno sobo v Novem mestu. Naslov v upravi lista (1789/78). VEČJE NOVO STANOVANJE v Domžalah zamenjam za stanovanje ali hišo v Novem mestu, Trebnjem ali okolici. Ponudbe pod „DOGOVOR”. IŠČEM sobo in kuhinjo ali vsaj večjo sobo. Oglasite se na naslov: Marjana Košljar, Bela cerkev 13 ali telefon 22-131 dop. Motorna vozila PRODAM zastavo 750, letnik 1970, registrirano 1 leto. Kastrevc, Jablan 32, Mirna peč. PRODAM renault 4, letnik 1974. Informacije na telefon 22-184 in 22-479. PRODAM MAN, letnik 1970, kaso-nar s cerado, 4,5 tone, kason 4,5 x 2,20 m. Nada Sotlar, Gorica 8, 68273 Leskovcc. PRODAM avto Opel karavan, letnik 1972. Tomaž Lampe, Šentjernej 35. PRODAM zastavo 750, leto izdelave 1976. Možnost nakupa s kreditom. Tomo Luzar, Cesarjeva 19, Novo mesto. PRODAM fiat 131 mirafiori, star osemnajst mesecev. Informacije na telefon Novo mesto 21-624, Cajner. POCENI prodam fiat 750, letnik 71, registriran do 18. 2. 79. Branko Kramarič, Zdravilišče Dol. Toplice, telefon 85-730. PRODAM malo rabljen traktor Zetor 4712, traktorsko prikolico z dvojnimi kolesi, plug in brane. Prodam samo kompletno. Cena 145.000.00 din. Ponudbe pod šifro ,,1’RILOŽNOST”. UGODNO prodam zastavo 125 P, prevoženih 45.000 km. Rajko Bevc, Dol. Toplice 75. PRODAM zastavo 750, prevoženih 41.000 km, registrirano do aprila 1979. Rudi Udovč, Vrhovo 14, Mirna peč. PRODAM Z 750. Ogled možen vsak dan. Murn, Poljane 21 pri Dol. Toplicah, ali na telefon 23-817. PRODAM FIAT 750 v voznem stanju, še registriran, letnik 1976. Dolnja Brezovica 7, Šentjernej. PRODAM karamboliran ami 8-72, lahko po delih. Zglasite se pri: Panjan, Dragatuš 1. PRODAM mini 1000, letnik 1971, december. Telefon 71-178. Cena 32.000.00 din. PRODAM avto Fiat 125 PZ, letnik 1972. Cena 33.000,00 din. Naslov v upravi lista (1970/78). ZARADI odhoda k vojakom prodam furgon 430 Z, letnik 1974, in zastavo 750, dobro ohranjeno. Jože Grabnar, Razdrto 8, Šentjernej. PRODAM spačka, letnik 1975, v dobrem stanju. Informacije na telefon 23-823 od 18. do 20. ure. PRODAM avto Zastava 750 de Lux, rabljen. Blažič, Gotna vas 52. PO UGODNI ceni prodam traktor Porsche. Unetič, Sajevce, Kostanjevica. PRODAM fiat 750 L, letnik november 76. Naslov v upravi lista (1800/78). austin 1300, vozen, neregistriran in polavtomatsko foto kamero. Pate, Hideje 15, Trebnje. FIAT 750, letnik 1975, dobro ohranjen prodam po ugodni ceni. Cesta herojev 19. PRODAM zastavo 750 lux, letnik 1972. Ogled možen vsak dan popoldne. Drago Šulc, Prečna 18. PRODAM zastavo 101, letnik 1974, registrirano do maja 79. Polde Okleščen, Loke 5, Straža. PRODAM poltovomi avtomobil z Mercedes Diesel motorjem. Karoserija fiat 620, registriran 1.500 kg, vozen z B kategorijo. Cena 25.000,00 din možnost tudi na kredit. Marjan Čučnik, Regerča vas 95. ZAHVALA f\ ’ Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta in I starega očeta ^ w VIKTORJA KONCILJE lik z Dvora pri Žužemberku mL 'a. Mm se iskreno zahvaljujemo za številno spremstvo in vence KO ZZB NOV Dvor in Žužemberk, ZRVS Žužemberk, Društvu upokojencev Dvor, OO ZKS Dvor, mladincem-jurišnikom OO ZSMS Dvor, gasilskemu društvu Dvor, pionirjem šole Dvor, predstavnikom občinskega odbora ZZB NOV Novo mesto. Naša zahvala tudi Iskri Žužemberk, Novolesu - TOZD žaga Straža, obratu Novolesa v Metliki in Kovinoplastiki Lož. Za zadnje slovo se zahvaljujemo godbi iz Novega mesta in pevskemu zboru Gorjanci iz Straže. Iskrena hvala tov. Zdenku Pečarju, Francu Lavriču in Slavki Andrejčič za poslovilne besede ob odprtem grobu, sosedom za pomoč in tolažilne besede ter dr. Kocutarju za zdravniško pomoč. Hvala vsem, ki ste nam izrazili sožalje in spremili našega dragega očeta k zadnjemu počitku. Žalujoči: žena Vera, sin Mktor z družino, hčerke Vera, Joža in Marjeta z družinami ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata, dedka, tasta, strica in svaka SIMA PAICA oficirja JLA v pokoju se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v naših težkih dneh pomagali. Zahvaljujemo se zdravniškemu in strežnemu osebju internega, kirurškega in pljučnega oddelka novomeške bolnišnice, ki so mu pomagali med njegovo boleznijo. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Radojki Šarac, ki je z izredno prizadevnostjo pomagala našemu dragemu očetu. Zahvaljujemo se vsem njegovim stanovskim tovarišem in prijateljem, ki so v zadnje ure njegovega življenja vnašali toliko upanja in lepih trenutkov. Zahvaljujemo se govornikom JLA iz Novega mesta, ZRVS Novo mesto, ZB Novo mesto in lovski družini Novo mesto za izkazano čast ob zadnjem slovesu, govornikom za iskrene besede, članom kolektivoma Laboda Novo mesto in Opekarne Brežice, novomeški godbi in pevcem za žalostinke in prav vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala vsem, ki so mu prinesli toliko lepega cvetja, nam izrazili sožalje in nam kakorkoli pomagali. Vsi njegovi! Novo mesto, dne 15. maja 1978 KUPIM austin 1300, novejši letnik, lahko s pokvarjenim motorjem. Telefon 61-867 popoldne. V OKOLICI Kostanjevice ali Šentjerneja kupim starejšo hišo ali gradbeno parcelo. Ponudbe pod „UGODNO”. UGODNO prodam dobro ohranjen Opel rekord 1600, letnik 69 z mačnejšim priključkom, primeren za obrtnike. Matkovič, Dol. Toplice 51 a. PRODAM zelo dobro ohranjeno, na novo registrirano škodo, letnik 1969. Oberč, Križišče 6, Raka. PRODAM APN 4, doseže hitrost 80 km/h. Grešak, Dol. Kamenec 61 а, Novo mesto, telefon 22-721. PRODAM zastavo 750, letnik 1973, registrirano do naslednjega leta. . Slobodan Obradovič, Vodnikova 1 /III, Brežice. UGODNO prodam R 8, karamboliran prednji del, motor po generalni. Liberšar, C. na grad 38, 68290 Sevnica. PRODAM motorno kolo Tomos 15 SL, letnik 1976, prevoženih б.000 km, v odličnem stanju. Edi Pečavar, Nestoplja vas 1, 68333 Semič. PRODAM zastavo 750, letnik november 1975. Žabja vas 36, Novo mesto. UGODNO prodam renault R 4, letnik 71, registriran do decembra. Cena 26.000,OOdin. Črmoš-njice 3 pri Stopičah. UGODNO prodam kombi. Janez Pavlin, Vel. Slatnik 18, Novo mesto. PRODAM PO UGODNI ceni prodam malo rabljeno diatonično harmoniko Mengeš, Be, Es, As. Kotnik, Gubčeva 12, Trebnje. PRODAM kosilnico Laverda (15 KM). z vozičkom na volan. Strahinj 18, p. Naklo pri Kranju, telefon (064)47-131. PRODAM obračalnik za BCS. Ivan Rifelj, Gor. Kamencc 2, Novo mesto. PRODAM igralna avtomata za zabavo,- puško Rodeo in avtomatsko kegljišče, dolgo 7 m. Tomaž Lampe, Šentjernej 35. PRODAM šivalni stroj Gritzner. Informacije vsak dan od 8. do 12. ure pri Zupan, Cesta herojev 10, Novo mesto, ali telefon 21-833. NUJNO POCENI prodam Tamron ZOOM objektiv (85-20 mm). Drago Vovk, Bršljin, Kurirska pot 9, Novo mesto. PRODAM tračno žago za hlodovino in gradbeni les. Ivan Jakše, Škijanče 4, Novo mesto. PRODAM voz suhega sena in košnjo v Družinski vasi, 2 osovini za gumi voz in 1 komat. Ivana Gorenc, Ratež 20 a, Brusnice. PRODAM košnjo nemške detelje. Saje, Podgora 14, 68351 Straža. DOBRO ohranjeno kosilnico BCS 127 cm prodam. Veličevič, Krži-šče 9, Raka pri Krškem. PRODAM vzidljiv štedilnik, prosto stojed, nerjaveč, in malo rabljeno hladilno skrinjo (380 1) LTH. Hrovat, Šmihelska c. 20, telefon št. 22-313. PRODAM kravo z drugim teletom, brejo 8 mesecev. Jože Hačevar, Regerča vas 40, Novo mesto. Informacije vsak dan popoldne ali v nedeljo ves dan. PRODAM traktorsko prikolico z nosilnostjo 2 t. Ogled pri Mihu Petkovšku, Drenov grič št. 5, 61360 Vrhnika. PO UGODNI oeni prodam novo traktorsko kosilnico za Pasqalija 18 KS. Anton Kopina, Velika vas 32, Leskovec pri Krškem. PRODAM malo rabljen 15-colski voz ali zamenjam za 16-colskega. Anton Kopina, Velika vas 32, Leskovec pri Krškem. UGODNO PRODAM gablje za BCS in mlatilnico. Jože Zibert, Vinica 10, 68220 Šmarješke Toplice. PRODAM novo kosilnico BCS z garancijo po ugodni ceni. Vinko Plut, Oskoršnica 7, 68333 Semič. KOSILNICO Laverda, generalno popravljeno, prodam. Tomaž Knez, Skrovnik 1, Tržišče. UGODNO prodam 12,13, 14, 15 in 16-colske gumi vozove. Stane Bulc, Jurčkova pot 73, Ljublja-na-Rakovnik. UGODNO prodam samonakladalno prikolico Pionir 17 in puhalnik Tajfun. Praznik, Grmovlje 5, Škocjan. UGODNO prodam dobro ohranjeno dnevno dobo z dvema kavčema. Naslov v upravi lista. PRODAM po ugodni ceni ohranjeno dnevno sobo in televizor. Branko Vukmanovič, Nad mlini 43, Novo mesto; PRODAM odlično ohranjeno slamoreznico Tempo s puhalnikom. Zaplotnik, Letence I, 64204 Golnik. KUPIM TAKOJ kupim kompresor Perkins z motorjem ali Fagram Smederevo. Cvetkovič, Jerebova 16, Novo mesto. KUPIM v okolici Brežic kozolec, Ustnico ali kaj podobnega. Ponudbe s ceno pošljite čimprej