SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXI (55) • ŠTEV. (N°) 23
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 20 de junio - 20. junija 2002
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
KRATKE MISLI ZA MAJ IN JUNIJ
JOŽE HORN
V spomin na več desetti-soč po koncu druge svetovne vojne izvensodno pobitih domobrancev je državljansko gibanje za narodno spravo Združeni ob Lipi sprave 15. junija na ljubljanskih Žalah pripravilo tradicionalno žalno spominsko slovesnost. Komemoracija se je začela z bogoslužjem v cerkvi Vseh svetih na Žalah.
Kot je dejal predsednik gibanja Stanislav Klep, ima spravni dan že državni pomen, saj na slavnosti redno sodeluje tudi častna četa Slovenske vojske.
Spominski dan in' žalno slovesnost pripravljajo v spomin na „največjo nesrečo v vsej narodovi zgodovini, na množične poboje domobrancev in drugih Slovencev, ki so nasprotovali boljševizmu", v spomin vseh, ki nimajo zaznamovanih grobov, vseh slovenskih vojakov in borcev padlih v obeh svetovnih vojnah in državljanski vojni, ne glede na zastavo, pod katero so se bojevali, ter v čast junakom osamosvojitvene vojne.
Povojna množična mi šča in grobišča na Slovi kem so bila „delo enot
rodno-osvobodilne vojske, ki jo je ustanovila komunistična partija z namenom, da nasilno prevzame oblast in si prisvoji javno in zasebno premoženje, s končnim ciljem vzpostavitve boljševistične diktature".
V zvezi s predlaganim zakonom o vojnih grobiščih je Klep še dejal, da skuša oblast narediti pietetno dejanje, vendar pa obenem odreka ustrezno označitev grobišč žrtev komunističnega nasilja".
Ob tem je še dodal, da s tem zakonom vlada ne obsoja državnega terorizma. Zato so predstavniki tega gibanja pred Lipo sprave protestno razvili napis, na katerem piše ,,Vaške straže in domobranci cvet slovenske vojske".
Spominska slovesnost v Kočevskem Rogu
Dva odločilna dogodka sta postavljena v ospredje naše polpretekle zgodovine. Med njima je prav gotovo velika povezava.
Poboj domobranske vojske in drugih protikomunističnih borcev ter osamosvojitev države Slovenije.
Prvo je obžalovanja vredno, drugo pa je razveseljivo uresničenje želje mnogih, ki so stoletja sanjali in oznanjevali lepo pomlad slovenskega naroda.
Zadetek in prvi korak je gotovo storjen.
Žrtve so bile potrebne. To je sicer partizanski izrek. Navajamo ga, ne zato, ker so oni to dopovedovali, in tudi ne zato, ker je bilo to sredstvo za dosego zmage njihove revolucije. Potrebne so bile žrtve zato, ker je cena svobode in osamosvojitve naroda tako visoka, da jo je treba plačati in doseči samo s krvjo njenih najboljših sinov.
Tako kot je bila Kristusova žrtev potrebna za odrešenje vsega človeštva, enako je Bog ljubil slovenski narod in mu dal na stotine mučencev, njihovo kri pa je sprejel v zadostilno daritev za vse, ki smo dočakali napovedano svobodo Slovenije in drugih narodov sveta.
Smo potomci velikih ljudi, zaslužnih mož in žena za slovenski narod in pričevalcev Kristusovega kraljestva na zemlji.
Kri mučencev je seme novih kristjanov.
Potrebne so bile žrtve, da je svet odprl oči, da je zavrgel sovjetski ateizem in spoznal, da je tudi liberalni materializem nevaren in ne v korist človeškemu rodu, kot je dejal papež Janez Pavel II.
Lahko smo ponosni na to, da smo sinovi naroda, ki je sodeloval pri tej zmagi božjega kraljestva in da nas v nebesih zastopajo in za nas prosijo tisoči naših bratov in sestra, ki so zapisani v knjigi slovenskih in krščanskih mučencev.
Vaške straže in domobranci cvet slovenske vojske
V Kočevskem Rogu pri breznu Pod Krenom je bila v nedeljo, 9. junija, obletna spominska slovesnost za tam pobite slovenske domobrance in druge žrtve povojnih pobojev. Slovesnost, pri kateri se je zbralo 4 tisoč ljudi, se je začela z mašo, ki jo je ob somaševanju več duhovnikov vodil ljubljanski pomožni škof Andrej Glavan. V nagovoru je poudaril, da se je pod Krenom zgodil v nebo vpijoči greh in da spomenikov ne potrebujejo pobiti, ampak ves slovenski narod, da bi se podobno nasilje več ne zgodilo. Med slovesno mašo in v nadaljnjem programu sta pela združena cerkvena mešana pevska zbora župnije Sv. Peter Ljubljana in Koseze, obiskovalci pa so lahko poslušali tudi originalni
posnetek domobranskega pevskega zbora Doberdob.
Sledil je kulturni spored:
Pričel se je s skladbo Tiste dni (psalm Mav - janez Močnik) za mešani zbor in trobila. Sledil je samospev Zopet solze na besedilo ). Stritarja in priredbi Hrabroslava Volariča. Solist je bil Marko Bajuk iz Argentine, ki že dalj
časa živi v Sloveniji.
Naslednji govor Lenarta Riharja smo objavili v prejšnji številki. Spregovorila je tudi prof. Marjeta Humar.
Kot osrednji govornik v spominskem sporedu po maši je poslanec državnega zbora Jože Bernik dejal, da ostajajo grobišča kljub mnogim obljubam slovenske oblasti še vedno neurejena in zapuščena, mrtvi že več kot
pol stoletja čakajo na svoj grob in vrnitev imena ter časti, odnos do povojnega genocida v naši družbi pa se še ni spremenil. Letos aprila je potrebo po pietetnem pokopu mrtvih v grobiščih omenil tudi predsednik države, vendar niti v njegovem pismu niti v predlogu zakona o vojnih grobiščih ne moremo najti besede obžalovanja za povojni genocid, nobene obsodbe ali obljube za popravo krivic. Politična oblast kljub vsemu potrebuje tak zakon, saj nihče ne želi stopiti v EZ s tako groznim krvavim madežem na slovenski zastavi. Govor bomo objavili v prihodnji številki.
Za konec pa je množica zbranih rojakov skupaj z zborom zapela pesem Moja domovina.
Volilna mreža po starih zgledih
Približno pet mesecev pred predsedniškimi volitvami novembra letos je sodelovanje v volilni bitki za predsednika republike napovedalo sedem kandidatov. Že lani sta v volilno tekmo vstopila vrhovna državna tožilka in nekdanja pravosodna ministrica Barbara Brezigar s podporo pomlad-nijh strank ter predsednik SNS Zmago Jelinčič. Od manj znanih kandidatov je sodelovanje na volitvah napovedal predsednik zunajparlamentarne stranke Liga za Slovenijo Tomaž Rozman, Domoljubna lista neodvisnih občanov Velikih Lašč se je odločila kandidirati Marka Kožarja, v „boj" pa se je, sicer pogojno, podal tudi podjetnik iz Nakla Štefan Hudobivnik. Kandidate nameravajo predstaviti tudi v preostalih parlamentarnih strankah, kjer trenutno tečejo postopki evidentiranja kandidatov.