na naslov: M. Požega, Zagreb, Gajeva 21,2 nadstropje-dvorišče. KUPIM ohranjeno karoserijo od AMIJA 8. Naslov: Drska 50, Novo mesto. sodu0I ZAMENJAM takoj zazidljivo parcelo v Brežicah za ravno takšno v Novem mestu ali okolici. Informacije: Šegova 1, stanovanje 15, od 18. do 20. ure. PRODAM gozd v velikosti 1,5 ha pri Cclevcu, k. o. Laknice. Naslov v upravi Usta (1743/78). PRODAM 8 arov vinograda v Gričevju, primerno za vikend. Dostop možen z vsakim vozilom. Naslov v upravi lista (1796/78). PRODAM parcelo za vikend ali za stanov, hišo. Rajko Bevc, Dol. Toplice 75. PRODAM 70 arov travnika ali oddam samo košnjo. Martinja vas 26, Velika Loka. PRODAM vinograd z zidanico v Berčicah. Informacije na telefon 77-168. VSELJIVO HIŠO (3 sobe, sanitarije, vrt, sadovnjak, vodovod, elektrika, asfalt) prodam v Semiču 25. Pupič, Lenucijeva 53, Zagreb. PRODAM v Črnomlju na lepem mestu stanovanjsko hišo v gradnji 3-4 faza. Ponudbe pod „GO-TOVINA”. PRODAM hišo z zemljo na lepem prostoru ob asfaltni cesti. Voda in elektrika v hiši. Julka Bauer, Morava 2, 61338 Kočevska Reka. VINOGRAD v Belinju nad Bušečo vasjo prodam. Ana Grad, Zg. Kašelj 89, Ljubljana-Polje. PRODAM vinograd v Straški gori. Naslov v upravi Usta (1828/78). PRODAM gradbeno parcelo v oko-lici Novega mesta. Naslov v upravi Usta (1802/78). MARIJA MEDLE, . ™_ pri Ratežu 10, O*0^’ H jam vse sosede in ya; prenehajo širiti lažnive ker jih bom v nasprotne"' ru sodno preganjala. FRANČIŠKA ZVAB, Selaip« cu 5, prepovedujem e vselej pašo kokoši na zemljišču. Kdor upošteval, ga bom Sanjala. , PETER GERDENC.Gor. l^ 1, Mirna peč, prepoved J . ko vožnjo, hojo in parcelah oziroma tr , Bajerju, k. o. Zagorica- J ne bo upošteval, ga preganjal. * ^el)\ FRANC MACEDONI, prepovedujem vožnjo kakršnekoli škode P ne zemljišču. Kdor te®.n0 upošteval, ga boni so njal. DRAGEMU ih skrbne1"" JANEZU MOHARJU12 ° vasi 61 pri Novem za god ljubeča žena in , mnogo zdravih, srecnin DRAGI1 mami FRANCKI Dolenje vasi pri Otoc njen 52. rojstni dan ve#* posebno pa zdravja, imajo radi. . oirčn*, "TONU Petriču a_ M L i‘ ANT' n i uinu Petriču •« . želimo ob• njegove®'J najboljše, da bi še dog zadovoljen užival sad dela. Vsi njegovi. CENJENE STRANKE otj* V NAJEM oddam dva lokala v isti hiši v veUkosti 38 m2, ki imata vsak svoj vhod s ceste. Zelo primemo za vsako mirno obrt. Hrastar, Bršljin 17, Novo mesto. IŠČEM prostor za mirno obrt na območju Drskc aU Irče vasi. Elektrika in voda obvezni. Naslov v upravi Usta (1825/78). POROČNI PRSTANI! - Najlepše darilo za vašo nevesto vam pripravi zlatar v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze). - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! sem odprl krojaško - „ Smolenji vasi 63 a (" tl Za obisk se pripor' Lojze Becele. ROLETE vseh vrst in žalu*1] jamo in montiramo-sprejema Tončka CvetUčama Črnomelj' VALILNICA NA SENOVEJJJ ča svoje stranke, da P ugodni ceni 1 leto st*^ bele težke, rjave srednj' ( grahaste zelo dobi® domače hranjene. „ lahko vsak dan razenj Hkrati obveščamo, da » hodnem naročilu se® dnevni piščancu P^o JRKHCteb JANEZ in MARIJA SMOLE, Dolenja vas 6, Mirna peč, prepovedujeva pašo živine po njivi na Rebreh. Kdor tega ne bo upošteval, ga bova sodno preganjala. Mijo Gunjilac, SenoV®6j 75—375. OBVEŠČAMO vse lastnik® koristnike vozne Potlh0ii od Puglja^ naprej, da maja 1978 delovna Cenjene uporabnike s da se te delovne udeležijo. Lastnike naprošamo za udeležbo- Po je ZAHVALA _ • jjiF I 3 dolgotrajni in težki bolez ni umrla nasa ljubljena žena m SLAVKA GORŠIČ Zahvaljujemo se vsem, ki so nam v tem težkem času P0-,^ Iskrena zahvala zdravnikom interne bolnice Novo zdravnikom in osebju zdravstvenega doma v Metliki * v času bolezni. Enako se zahvaljujemo osebju Doma p° Metliki. Žalujoči: mož Franjo in sestra Jelka I DOLENJSKI LI$: Časopisno založniško podju.,. _ -mesto - USTANOVITELJ LISTA: občinske DOLENJg^ V* * IZDAJA: Novo mest. ------------ -------- SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika Ribnica, Sevnica in Trebnje. . IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljani J nik: Slavko Lubšina. , ,„vot,1,1 V UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in nik), Ria Bačer, Andrej Bartclj, Marjan Bauer (urednik ažo jan Budja, Milan Markelj, Janez Pezelj, Jože Primc. cfl 1 - - Ivan Zoran in Alfred Železnik. Obliko«1,^ f a Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. UD'!K t.D f Simič. Ekonomska propaganda: Janko Saje, HA JA vsak četrtek - Posamezna številka 5 ,x|jjv3 vT (C1 Jožica Peter IZHAJA ročnina 198 dinarjev, poUetna naročnina 99 din, Pu yv - v - Za inozemstvo 400 din aU 25 ameriških dolarjev o ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - v ..lofa 52100-620—107-32000-009-8-9. , OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 125 din, din,.1 j '>' strani 155 din, 1 cm na srednji aU zadnji strani 2Uu., 0,. d 'i. nadaljnja beseda 4 din. - Za vse druge oglase in 9^ ^]lagV L' do preklica cenik št. 9 od 15. 10. 1977 - Nf P?“28. 3-‘/ sekretariata za informacije IS SRS (št. 421 — 1 /72 P . se za Dolenjski list ne plačuje tenjeljni davek od pr » d°TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v ^^5«°’^ 52100-603-30624 - Naslov uredništva: 68001 No upl8vc- jjefJ talcev 2, p. p. 33, telefon: (068) Novo mesto, Glavni trg 3, p točenih rokopisov in fotografij filmi in prelom: CZP Dolenjski list, Novo mesto tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. nistva: 68uui j»vs- j 23-606 - Na,s'°V23-6l-> n. 33, telefon (068) ^pisn'^ fij ne vračamo - ^ RafVni DOLENJSKI LIST ZAHVALA k toleči izgubi naše diage nepozabne mame, babice, prababice, sestre in tete ANE TORKAR roj. PEHANI zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji »žald* ,axova^* cvetje in vence, nam izrazili ustno ali pismeno na kak drug način počastili njen spomin. Vsi njeni! Novo mesto, Ljubljana, Ptuj SPOMIN 19. maja mineva leto dni, odkar si tako nenadoma odšel, ljubi mož, ati, stari ata, sin in brat ALOJZ VOVK iz Mosta pn Mokronogu srcih ^ S*-Se na P°*» s katere ni vrnitve. V naših P® le OStala ir» nronlra Knlo^inn Vwm lri p°st°- mislijo žena Mari, Lojze, hčerka Marica i ® m Klavdijo, mama, brat Vinko, teta Anica in drugo sorodstvo V SPOMIN Pomlad na njivo Tvojo je i prideš Ti - prišla in čaka, da pride sedla je na rožna tla in joče, ker Te ni. 24. maja bo minilo žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, sestra in teta MARIJA OŽBOLT iz Mlake pri Kočevski Reki S?v na^V<$?’azn.‘ti z mislijo, da Te ni več med nami Odšla . ' ne bom« Je ostala bolečina. Radi bi Ti povedali, da te. °mo mkoh pozabUL ftala ysem> ^ seje * spominja- Vsi njeni! »??®fcvedl 4'H babjek!‘ se je razto- X > JI IIV UUJ/U* za menoj, ti se pa vedno ZAHVA LA V 80. letu starosti nas je zapustil naš dobri oče, dedek in praded MARTIN KOŠALE Vel. Brusnice—Bendje Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste darovali cvetje, vence, nam pomagali v težkih trenutkih in izrekli sožalje. Ifcala kolektivom IMV, Novoteks, Gradis, pevskemu zboru, duhovniku za opravljeni obred in vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti. Sinovi, hčerke, vnuki, pravnuki in drugo sorodstvo ZAHVALA V 56. letu starosti nas je zapustil sin, brat in oče JOŽE PEČJAK upokojenec žel. podjetja Dol. Selce 1 Zahvaljujemo se vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti in darovali vence, pevcem in govornikom žel. podjetja Ljubljana-Moste. Sin Lojze in drugo sorodstvo ZAHVALA V 22. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga in nepozabna žena, mamica, hčerka in teta LJUDMILA KRESE iz Trebelnega Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so jo v tako velikem številu spremili na njeni mnogo prerani zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni pevcem iz Trebelnega, sosedom za nesebično pomoč v težkih trenutkih in njenim bratom iz tujine. Hirala tudi župniku za opravljeni obred. Se enkrat lepa hvala vsem, ki ste našo drago pokojnico spremili do njenega mnogo preranega zadnjega počitka. Žalujoči: mož Srečko, sinova Srečko in Stojan, mama in ata ter sestre in bratje z družinami ■r. V SPOMIN 15. maja je minilo žalostno leto v naši družini. Tvoje plemenito srce ie leglo k počitku. Vendar je spomin nate tako živ, kot da si med nami, draga mama ROZALIJA ZUPAN rojena LUŽAR iz Ponikev pri Trebnjem Vsem, ki obiskujete njen grob, ji prinašate cvetje in prižigate svečke, iskrena hvala. Mož Ludvik in hčerka Milka z družino ZAHVALA Nepričakovano nam je usoda dne 30. aprila 1978 iztrgala iz družinskega kroga našega dragega in skrbnega moža, očeta, strica in svaka JOŽETA