Pred kratkim pa sta svojo kandidaturo za presednika države napovedala predsednik vlade in LDS Janez Drnovšek, ki ga je stranka LDS potrdila, ter predsednik uprave zavarovalnice Vzajemna in nekdanji guverner Banke Slovenije France Arhar, ki bo kandidiral izven strank na podlagi zbranih podpisov.
SLS na volitvah za predsednika republike ne bo imela svojega kandidata, temveč bo podprla neodvisno kandidaturo Franceta Arharja, je sklenil izvršilni odbor ljudske stranke.
O tem zadnjem kandidatu menita Bajukova Nova Slovenija in Janševa SDS, da se je predal Kučanu, kar pa Arhar zanika. A že na prejšnjih volitvah so mediji, ki so notorično pod vplivom levice in Kučana, skušali vriniti pomladnim strankam Arharja kot najboljšega kandidata. Od kod kar naenkrat taka skrb za pomladne stranke?
Tedaj niso uspeli. In danes se je ponovilo isto. Odkar je Arhar napovedal svojo kandidaturo, vsi časopisi pišejo, kako je to pametno, koliko ima izgledov itd. Po nekaj dnevih so že objavili prve ankete, kjer ima Arhar zagotovljeno skoraj enako število glasov kot Drnovšek, okoli 27%, medtem ko npr. Brezigarje-
va kakih 3%. (O njej se sploh ne piše nič.) Pristašev SLS ni niti zdaleka toliko. Seveda pa SLS že dalj časa v vsem sekundira Kučanu. Zgleda, kot da hočejo časopisi ustvariti „javno mnenje", da ima lahko Arhar, ki ga je včasih celo podpirala Cerkev, velike možnosti za zmago in bi ga volili tudi pomladni pristaši ter tako vzeli glasove Brezigarjevi. Seveda pa bi pri volitvah (v prvem ali drugem krogu) vsi levičarji volili Drnovška, desnica pa bi ostala brez Arharja in brez Brezigarjeve.
Saj se je nekaj takega že dogodilo. Liberaldemokrati so pred leti postavili za svojega kandidata demokrata dr. Sirca, ki je res dobil nekaj glasov, a pri LDS so trumoma volili Kučana. In še prej, v Jugoslaviji: da bi partija pod Kučanovim vodstvom pri volitvah v predsedstvo Jugoslavije zagotovila zmago Drnovška, so mu dali za protikandidata zadrtega, osovraženega in nesposobnega Bulca, katerega seveda ni nihče volil. Na tak prefinjen način tandem Kučan - Drnovšek vozi skozi politična neurja že kar nekaj časa.
Upajmo, da bodo demokartični volilci tako pametni, da bodo spregledali volino mrežo in volili svojo kandidatinjo Brezigarjevo.
PETER OPEKA V SLOVENIJI
Predsednik republike Milan Kučan in premier Janez Drnovšek sta se na ločenih sprejemih pogovarjala s Petrom Opeko, slovenskem duhovniku in misijonarju, ki že tri desetletja deluje na Madagaskarju.
Peter Opeka ju je seznanil s svojo dejavnostjo, posebej s humanitarno pobudo Akamasoa (Dobri prijatelji), v okviru katere vodi uspešne projekte ponovne socializacije najrevnejših
slojev malgaškega prebivalstva.
Povedal je tudi, da Slovenija pomembno pomaga Madagaskarju, tako s številnimi misijonarji kot tudi s projekti ministrstva za kmetijstvo. Drnovšek je na podlagi tega srečanja pisal pismo svetovnim voditeljem, v katerem je opozoril na dramatične razmere na Madagaskarju, ki mu grozita državljanska vojna in humanitarna tragedija.
%
ZAKON O GROBIŠČIH POZNEJE
Predsednik državnega zbora Borut Pahor je napovedal, da-bo prihodnji torek vodjem poslanskih skupin predložil premislek, ali naj parlament zakon o grobiščih, ki je trenutno v drugem branju, obravnava prihodnji teden na izredni seji obravnavo preloži na jesen. Kot je videti, je ta zakon nald^J v parlamentu na veliko nasprotovanje predvsem ,3goml|clnih strank in za vlado ne bi bilo pametno ga preveč valjev/iti.
valjev
		
PEVSKI NASTOP	PESEM O CARAPACHAYU .	.. 3
LUKE DEBEVCA		... 2	
NOVI NUNCI] |E PRIŠEL	POROČILO O SLOGI	.. 3
V SLOVENIJO		... 2 SP: V DOBRI DRUŽBI	.. 4
Pevski nastop Luke Debevca
Novi nuncij dospel T/z
Dne 18. maja se je vršil v veliki dvorani Slovenske hiše recital solopevca Luke Debevca v okviru Slovenske kulturne akcije. Pevec pestro sodeluje v argentinskem glasbenem obzorju in je priznan kot eden glavnih predstavnikov liričnega življenja v Argentini nove generacije. Zavzema široki repertoar opere, oratorija in samospevov. V zadnjih letih je dobil izjemno priznanje kritike in občinstva v glavnih vlogah Mozartovih oper Don Gio-vannija in Čarobne piščali ter Gluckove opere Orfej in Evridika. Pogosto nastopa kot refiniran solist v oratorijih in kantatah in ima za seboj nad sto recitalov komorne glasbe: nemških,' francoskih, italijanskih, slovenskih in argentinskih samospevov. Izbira programov ima prav posebno odliko: pestrost, ki se izraža v različnih stilih in jezikih in je dobil razne narodne in mednarodne nagrade kot tudi štipendije doma in na tujem (Italija, Avstrija). Pogosto nastopa v Evropi, kjer je sodeloval v jubilejnem Bachovem letu 2000 z Mašo v ha-molu in Matejevem pasijonu; kritiki so njegovo sodelovanje v teh nastopih imenovali za odkritje.
Glasbeni večer je bil razdeljen na tri dele. Najprej izbor sedmih pesmi romantičnega skladatelja Roberta Schumanna, nato venec slovenskih narodnih in nazadnje operne arije Mozarta, VVagnerja, Rossinija in Verdija.
Vse tri dele je Debevec definirano razlikoval tako glasovno kot stilistično. Izrazna pestrost nemškega lieda je zazvenela točno v intonaciji, globini ekspresije, jezikovni jasnosti in v romantičnem duhu, katerega ravno skladatelj R. Schumann tako dovršeno predstavlja.