CONTA iz Mihovega 26, Šentjernej Iskrena hvala vsem_______ hovo pomoč. Posebno internega oddelka, Ančk. ---------------------------- u. ....... Kramarjevima iz Jesenic ter SGP Pionir Novo mesto, Jožetu, Silvi in Antonu Medved iz Gor. Grčevja ter duhovščini za lepo opravljeni obred. Neutolažljiva žena Kristina, sinovi Jožko in Stanči ter hčerka Dragica, mama, sestri Nežka in Mimica z družino ZAHVALA Nepričakovano nam je usoda iztrgala iz družinskega kroga našega dobrega moža, očeta in starega očeta PETRA BAHORIČA iz Dolenjcev 14 - Adlešiči Iskrena hvala Branku, Sonji in Igorju, ki so mu prvi priskočili na pomoč, sosedom in vaščanom za nesebično pomoč, enako tudi sorodnikom in znancem. Prav lepa hvala kolektivom TOZD Begrad, ZD Novo mesto, IMV-obrat Adlešiči, organizaciji ZB Adlešiči, GD in LD Adlešiči, tov. Starešiniču in tov. Cvitkoviču za poslovilne besede, pevkam iz Adlešič in župniku za opravljeni obred. Vsem, ki ste pokojniku darovali cvetje in vence in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, iskrena hvala. Žalujoči: žena Anica in otroci z družinami Dolenjci, dne 9. maja 1978 Ji jfbSKKS; ie ne v** pjOr^ -i IB . ... J b' m * °'J. se Jaloni-[Ne siobraz LS61* m ko je zagledal Hta Spl°h n?m«enf’ M ]t raztogotil še V ** ie pahnil od sebo. • fir vrni^a hi proseče sklenila e ^etile^sta6 Ži*e m *encU»; oči so se ^išm^ ’USta 80 « mu penila od jeze. Tisti posmehujoči obraz njemu nasproti, tihota, ki je hkrati nastala ob tem prepiru, vse ga je skrajno dražilo. Pograbil je ženo spredaj za obleko, jo udaril z drugo roko preko glave in jo tako silovito sunil nazaj, da ji je odrtgal obleko s prsi in da je s težkim udarcem padla vznak. Vse je za hip osupnilo. Krčmar je tekel skozi vrata klicat ženo, ki je že spala, igralci so skočili s svojih sedežev, berač se je zbudil, gosposka družba tam v kotu je ostrmela, Pavlovec je prestrašeno izbulil oči. Mlada žena je nezavestna ležala sredi sobe Na prsih so ji silila bela nedra iza raztrgane obleke; desna stran obraza ji je otekla od moževega udarca, iz ust ji je pritekla kri. »Prinesite vode! je ukazal nekdo. Bil je mladi Reich, ki je s svojimi tovariši do zdaj sedel v kotu. Pohajali so poprej brez dlja okrog in potem jih je za šalo peljal v tole gostilno. »Prinesite vode! Hitro!“ je ponovil in pristopil bliže. Za njim so se drenjali drugi. Pavlovec se je surovo zasmejal in njegov smeh je imel nek votel, prestrašen in obenem oduren odmev. Mladi Reich je položil roko na polna bela nedra mlade žene, ki so se polagoma dvigala. „Ni mrtva,“ je dejal in ji obdižal roko na prsih. ,.Seveda ni - naše žene ne umirajo tako hitro,“ je rekel eden izmed štirih igralcev, ki so tudi priskočili bliže. Prijel je Reichovo roko, jo odstranil ter pokril s predpasnikom razgaljene prsi mlade žene. Medtem so prinesli vode. Krčmarica je pritekla na pol oblečena in vsa zasopljena v sobo, za njo dekla in hči. Pretrgani klici, vzdihovanje, kletev, rotenje je polnilo sobo in luč je v gostem tobačnem dimu, ki se je ob tekanju ljudi pregibal pod stropom, gorela še medleje. Nekdo se je spomnil in odprl okno. Svež nočni veter je hladilno zapihal v sobo. Iznad vasi so se svetile luči in med nočno temino se je mešal podjeten šum. »Oh, uboga, uboga Reza!“ je vzdihovala debela krčmarica in močila mladi ženi obraz. „Ti moški! Slabši so kot zverine! Na, kako jo pobija, kakor psa! Oh uboge reve, me ženske!" In tožeče je uprla oči proti stropu, krčmar pa si je jezno grizel ustne. No, da ni nesreče, ne govorila bi njegova žena tako! Reza se je zdramila. alnegla je najprvo z roko na glavo, ob katero je prej tako zelo butnila, daje prišla ob zavest, potem pa se plašno vzpela kvišku. Predpasnik ji je pal s prsi in ko je zapazila svojo raztrgano obleko in cunje, ki so visele od nje,.se je hipno spomnila vsega. Sram ji je pordečil obraz. Zmedeno si je popravila obleko in s pomočjo krčmarice vstala popolnoma. Pogledala je okrog sebe in ko je videla vse oči, ki so bile uprte vanjo, postalo ji je še huje. , „Ali vam je kaj bolje? “jo je vprašal nekdo. Uprla je oči vanj in spoznala je mladega Reicha. Ponujal ji je čašo vina. „Dobro vam dene. Morate se malo pokrep-čatL“ Pogledala je še enkrat vanj. V njegovih očeh je gorelo nekaj umazanega. Trdo je sumila njegovo roko v stran, da se mu je vino razlilo po obleki. Ozrla se je še enkrat po vseh, ki so stali okrog nje. Onega, ki gaje iskala, ni bilo. Sedel je sam pri mizi in vlival žganje vase. Krčmarica ga je sunila. „Spremi ženo domov, slaba je še.