Po Schumannovih pesmih sta bili vključeni dve pesmi Carlosa Guastavina „Pueblito, mi pueblo" in „EI clavel del aire blanco". Argentinski Faure, kot temu skladatelju pravijo, bi bil zagotovo vesel preprosto a doživeto izdelanih pesmi in ponosen nad svojimi skladbami, ki se lahko štejejo med najbolj melodične in srčne dvajsetega stoletja. Raznolike in skrbno izbrane slovenske pesmi so zazvenele kot balzam posebno za naše slovenske slušatelje in so povzdignile izstopajoči melos domorodnih napevov, ki ima, lahko zatrdimo, originalno mesto med narodnimi pesmimi sveta.
Ni lahko predstaviti narodne pesmi v solistični izvedbi s tako preprostostjo in obenem s tolikimi detajli v izgovarjavi in naraščanju v interpretacijski liniji. Pianissimi so zazveneli čisti in pretresljivi, kakovost in jačina je bila pa intenzivna v prodornih „forte". Tako je bila slovenska pesem postavljena na raven, ki ji po kvaliteti pripada. Izbrane pesmi so bile: O mraku, Sirota, Kaj pa ti piskaš, Teče mi teče, Moja kosa, Mojcej, Oj ta mlinar. Vsa teatraličnost in igralski ambient opere je bila predstavljena v tretjem delu. Pozna se, da tudi to Luka Debevec do potankosti obvlada. Odrska pripravljenost mu še zdaleč ni tuja.
Prve tri arije so bi le iz Mozartovih oper Figarova svatba in Don Juan. Izvedene so bile v pravem Mozartovem duhu, to se pravi stilistično natančne, obenem pa polne teatralnega izraza. Bile so tudi obarvane z igralskimi namigi, ki so jasno razlikovale nastopajoče vloge. Pozna se, da mu je Mozart zelo priljubljen in domač in da ga popolnoma obvlada.
Sledila je skoraj mistična arija Zvezdi iz Wagnerjeve opere Tanhauser. Presenetljiva je bila izrazna sprememba pevca od igrivih Mozartovih na pretresljivo intimnost Wolframove arije. Zaznaten je bil glasovni razpon v baritonske višine kakor tudi spojeni legato, ki je izrazil žametno barvo pevca.
Rossinijeva „Calunnia" je izvabila še pred zaključkom arije verjetno najbolj močan aplavz, najbrž zato, ker je poleg burne izvedbe bil prikazan značilen Rossinijev „crescendo" v vsej razkošni napetosti.
Za zaključek pa skoraj bojevita Verdijeva arija iz prvega dejanja opere Attila. Ni enostavno preiti v Verdijev
svet, a lahko rečemo, da je glas zazvenel
Debevec kot Orfej
V sredo, 12. junija popoldne je z letalom Adrie Airways iz Sarajeva prišel novi apostolski nuncij v Republiki Sloveniji nadškof Giuseppe Leanza.
Na letališču so ga poleg predstavnikov apostolske nunciature in ljubljanskega nadškofa dr. Franca Rodeta pozdravili še predstavniki države. Nuncij Leanza je dejal, da prinaša slovenski javnosti papeževe pozdrave in da prihaja k nam z namenom, da bo služil Cerkvi v sodelovanju s krajevnimi škofi, skrbel pa bo tudi za dpbre odnose z državnim vodstvom. Nadškof msgr. Giuseppe Leanza, ki je po rodu Italijan, se je rodil 2. januarja 1943 v kraju Cesaro pri Messini v Italiji. V duhovnika je bil posvečen 7. julija 1966. Po končanem študiju (doktor cerkvenega prava) in usposabljanju na Papeški cerkveni akademiji je leta 1972 stopil v diplomatsko službo Svetega sedeža. Opravljal je različne službe na apostolskih nunciaturah v Paragvaju, Ugandi, Združenih državah Amerike in na Oddelku za odnose z državami v Državnem tajništvu v Vatikanu.
Msgr. Giuseppe Leanza je bil 3. julija 1990 imenovan za apostolskega nuncija na Haitiju, 4. junija 1991 za apostolskega nuncija v Zambiji in Malaviju, 29. aprila 1999 za apostolskega nuncija v Bosni in (Hercegovini in 18. maja 2002 za apostolskega nuncija v Makedoniji.
Leanza bo četrti nuncij v Sloveniji. Prvi nuncij v Sloveniji je bil junija 1992 imenovani Pier Luigi Celat. Po njegovi premestitvi je za pol leta posle nuncija opravljal Xavier Desire iz Vatikana, julija 1995 pa je papež za nuncija v Sloveniji imenoval Edmonda Farharta, ki je na položaju ostal vse do decembra 2001. Zamenjal ga je nadškof Marjan Oleš, ki pa je slabega pol leta po prevzemu dolžnosti odstopil zaradi zdravstvenih razlogov.
Novi rezidenčni apostolski nuncij bo tudi dekan diplomatskega zbora v Republiki Sloveniji.
dr. Franc Rode in novi nuncij Giuseppe Leanza
TONE MIZERIT
110 let SLS
SLS (Slovenska ljudska stranka) v Sloveniji je pripravila slovesno akademijo ob svoji 110. obletnici, saj se stranka šteje za naslednico zgodovinske Slovenske ljudske stranke. Seveda pa nihče od govornikov ni niti omenil, kako si je še pred združitvijo stranka prisvojila ime SLS. Tudi ni bilo kaj več povedano o vlogi zgodovinske SLS" ali njenem delovanju in uspehih v begunstvu, kakor tudi ne združitvi s Krščanskimi demokrati. In tudi ne, kako se je ta pozneje pridružila Bajukovi Nevi Sloveniji.
Predsednik stranke SLS Franci But je v svojem govoru med drugim povedal,
da združitev SLS in SKD leta 2000 ni bila napaka, ampak ne povsem izkoriščena priložnost. Obletnica SLS je zato tudi priložnost za dokončno zakopanje „vseh bojnih sekir" in za povabilo k sodelovanju vsem, ki so odšli iz stranke ali pa so bili prezrti. Sedaj je potrebno ponovno razmisliti, kako oblikovati močan, evropsko usmerjen desnosredinski politični prostor.
V zadnjem času se vrste strankarskih pristašev zelo redčijo. Predsednik But je še dejal, da stranka kot predsedniškega kandidata podpira nekdanjega guvernerja Banke Slovenije Franceta Arharja.
v vsej svoji polnosti in barvitosti. Attilov odlomek se šteje med najtežje in pevsko zahtevne dele za bas. Dve oktavi razpona sta bili podani z enakomerno popolnostjo.
Navdušeni „bravo" in razposajeno vzdušje večine poslušalcev so izzvali še „N'mav čez izaro" (a capella) in „Mrzel veter", čeprav je publika prosila še več. Nenazadnje je pomembno pohvalno omeniti sodelovanje pianista Christiana Usciattija, s katerim Debevec sodeluje že deveto leto v komorni glasbi. Ravno v samospevih in slovenskih pesmih je instrumentist najbolj zablestel: vidi se, da s spontano polnostjo povzroča zvočni svet klavirja. Vredno je omeniti sodelovanje občinstva, ki je veselo popestrilo že tako srečen večer; aplavzi so spremljali izvajanje programa in se stopnjevali vzporedno z naraščajočo se intenzivnostjo doživljanja. Bil je to večer prepoln globokih vtisov. Splača se trud, ki ga Slovenska kulturna akcija vlaga v organizacijo takih glasbenih večerov, ki so tako pri srcu glasbenemu duhu Slovenca. Želimo si še mnogo takih nastopov pevcev, ki so izšli iz naše skupnosti! V prid so in v veselje duha in kulture, ki je posebno danes tako potrebna.