“ „Jaz nisem babjek! Primaruha da nisem! Naj gre, če hoče!“ In spet je prijel za osminko in si natočil žganja v grlo. Stoji, stoji Ljubljenca, Ljubljanca dolga... Žena je glasno zaihtela. »Čakaj, jaz te spremim,“je klicala krčmaru ca, a ona je že stekla skozi vrata v noč. »Uboga revica!4* ie dejala krčmarica. »Eh, kaj ženske! ‘ je godrnjal eden izmed igralcev in prebiral karte. Eden iz one gospodske družbe je zahteval račun. Mladega Reicha in njegove puške ni bilo več med njimi... Ona je jokaje tekla v noč. V glavi ji je šumelo od udarca, lica pa so jo pekla od sramu, užaljenosti in žalosti. „Oh, moj Bog, moj Bog!“ je vzdihala in srce se ji je lomilo od bolesti Kako je bil njen mož dober prej, takrat, ko sta se vzela. Kako je bila srečna tedaj, ko je prišel Tonček na svet! In zdaj? „0 Bog, o Bog, ko bi vsaj umrla!“ Pa spomnila se je otroka in bilo ji je še huje. Kaj bo iz njega in njenega malega Tončka? Njen mož zapije vse, poruši poštenje hiše, postane pijanec in kaj bo iz otroka? ! In danes jo je pretepal, tam vpričo ljudi! Pahnil jo je na tla, ji raztrgal obleko, di drugi ljudje gledali njeno O Bog! Njen mož! la so goloto. janja ,JDajmo, zapojmo, tisto, ono ... In zapel je hripavo, z ubitim, pijanim glasom: Sovražila ga je v tem trenutku. Solze so ji file čez obraz, v duši pa so jo mučile vse muke. Hladni nočni zrak ji je dobro del in čim bdj se je bližala domači hiši, tem bolj se je spreminjala njena silovita razbuijenost v tiho boL Na cesti pred vrtom je stal vaški križ.Njuna hiša je bila čisto konec vasi bolj sama zase. Bilo je vse tiho in mimo. Vaško znamenje se je črno slikalo izza temnega ozadja noči. Obstala je. Vsa bol je spet zavrela v njej, vse se je v srcu obnovilo v novih mukah. Zastokala je in padla na kolena pred znamenjem. Naslonila je glavo na poklekovalo in se zjokala tamkaj, pol ležeča pod križem. J8- mula 1978 DOLENJSKI LIST 23 PRVE FOTOGRAFIJE - V obe grobnici pod ladjo kapiteljsk® DELO JE USTVARILO ČLOVEKA Da, človeka je ustvarilo delo. To je dokazal razvoj človeštva. Delo je bilo tisto, ki je iz primitivca napravilo umnega, domala vsemogočnega človeka, ki se sprehaja po Lunini površini, ki je izumil nevtronsko bombo, da bi uničil samega sebe in vse živo okrog sebe. „Kdor ne dela, naj ne je,” pravi slovenski pregovor in daje s tem veljavo delu, tisto prvobitno pomembnost. Kajti drevo je od tistega, ki ga je zasadil, in ne od tis- tega, ki gaje otresel. Tako nekako je zapisal Cankar, veliki mojster naše besede, in imel je prav. „Delu čast in oblast!” Dali smo mu i čast i oblast, kajti to si delo, ta ustvarjalec človeka, tudi zasluži. In z njim delovni ljudje. Brez dela bi človek gotovo še vedno živel po jamah, jedel bi koreninice, gliste in črve. Tako j>a ima na razpolago vse: konzerve, hladilne skrinje, barvne televizorje, avtomobile, vloženo sadje in ob prostih sobotah se lahko mirne duše zapelje nakupovat v Trst ali v staro Gorico, kjer so prodajalci prijaznejši od tržaških. Delavec je steber naše družbe, delovni človek pa razpolaga s sadovi svojega dela, je samoupravljalec. ..Človeka ceni po delu, vsako delo je častno,” so nam govorili že v osnovni šoli. Besede učiteljev so-se nam zajedle v celice in nihče iz moje generacije se ni nikoli norčeval iz snažilke ali cestnega pometača. Nikoli, kajti vedeli smo, da bi bil brez njih naš svet umazan, onesnažen še bolj, kot je sicer. Misleci, pisatelji, politiki, igralci, pesniki so posvetili delu kup misli: „Delo vliva olje v svetilko življenja, mišljenje vžiga njen plamen,” je zapisal John Bellers. Voltaire pa: „Delo nas osvobaja treh velikih zla: dolgočasja, pregrehe in pomanjkanja.” Bolgarski pregovor pravi, da vinogradu ni potrebna molitev, temveč motika. Ob tem razmišljanju o delu se mi motovili pod lobanjo vprašanje, na Tcaterega ne najdem odgovora niti ob največji aktivnosti možganskih celic: „Kdo, hudiča, je potem ustvaril ljudi, ki nič ne delajo, in odkod izhajajo njihove pravice? ” TONI GASPERIC Šestdesetkrat kri soljudem Kljub dokaj muhasti pomladi se oglaša vse več ljudi na domačiji Tineta Klemenčiča v Lamperčah. Tu je namreč ena od postaj sev-niške planinske TRIM poti Pred nedavnim je tod žigosalo svoje knjižice 100 članov enega naših največjih planinskih društev PD Ljubljana -Matica. Tine, znan planinski delavec in dolgoletni aktivist Rdečega križa, sicer tudi velik dobrodušnež, si ni mogel kaj, da ne bi pri njegovi hiši spravili planinske štampiljke te zanimive potu Le delavci pri Rdečem križu sevniške občine in kdor pride v njegovo izbo, lahko ve, da je Tine prejel takorekoč že vsa krvodajalska priznanja. Ko bo prve dni junija v sevniški občini spet redna krvodajalska akcija, bo Tine po vsej verjetnosti že šestdesetič daroval kri. Tako je namreč zapisano v uradnih podatkih, verjetno pa se je to zgodilo že večkrat. Ob pravkar minulem tednu Rdečega križa smo slavili lep jubilej, 25-letnico prostovoljnega krvodajalstva pri nas. Tine Klemenčič je daroval kri nesebično že vrsto let prej. Kri so takrat dajali še neposredno v žilo bolniku ali ponesrečencu. Ni treba posebej poudarjati, da je bilo to mučno za enega in drugega. Kdaj je bila sila za kri, so pisali v časopisih ali pozivali po radiu. Tine, z (za druge) idealno krvno skupino 0, je ob tem ponavadi sedel na vlak in se odpeljal v ljubljansko bolnišnico. Takrat je bilo vse na karte, kar- to se je zato dobilo tudi za to pot. Običajno je daroval kar po pol litra krvi. To se je tiste čase tudi zapisovalo v krvodajalsko izkaznico. Ob iskanju gradiva o našem prostovoljnem krvodajalstvu so se na republiškem odboru Rdečega križa zanimali za to izkaznico, da bi jo prefoto-grafiralL Vrsto let je Tine predsednik sevniške organizacije Rdečega križa. Z enako natančnostjo kot skrbi za pisma in pakete na sevniški pošti, bdi nad tem, ali je vse obsežno območje sevniške krajevne skupnosti pokrito s poverjeniki. Mlajši so lahko deležni njegovih bogatih izkušenj. Ne dela posebnega razločka med zadovoljstvom nad dobro izpeljano akcijo ali kakšno planinsko turo. Če mu le dopušča čas, jo mahne v gore, kjer kot planinski čuvaj dobrohotno opozarja vse številnejše obiskovalce gora, če se kdo spozabi nad redkim planinskim cvetjem. Kadar se Tine vključi v kakšno organizacijo, ponavadi ne ostane le član na članskem spisku. Zato se ga je pri pošti, kjer je zaposlen že vsa leta, vse do nedavnega držala še dolžnost predsednika osnovne organizacije sindikata. Še vedno je predsednik nadzornega odbora. Navsezadnje se ne dobi kar tako srebrnega sindikalnega Znaka. Srebrni častni znak je dobil tudi pri planincih. Za delovna prizadevanja ima tudi red dela s srebrnim vencem.. ALFRED ŽELEZNIK Kve v novem mesiu je siopuo te maio ijuoi, o čutar so ju »“■•'7' ■■ y obokana podzemeljska prostora se da priti le skoz ozki lu^^ stropu. Pred dnevi so ob taki redki priložnosti nastale tudi P1?6^; tografije, od katerih eno objavljamo. Na posnetku je prva Sf? £e|j) v nji so k večnemu počitku polagali meščane. (Foto: M. Ma* • deljive od 24 do 80 cm ter za žepke • nedeljive od 10 do 40 cm, tudi specialne za kavbojke Obsežna paleta barv, moderne oblike ozkega in širokega patenta prituCJE Slovo poslednjega hlapona S slavnostno vožnjo od Novega mesta do Semiča je bilo na Dolenjskem in v Sloveniji konec parne vleke — Najmlajša posadka in prenekateri moker robec rti trgovska hiša maximarket LJUBLJANA, Trg revolucije 1 Še zna narediti] V Regerči s vasi stare j veščine še niso izumrle To pomlad se je Jože Božič iz Regerče vasi v Novem mestu lotil svojega zadnjega velikega ple-tarskega posla; spleta šajtrgo za enega od svojih občasnih naroč' nikov. Roke 78-letnega Rege*' čana spretno uvijajo bekinc šibe okoli kolcev in na osnovi počasi raste pleteni koš. Pri tem delu mojster stoji sredi svoje p*f tenine, da je delo kar najbolje opravljeno. v „Delo bom počasi opustil* pravi Božič, „ker me roke ne p0-slušajo več tako kot prej. Sajttge plesti ni tako lahko. Koše, košare in druge stvari pa bom jj delal; pri teh ni treba stati. MS pletem gnojni voz, moram bj® ves čas na nogah; pri mojih letih to res ni najbolj prijetno.” Pri skoraj osmih desetletjih marsikdo še sanja ne o kakšne®1 delu, Božič pa je še vedno fr vahen in bister možakar. Ne na-zadnje ga potrjujejo izdelki sf mi: pleteni so zelo lično * čvrsto. Njegov znanec iz RegP1' če vasi je kot v podkrepite* čvrstosti