R. L. A.
Debata o vzrokih sedanje globoke krize je dolga in zapletena. A gotovo sta dva dejavnika, ki jih nihče ne more zanikati: moralna pokvarjenost in politična nestabilnost. Ne ene ne druge se vodilni krogi v državi ne lotijo.
V rokah FMI. Zadnjič smo omenili, da vlada v VVashingtonu pritiska na Mednarodni denarni sklad, naj hitro uredi razmerje z Argentino. Nekatri so upali, da bodo sedaj pogajanja hitreje tekla in gospodje bankirji bolj dostopni. A dogodilo se je ravno obratno. Vsi poznejši argentinski posegi v VVashingtonu so prejeli isti odgovor: najprej uredite s Fondom. In delegacija, ki je te dni prihitela v Buenos Aires, ni prvotnih zahtev nič omilila, marveč jih- še poostrila. Kljub temu je predsednik Duhalde izrazil prepričanje, da „bi" dogovor moral biti dokončan v roku enega meseca. Istočasno pa se poraja nov zaplet: gospodarski minister Lavagna je delegaciji Fonda izjavil, da Argentina ne bo več uporabljala deviznih rezerv za plačevanje zunanjega dolga. Doslej smo namreč Skladu plačevali zapadle obveznosti in za to uporabljali državne rezerve. Te pa so padle pod 10.000 milijonov dolarjev, kar je ena najnižjih številk v zadnjih letih.
Konec krize? Napovedi predsednika Duhaldeja že poznamo. Pred časom je napovedal, da se bo na državni praznik neodvisnosti 9. julija pričela reaktivacija. Sedaj je verjetno hotel to potrditi, saj je v soboto 15. izjavil, da „najhujša kriza je že mimo". Na splošno pa strokovnjaki menijo, da najhujše še pride. Pred nami je namreč ponoven skok državnega dolga, ker tudi notranje dolgove, ki so jih ob začetku te vlade „pesificira-li", sedaj ponovno dolarizi-rajo, kar bo dodatno breme tudi za prihodnjost. Poleg tega se nahajamo na pragu hude krize bančnega sistema. Računajo, da bo polovica bank izginila in bo seveda tudi polovica bančnih uradnikov ostalo brez službe (okoli 50.000 ljudi).
Nalezljiva bolezen. Zadnje dni pa so se tudi na mednarodni pozornici pričeli oglašati zaskrbljeni glasovi glede usode naših sosedov. O Urugvaju smo že zadnjič pisali, omenili pa tudi Brazil. Sosednji velikan je zašel v hude težave. Takoj so mu iz Mednarodnega denarnega sklada poslali 10.000 milijonov dolarjev pomoči, a to ni povsem pomirilo živcev zunanjih upnikov. Tu pa ponovno pridemo do polemične točke z vprašanjem, koliko so strokovnjaki FMI strokovno res usposobljeni. Doslej je namreč v sklopu Sklada prevladovalo mnenje, da argentinska kriza ne bo prizadela sosedov. Sedaj pa se jasno kaže, da „sanitarni pas" ni deloval, kot so pričakovali, in se kriza širi preko mej v sosednje dežele. Bra-
zilske oblasti so zaprosile dodatno podporo, zlasti ker bi porast krize v sedanjem stanju le še poslabšal vladne izglede na volitve. Levica je silno močna in javnomnenjske ankete ji napovedujejo zmago. Tega pa se ne bojijo le v Braziliji, temveč tudi v VVashingtonu.
Preveč kandidatov. Te dni se je tudi v Argentini pospešila tekma za predsedniške kandidature. V krogih peronizma kar vre spričo vprašanja volitev. Čeprav smo šele sredi leta in bi po določilih manjkalo do volitev najmanj dvanajst mesecev, vse nori spričo vprašanja možnih kandidatov. Tako lahko zasledimo razne pohode in umike. Na čelu naporov za imenovanje najdemo bivšega predsednika Menema. On sam se trenutno nahaja v ZDA, kjer propagira prednosti novega možnega predsedništva. Njegovi strategi pa tukaj skušajo izpeljati razna zavezništva. Eno takih bi bilo, da se kor-dobski De la Sota umakne predsedniškemu tekmovanju, svoje glasove prepusti Menemu in dobi njegovo zaslombo za ponovno guvernersko kandidaturo. Za kandidaturo v peronizmu se poteguje tudi nekajdnevni začasni predsednik Rodriguez Saa in uporni guverner iz Santa Cruz Nestor Kirchner. Oba bi bila celo pripravljena predstaviti se izven strankinih list, kar bi uradnemu kandidatu prizadelo veliko škodo. Najbolje pa ankete kažejo guvernerju iz Santa Fe. Reutemann je zadnje dni tudi jasno izrazil zanimanje za ta položaj. Vendar se izredno trudi, da bi se razlikoval od sedanje vlade. Noče nositi težkega bremena Du-haldejevih polomij.
Razkoljeni radikali. Zadržanje do vlade in glasovanje zadnjih vladnih projektov je povzročilo razkol med radikali. Strankina skupina v senatu se je razbila na tri dele. Odšla sta namreč na eno stran Terragno in Paso, na drugo pa Morales in Monica Arancio. Hud udarec za stranko, ki se nahaja v oddelku intenzivne nege.
Dialog gluhih. Cerkev še vedno upa, da bo nastalo nekaj pozitivnega iz ,,omizja dialoga", ki ga vodi že dolge mesece. Toliko srečanj, debat, razgovorov in pogajanj, toliko izmenjanih mnenj naj bi obrodilo vsaj kakšen sad. Škofje, ki vodijo ta postopek, z msgr. Cass-aretom na čelu so želeli, da bi vsi soudeleženi vsaj podpisali skupno izjavo. A en odstavek je naletel na enoten odpor vseh politikov. Besedilo namreč govori o potrebi ,,celotne zamenjave" ustavnih organov, z drugimi besedami, da bi ’zamenjali celotno vlado, parlament, provincijske vlade in parlamente, sploh vsa volilna mesta. Prvi, ki se je javno uprl, je bil bivši predsednik Alfonsin. Tudi sploh razne iniciative političnih sprememb spijo v parlamentu.
SLOVENCI V ARGENTINI
Slovenski dom Carapachay
V nedeljo, 9. junija, po maši, kot je že v navadi naši,
smo se člani Slovenskega doma v Carapachayu, zbrali kar pri mizi, kavi ali čaju.
Predsednik Franci Žnidar pravi, da 42. redni občni zbor otvarja; pa čeprav ni zelo vroče, pozdravlja vse navzoče.