izdelkov dejal, da W Božičev koš lahko vrgli iz letala* pa bi ostal prav tak, kot je bil. „Daleč naokoli ne zna nih& tako splesti košare ali koša,” z*' trdi vsak, ki mu je Božič splete* to ali ono stvar. MARLJIVOST IN SPRE* MOST — Božič iz Reger# vasi je zadnji v ožji okolicl Novega mesta, ki še zna ple* ti koše, košare in šajtrgt-(Foto: M. Markelj) SMRTZARADI PADCA Prejšnji ponedeljek je z* posledicami padca untf' 54-letni Alojz Starc z Breg* 3 pri Ribnici. Starc se je ponesrečil dan poprej, ko # je zvečer vračal proti dom11 in v bližini križišča ceste * železniško progo v Dolenj«1 Lazah padel in se hudo ranil V soboto je na progi Novo mesto—Semič zadnjič zapeljala parna lokomitiva, kar pomeni konec pame vleke na Dolenjskem in tudi v Sloveniji. Zadnji vagon je odpeljal z novomeške postaje natančno ob 9.30, v okrašenih vagonih se je trlo gostov, ljubezniva sprevodnika pa sta dovolila vstopiti tudi vsem, ki niso imeli vabila. Posadka lokomotive 25-019 so bili „nadzorni“ Jože Cesar iz Trebnjega, strojevodja Brane Ivane ž s Trške gore, v kotlu je kuril Silvo Ko-vačec iz Straže. Pri železnici je navada, da pelje zadnjo vožnjo najmlajša posadka. Cesar, Ivanež in Ko-vačec po potemtakem zadnji Dolenjci, ki so opravili izpite za parno vleko. Pred zadnjim otožnim piskom je bila na novomeški postaji krajša, SMRT 16-LETNEGA KOLESARJA 12. 5. je na Tovarniški ulici v Krškem prišlo do hude prometne nesreče. Voznik osebnega avtomobila celjske registracije Dobrivoje Radojčič je tega dne vozil po Tovamiški ulici in zavijal v lev;), tako pa zaprl pot mlademu i 6-letnemu kolesarju Alojzu Ceste tu iz Stolov-nika v krški občini. Prišlo je do trčenja, pri čemer je osebni avtomobil zbil kolesarja po ces,-tišču. Slednji je dobil hude poškodbe in so ga prepeljali v novomeško bolnišnico. Ceste je poškodbam podlegel že naslednjega dne. KRILATA UGANKA - Nekaj Novomeščanov je bilo prejšnji teden presenečenih, ko so jih kar v stanovanju obiskali prijazni krilateži. Brez strahu so posedli po ramenih, noč pa, vsaj pri piscu teh vrstic, prespali na zavesah. O dgnalo jih je šele jutro. Starejši meščani pravijo, da takšnih ptičev še niso videli in gre verjetno za »navigacijsko" pomoto pri poletu. (Foto: B. Budja) Možnosti za turizem v Kolpski in Cabranski dolini Kajak šola na Kolpi? Po nedavnem kajakaškem tekmovanju na Kolpi in Cabranki so predstavniki sodelujočih klubov iz Slovenije in Hrvatske ter KS in Turističnega društva Osilnica organizirali razgovor o bodočih načrtih za razvoj kajakaštva in turizma na Kolpi. Kajakaši so menili, naj bi pri Osilnici uredili kamp, ki bi ustrezal vsaj osnovnim zahtevam. Nato bi oni propagirali Kolpo tudi med tujimi kajakaši. Ponuja pa se še posebna možnost, da bi tu organizirali kajak šolo za člane slovenskih in hrvaških klubov. S tako šolo bi bil kamp zaseden kar okoli dva meseca na leto. Druga možnosti za razvoj kajak turizma pa je spust po Kolpi od iz- vira oz. Osilnece do Broda na Kolpi, Vinice ali celo Karlovca. To pa pomeni, da bi bilo ob Kolpi potrebnih še več prenočišč ali kampov, oziroma da bi morali sedanje, ki so v glavnem „divji”, primerno urediti. Osilnični bodo zdaj ugotovili svoje denarne in druge možnosti ter se nato odločili, kaj izmed predlaganega bodo uresničili. J.P. vendar prisrčna slovesnost, na kateri so podelili priznanja za parno vleko najzaslužnejšim železničarjem in tudi zadnji posadki. O deležu, ki ga je imela pri preobrazbi Dolenjske železnica, je govoril Bogdan Mazo-vcc. Godba na pihala je tik pred ohodom zaigrala pogrebno žalostin-ko, ki so jo spremljale besede: ,,Adijo, pa zdrava ostani, še enkrat podaj nam roko, nikdar na nas ne pozabi, če nafte zmanjkalo bo!“ Prenekateri železničar se je obrnil stran in iz žepa potegnil robec. Stro- jevodja Ivanež je premaknil vzvod, para je zasikala, ojnice so premaknile kolesa. Sprva počasi, pa vedno hitreje. Veličasten oblak pare in dima. Med otožnim piskanjem je zadnji slovenski hlapon izginil v tunelu za postajo, poslednjič zaropotal čez kandijski most ter pospešil mimo Birčne vasi, Uršnih sel in Rožnega dola do Semiča. V Novo mesto so se gostje pozno zvečer vrnili z motornim vlakom. M. BAUER ZADNJA PARA - Pogled skozi črno okence hlapona 25—019, ki je minulo soboto zadnjič peljal po dolenjski železnici.