Najprej bila je sklepčnosti ugotovitev, zapisnikarja in overovateljev izvolitev; nato dr. Rodeta k B.ogu še molitev v spomin vseh umrlih članov, ki so v zadnjem letu poslovili se od nas zemljanov.
Vsak odbornik prebere poročilo in navzočim razloži opravilo.
Blagajničarka predstavila nam je številke,
da pregledali smo vse bilance
in ugotovili: „Še kar ujemajo se nam finance".
Oh! Ti naši prihranjeni denarci, zadržani v. tej, res čudni štalci.
Občutili smo, da je še huda stiska, od vsepovsod na nas pritiska,
Še kjer nekoč bila je moč, je danes, zaenkrat, samo le - noč.
Gospodar opravil je svoje, večkrat nevidno delo, tiho in veselo, pa tudi nam izdal:
Če Dom se bo skrbno vzdrževal, bo še dolgo časa stal!
Kulturna referentka res pridna je bila, je prireditev mnogo nam pripravila.
Slovensko šolo Josipa Jurčiča
25 učencev redno obiskuje,
pa tudi „ABC po slovensko" pri nas deluje.
Skupina „Maribor" prišla je tudi na ta občni zbor, saj kjer oni so plesali, tam Slovence so spoznali.
Mladina s svojimi močmi pri športu sodeluje in Domovim prireditvam tudi prisostvuje.
Dušni pastir nam vlil je korajže in poguma, primerjal, če motor požene, avto spelje;
Delavni odbor je kot motor, v Domu vzbudi življenje.
Sam predsednik se vsem zahvali,
ki so odboru stali ob strani.
Pomagali in sodelovali,
svoj trud in čas od sebe dali,
članarino plačevali,
pa včasih tudi kaj d'narja darovali.
Bog vedno vse na dobro obrne, najboljši plačnik On je v nebesih, tisočkrat naj vam vse povrne, gotovo, a brez skrbi, ne bo v pesih.
Nadzorni odbor prebral je poročilo, še Joža Markež sestavil je besedilo, en dan predno je za vedno odšel h Gospodu po plačilo.
Natančen bil je ves pregled, ugotovili so, da je vse nared.
Razrešnica bila je dana odboru, zato sledile so volitve, skoraj s petjem kot na koru; predlagana lista, s ploskanjem odobrena, tako hitro izvoljena, da še nobena! Odbor obljubi, da vedno bo pripravljen, zato takole je sestavljen:
Predsednik:
Podpredsednik
Tajnik
Blagajničarka Kulturna referentka Gospodar Odborniki
Nadomestni odborniki Nadzorni odbor
Pravni zastopnik
Franci Žnidar
Maks Skarlovnik
Janez Žnidar
Ani Klemen
Marjana Pirc
Franci Resnik
Ani Resnik
Marjeta Aleš
Jože Mokorel
Tone Senovršnik
Sonja Kolenc	.
Ivan Žnidar
Franci Korošec
Andreja Papež Cordoba
Meti Slabe
Marko Amon
Pri razgovoru o članarini, kočljiva tema v Argentini, pri dveh pesih vsota bo ostala, dokler bo ekonomija to vzdržala.
Novi odbor smo izvolili,
da z delom držal bo naš Dom pokonci,
z vročo željo, da bi ga
uživali za nam' potomci.
Da bi črpali in rastli, se krepili, tudi obogatili z vsem, kar izhaja dobrin iz naših korenin, ki presadil na ta tla jih je slovenski sin.
Nisem učen poet,
sicer napisal bi vam lep sonet.
Samo želel sem kot „payador" le opisati naš občni zbor.
Janez Krojač
IZ DELOVANJA SLOGE
Brez dvoma je zanimanje za dogajanja v SLOGI v naši skupnosti zelo živo. Ko se je decembra lanskega leta nevarno zaostrila že dalj časa trajajoča socialno-ekonomska kriza, se je upravni odbor s posebno okrožnico 31. decembra 2001 obrnil na člane. V njej je bilo jasno povedano, da SLOGA ni banka, ampak se ravna po zakonu o zadrugah in mutualih. Vse naložbe so investirane v posojila članom na osebno ali realno garancijo (hipoteke). Garancija za vse vloge so vsa ta posojila in drugo zadružno premoženje. Zaradi nastalih razmer je veliko dolžnikov v zaostanku s svojimi obveznostmi in odlagajo plačila na poznejši čas, ko upajo, da bo gospodarstvo spet pričelo normalno funkcionirati. Mnogo naših vlagateljev se je znašlo v težkem gospodarskem položaju. Popolnoma je prenehal dotok novih naložb, občutno pa so se povišali dvigi vlog.
Upravni odbor je 23. februarja t. I. sklical v Slomškovem domu informativni sestanek z namenom pojasniti nastali položaj. Članom, ki so upravičeno zaskrbljeni za svoje prihranke, smo skušali prikazati, kako so kaotične razmere v državi nujno prizadele tudi SLOGO. Zaupanje v vladno gospodarsko politiko je povsem izginilo. Pomanjkanje dela je vedno večje, brezposelnost nevarno raste, gospodarski zastoj je skoraj popoln. Pretrgana je plačilna veriga (cadena de pagos). Vlada je opustila desetletno konvertibilnost argentinskega pesa in odredila njegovo devalvacijo. Vrednost nepremičnin je padla za več kot polovico. Tem težavam se je pridružil še vladni odlok o vračanju dolarskih posojil v pesih v relaciji 1:1 in pa suspenz vseh sodnijskih terjatev (Ley de quiebras) praktično do prvih mesecev prihodnjega leta. Na finančnem trgu je nastala panika, vlagatelji so navalili na banke in zahtevali svoj denar, vlada je bila primorana zamrzniti vse vloge (corralito), novih naložb ni bilo več. Te razmere so povzročile, da je tudi SLOGA morala prositi svoje vlagatelje, naj počakajo, da se te nenormalne razmere v državi uredijo. Ko se bo država normalizirala, bo mogoče izterjati posojila in vrniti denar vlagateljem. SLOGA denarja za vračilo vlog ne bo dobila od Centralne banke, ampak le od svojih dolžnikov, katerim ga je svoj čas posodila.
Za 26. april 1.1. je bil sklican 41. redni občni zbor Kreditne zadruge SLOGA. Odbor je pripravil bilanco in poročilo o pretekli poslovni dobi. Skupina članov je k temu dala kritične pripombe ter občnemu zboru predlagala, naj ne odobri predloženih zaključkov, kar so člani podprli. Imenovana je bila skupina sedmih članov, javnih računovodij, ki naj v enem mesecu opravijo pregled zadružnega poslovanja. Občni zbor je bil zato prekinjen in ponovno sklican za 24. maj t. I. Na njem je pregledniška komisija dala svoje poročilo, ki je izzvenelo kritično in negativno, ter priporočila občnemu zboru, naj ne odobri predložene bilance in tudi ne poslovanja odbora. Predlagala je odstavitev vseh članov upravnega odbora in nadzornega organa. Ni pa dala nobenega konkretnega predloga, kako priti iz kritičnega položaja.
Na dano poročilo je kratko odgovoril upravnik SLOGE. Poudaril je, da se mu zdi, da bi poročilo moralo upoštevati štiriletno krizo v Argentini, ki se je v zadnjih mesecih spremenila v pravo katastrofo. Več potez upravnega odbora, ki na prvi pogled lahko izgledajo kot napačne, v luči teh dogodkov in razmer dobe drugačno podobo. Upravni odbor je v glavnem isti že več let in je pod njegovim vodstvom SLOGA dosegla lepe uspehe in ugled, tako v skupnosti kot zunaj nje. Sedanjih težav nikakor ni mogoče pripisovati le vodstvu
Nad. na 5. str.
MAKS OSOJNIK	(4)
NEUSPELA KOLONIZACIJA
"Koliko dohodka pričakujete letos?"
„lzračunajte!" Dal mi je podatke in hitro sem imel številke, toda nisem sam sebi in svojemu računu zaupal.
/-No?"
„Devet milijonov?" (1.285.000 dolarjev.)
„Ja, ja! Devet milijonov bom sem notri vtaknil." Potrepljal se je po žepu.
„ln stroški?"
„Recimo kot največ ena desetina."
„Pa nevihta, toča?"
,,Nam še niso kaj prida škodovale; le* pozeba nam je enkrat precej."
„Kaj pa tisti oljčni nasadi?" sem pokazal z roko.
„Oljka? Malo dela in malo zaslužka."
„Ali bi mi svetovali, da se vržemo v ta posel?"
„Če pridete za stalno sem, pridite! Če pa mislite iz Buenos Airesa ukazovati, ostanite tam!"
„Toda, kaj pa naj tri, štiri leta jemo, dokler trte ne donašajo?"
„Če v treh letih ne boste še na trdnem," je malo pomislil, „a!i niste za nič ali pa pridite in me obesite na tisto vejo! Kaj boste medtem jedli? Med na novo zasajenimi trtami je odličen prostor za zelenjavo. Boste vsaj malo brisali našo sramoto: uvoz
zelenjave v provinco."
„ Al i je delavce težko dobiti?"
,,Kolikor jih hočete! Toda brez nadzorstva ne delajo. In ne boste zlepa dobili vestnega nadzornika."
„Naše vinogradništvo je bolj preprosto in potrebno bi se bilo temu vašemu priliči-ti. Ali bi sprejeli v službo za eno leto katerega ali več od nas, da bi se priučili, prilagodili za nas novemu načinu?"
„Vidim, da mislite resno in preudarno. Če ste - o tem ne dvomim - Evropejci še takšni kot nekoč, vas rad sprejmem in vodim v vaši rasti in zorenju."
Kaj hočeš več? Prisrčno sem se mu zahvalil za informacije, on pa je mignil Indijančku in ta je stekel v notranjost obširnega poslopja ter v teku prinesel dva velika kozarca iskrečega in hladnega vina. - Še< marsikaj mi je povedal, a bralce verjetno ne bo zanimalo. Dajal mi je pogum in sam sem bil kar za trdno prepričan, da bomo prav kmalu zasadili lopate in s 'Sveti križ božji' začeli novo življenje pod vrhovi Predkordiljere.
Obisk v Sta. Marfa in v Palo blanco mi je izostal zaradi tiste nenadne smrti, a si ga tudi nisem želel. Tinogasta me je popolnoma zasvojila.
Spet pri guvernerju. Tokrat sta bila v kabinetu le on in kmetijski minister. Radovednost sem bral v njunih očeh.
,,No, gospod, ali ste videli katamarški čudež?"
„Videl, vaša ekscelenca, in sedaj verujem vanj."
„Ha-ha-ha! Niste verovali?"
„Nisem."
„ln kam vas je potegnil?"
„V Tinogasto."
„Torej, pogoje sem vam že povedal. Pričakujemo čimprejšnjega odgovora."
Moral sem mu povedati svoje vtise in osebne načrte. „Osebne" sem poudaril, ker se bom moral pač priličiti skupinskim mislim in ukrepom. Zadovoljil sem ga in to je pokazal z mnogimi besedami:
„Evropejci ste drugačnega testa kot so Južnoamerikanci. Všeč ste nam. Na skorajšnje svidenje!"
Izročil mi je ček, ki je bil nekako dopolnilo k vsoti, katero mi je izročil dr. Bajlec. Z njim sem hitel v provincijsko banko in odtod dirjal na kolodvor, kjer je ravno odhajal vlak. Naslednjega bi imel šele čez tri dni in tako božič preživljal na vlaku. Že se je premikal, ko sem pritekel, a sem se obesil na stopnice med druge viseče. Le z veliko težavo sem se počasi zrinil v natlačeno notranjost in tako sem sredi silne gneče lovil ravnotežje celih osem ur do mesta La Rioje.
Do Buenos Airesa pa smo se cijazili
celih 34 ur. Izmenoma sem dobil sedež, kadar so mi pojemale moči.
Spet smo se sešli na sestanku. Poročal sem o potovanju in uspehih, dr. Bajlec pa je poročal, da se je sešel s kolonizacijskim direktorjem in navedel njun pomenek:
„Slišal sem o Slovencih ..." Polno hvale v izbranih besedah. „... Torej ste odločili za obdelavo plodne argentinske zemlje?"
„Da." Povedal je naše načrte.
„Odlično! Podpisal bom dekret in povsod vam bodo šli na roke. Vi pa mi boste v svoji velikodušnosti vnaprej povrnili stroške in prizadevanje!"
„Seveda, seveda! Ker pa, kakor vidite, nismo še vajeni vaših meril, vas prosim, da mi poveste, koliko bi to zneslo na družino?"
„V znak prijateljstva vam bom stavil najnižjo možnost: 50.000 pesov."
„Zaklani!" sem pomislil, njemu pa sem dejal: „Dobro. Se bomo pomenili," in sem se poslovil.
„Prekleta coima" (podkupnina) je bruhnil eden izmed nas.
Vsem se je povesila glava.
„Zaslužim 500 pesov na mesec..."
„ Al i je mogoče ubrati kakšno pot mimo tega oderuha?"
„Sam je rekel, da ne."
Razšli smo se in nismo se več sestali.
KONEC
■■Mn
MMMMMMI
■MMMWM
MMMHI
NASA	SKUPNOS
V sredo, 5. junija je bil v Slovenski hiši spominski sestanek Zveze mater in žena. Po seji dobrodelnega in kulturnega odseka sta Mirjanka in Vladko Voršič opisovala dogodke, katere sta doživljala pred drugo svetovno vojno in po njej na slovenskem Štajerskem in Prekmurju. Nato je bila sv. maša za pokojno odbornico Marto Bedenčič Jeločnik.
Za prvi petek v mesecu juniju so bile po naših krajevnih Domovih svete ure.
V nedeljo, 9. juinija je bila v Don Boscovem zavodu v Ramos Mejiji procesija sv. Rešnjega Telesa. Oltarje so pripravili San Justo, Castelar, Carapachay ter Ramos Mejia.
V torek, 11. junija je bila v Slovenski hiši seja upravnega odbora ZS, ki jo je vodil njen predsednik Tone Mizerit.
V nedeljo, 16. junija je bil po sv. maši na Pristavi knjižni sejem, sledilo je družinsko kosilo. Prav tako smo isti dan praznovali v Argentini očetovski dan.
Verska skupnost na Pristavi je pred dobrim mesecem ustanovila svoj pastoralni - gospodarski svet, ki šteje z duhovnikom 12 članov.
Milan Magister ml. je poslal podrobno poročilo o razgibanem društvenem življenju naše skupnosti v Bari-ločah.
Radijska oddaja „Slovenski kotiček" je bila prenesena na AM 1250 in se sliši vsak petek od 20. do 21. ure.
Nogometna ekipa Zedinjene Slovenije se pripravlja na „Nogometni turnir izseljencev SLOVENIJA 2002", ki bo v' Sloveniji meseca julija.
Odbojkarska reprezentanca Zedinjene Slovenije je bila na tekmovanju v Bariločah bo ša tudi v Mendozo.
Z darovi dobrotnikov je Zvezi slovenskih mater in žena uspelo - kljub izredno težkim razmeram v Argentini - tudi letos pripraviti 60 velikih živilskih paketov, katere bodo v teh dneh odbornice razdelile med naše rojake.
D-ova za tiskovni referat ZS
SLOVENIJA NA SVETOVNEM PRVENSTVU
V dobri družbi
MTO
SEDAJ PRIDE NAJBOLJŠE
V San Justu se je končala kvalifikacijska runda drugega MTOja. Pri dekletih ni bilo presenečenja: Naš Dom v coni A in Slovenska vas v coni B sta osvojila pravico igrati v se-mifinalu. Med fanti pa so izidi tekem postavili v se-mifinale San Martin v coni A in Pristavo v coni B. Naslednja runda ho 30. junija v San Martinu. Čeprav so nekatere ekipe že v se-mifinalu, še vedno lahko vsi osvojijo pokal.
Včasih se nekateri turnirji odločijo predčasno. Ne da bi igrale se ekipe proslavijo kot prvaki, medtem ko drugi vedo, da nimajo nobenih možnosti več. Seveda so vedno izjeme. Tak je verjetno primer našega MTOja, ker so se tako med dekleti kot pri fantih položaji temeljito spremenili v dveh zadnjih kvalifikacijskih rundah, ki so se odigrale v ponedeljek 17. v Našem domu v San Justu. In v eni izmed con smo doživeli trojno izenačenje in se je pozicija morala odločiti po dobljenih setih. A pojdimo postopoma.
Najprej dame: San Justo je bil že z eno nogo v semi-finalu. Moral je le ohraniti dolgo niz ne da bi izgubile en sam set na tem turnirju. In so opravile zelo dobro. V prvem spopadu so premagale San Martin 2:0 (25:9 in 25:16), za tem pa še Pristavo tudi z 2:0	(25:10;
25:17), v edinih dveh dekliških tekmah, ker ne Slomškov dom ne Carapachay nista predstavila svojih ekip ti zadnji dve rundi. Dekleta iz San Martina so se okoristila z izostankom Carapac-
haya in zasedle drugo mesto v coni A, čeprav daleč od San Justa. S svoje strani je Carapachay ostal na tretjem mestu, ker ni štel točk in bo v prihodnji fazi imel zapleten položaj.
Dekleta iz Slovenske vasi so zmagale v svoji coni tudi brez nastopa, ker bi se morale spopasti ravno s Ca-rapachajem in Ramos Mejijo. Tako so dobile direkten vstop v semifinale. Pristava je ostala druga, Ramoščan-ke pa na tretjem mestu.
Med fanti smo doživeli odločilne trenutke. Cona A, ki je neke vrste "cona smrti" (mimo žalostnih spominov, ki nam jih ta izraz obuja), se je odločila v teh dveh rundah. Na prvem mestu smo doživeli že klasični spopad "svetnikov", v katerem je zmagal San Justo 2:1 (25:19; 20:25 in 15:10). Ta izid je ekipo začasno postavil na vodilno mesto. A zaradi poraza proti Pristavi in zmage San Martina nad Ramosom je v coni zagorelo: San Justo in San Martin sta štela 10 točk in Carapachay, ki je izgubil tekmo s Pristavo 2:0 (16:25; 16:25). je štel 9. Če bi Carapachay premagal Slovensko vas, bi šel direktno v semifinale. A fantje z juga so igrali boljše in zmagali 2:0 (25:18 in 25:16). Lestvica je tako pokazala trojni remi, vsi z 10 točkami. Po razliki setov je prvo mesto zasedel San Martin in pravico direktnega vstopa v semifinale. Carapachay je imel eno točko prednosti pred začetkom tekem. A je izgubil obe igri in končal tretji. San Martin, ki je bil tretji, je prištel tri točke in zasedel prvo mesto. San
Španski pregovor trdi, da „mal de muchos, consu-elo de tontos", ali po domače, „smola mnogih, tolažba neumnih". Je pa še drugi: povej, s kom se družiš, in ti povem, kdo si. Tako, malo za šalo ob izpadu slovenske enajsterice.
Slovenija je zapustila svetovno nogometno prvenstvo v družbi Francije, Argentine, Urugvaja, Rusije.,. Za tem je izpadla še Italija v rokah Koreje. Vsekakor je letošnji svetovni turnir bogat s presenečenji. Vendar priznajmo, da izpad Slovenije ni bil presenečenje.
"S tremi porazi ne morem biti zadovoljen. Rezultatski neuspeh pa je odraz tega, kar se je v zadnjem času dogajalo. Evforiji se očitno ni dalo izogniti, za kar so krivi predvsem mediji. Ti niso opozarjali, v kakšnih klubih igrajo naši nasprotniki, niso me hoteli poslušati in so nas avtomatično postavljali kar v četrtfinale. Nihče ni upošteval dejstva, da sem imel po evropskem prvenstvu veliko težav, da igralci niso igrali v svojih klubih. Sam sem vedel, kakšen material imam, mediji pa so ustvarjali pritisk na igralce in dobro je, da se jim ni povsem zmešalo. To ni problem samo slovenskega nogometa, ampak tudi košarke, rokometa in še nekaterih športov. Postavljamo si nerealne cilje. To sem doživel tudi kot igralec," je bil nad pričakovanji Slovencev nejevoljen slovenski selektor Srečko Katanec.
Seveda ni bilo ljubo, da smo končno zgubili še s Paragvajem 3:1, zlasti ker
smo začeli voditi igro in imeli enega igralca več. A priznati moramo, da je Sloveniji manjkalo sreče, ki so jo imeli drugi, in tudi prijaznosti sodnikov, ki nenehno spremlja n.pr Brazil.
Verjetno je na končni izkupiček močno vplival odmevni spor Katanec -Zahovič. Ekipa je izgubila na kompaktnosti, izgubil se je tisti prepoznavni kolektivni duh. Ko je počilo, se je vse spremenilo. Res škoda, kajti imeli smo občutek, da bi Slovenija v normalnih okoliščinah lahko dosegla bolj odmevne rezultate.
S slovesom Slovenije od svetovnega prvenstva in s slovesom njenega selektorja Srečka Katanca je za slovenski nogomet konec izjemno uspešnega štiriletnega obdobja. Časa, v katerem je Slovenija v nogometni Evropi in svetu postala spoštovan in cenjen subjekt. Ko si človek nehote zavrti film nazaj, skoraj ne more dojeti, kaj vse velikega je dosegla ta generacija nogometašev pod taktirko mladega, toda izjemno motiviranega, ambicioznega in zagnanega selektorja. In to bo vedno ostalo kot pozitivna bilanca.
Ne rečemo, da je konec slovenske „nogometne pravljice". Lahko bi rekli, da se je zaključilo poglavje, polno uspehov, pa velikega upanja in prevelikih sanj. Naslednji cilj je prihodnje Evropsko prvenstvo. Tam se bo pokazalo, kaj je v slovenskem vrhunskem nogometu stvarnega 'in kaj le rezultat trenutne sreče.
t.m.
Justo pa se je obdržal na •drugem mestu.
V coni B je bila Pristava že prva v skupini. Lanus bi lahko dosegel drugo mesto. Srečal se je z Ramosom, ki je zasedal to mesto z eno točko prednosti. Ramos je zmagal 2:0 (25:19 in 25 21) in vse je ostalo pri starem. Niti zmaga Lanusa nad Ca-rapachajem in poraz Ram-osa pred San Martinom nista spremenila položaja. Pristava je bila prva, Ramos drugi in Lanus tretji.
Križne tekme bodo prihodnjo nedeljo 30. junija v San Martinu. Slika sedanje situacije je sledeča: SDO: San Justo pričakuje v semi-finalu zmagovalca med Pristavo in Carapachajem; Lanus pa zmagovalca med San Martinom in Ramos Mejijo. SFZ: Moron se bo spopadel z zmagovalcem med Lanusom in San Ju-stom; in San Martin z zmagovalcem med Ramos Mejijo in Carapachajem.
Program dneva bo sledeč:
11:00 SDO Pristava - Carapachay (1)
12:00 SDO Ramos Mejia -
San Martin (2)
13:00 SFZ Ramos Mejia -
Carapachay (A)
14:00 SFZ Lanus - San Justo (B)
15:00 SDO San Justo Zmagovalec 1 16:00 SDO Lanus - Zmagovalec 2 17:00 SFZ San Martin -Zmagovalec A 18:00 SFZ Pristava - Zmagovalec B
Nekaj zanimivih podatkov ob zaključku kvalifikacijske faze:
- Samo dve ekipi nista bili poraženi: San Justo (fantje) in Pristava (dekleta)
- Samo ena ekipa ni izgubila nobenega seta: San Justo (SDO)
- Odigranih je bilo 38 od 42 tekem (90,47%). Štiri manjkajoče so bile iz zadnjih dveh datumov.
- Prva in edina tekma, ki so jo zmagale dekleta iz San Martina, jih je postavila na drugo mesto v coni.
- Fantje iz Carapachaja, ki so prišli do zadnjega datuma z 0 v razliki setov, so ostali z -4.
- Slovenska vas (SDO) ni izgubila nobene tekme v coni. Bila je poražena le v križnem spopadu s San Justom.
- Lanus (SFZ) je zmagal
PISMA BRALCEV
Spoštovani odborniki zadruge Sloga
Obračam se na vas, ker mislim, da niste razumeli vprašanja, ki so si ga med drugimi zastavljali mnogi člani zadruge, ki so vam zaupali svoje prihranke in katero vi vodite.
Želeli so/smo enostavno in preprosto vedeti, če se je pravilno ravnalo z vloženim denarjem.
Vsi se brez dvoma zavedamo, da doživljamo najhujši ekonomski položaj v Argentini, kljub temu menim, da je vprašanje logično in ima vsak član pravico do jasnega odgovora.
Zaradi tega vprašanja se ne bo razdrla slovenska skupnost, ne pozabimo, da naša skupnost sloni na idealizmu.
Kakor v vsaki družini smo lahko različnih mnenj, nujno pa je, da obstaja dialog na podlagi zaupanja.
Gospodje, ki sestavljate odbor: Ali ste se vprašali, zakaj je prišlo do nezaupanja? Menim, da je to ključna in glavna tema, vredna globoke analize. Nezaupanje ne nastane takrat, ko nekdo kaj vpraša, pač pa kadar nekdo ne odgovori jasno in s tem povzroča dvome. Kadar se dvomi ne razčistijo, se stopnjujejo, zato je tudi čedalje več članov na informativnih sestankih in na občnih zborih. To naj bo tudi odgovor tistim, ki očitajo, zakaj, je zdaj toliko ljudi navzočih, prej pa ne.
Če hočemo pozitivno gledati, je le ena pot: da z dobro voljo odprete račune in knjige na stežaj. S tem bo naše vprašanje odgovorjeno.
A H
Slovenska poštenost ali „viveza criolla"?
Slovenci smo bili več ali manj vzgojeni za pridno garaško delo, pohlevnost, odgovornost in skrajno potrpežljivost. To ne pomeni, da smo se vsi tega naučili, in dokazi so, da ne delamo vsi tako. Ni vse zlato, kar se sveti. Ne pozabimo, da imamo Slovenci značilne lastnosti in napake kot narod in še druge, skupne človeškemu rodu. Nekateri menijo, da ne smemo govoriti o svojih napakah, da jih ne bi kdo uporabil proti nam. Ti ljudje se bojijo, nimajo zadosti korajže, da bi pogledali resnici v oči. Slovenska skupnost ne bo zdravo rastla na nepoštenosti ali na laži. Važna je skupna dobrina, ne pa lastno ime ali ugled. Iščimo predvsem resnico. Biti resnicoljuben ne pomeni razdirati slovensko skupnost. Razdira jo, kdor noče priznati resnice in kdor uporablja kakršnekoli metode, da doseže svoj cilj.
Med nami imamo ustanovo, katere člani so vanjo zaupali skozi dolga leta. Zaupali so v slovensko poštenost, ker so sami pošteni. Veliko ljudi je vlagalo svoje prihranke, da bodo preskrbljeni na stara leta in v bolezni. V teh vlogah so žulji naših ostarelih, indemnizacije naših brezposelnih, prihranki za nakup stanovanja, denacionalizacija krivično vzetega premoženja v Sloveniji in vrnjeno po več kot pol stoletja. Ko zahtevajo pojasnitev, kam je šel njihov denar, ni jasnega odgovora. Tisti, ki so imeli največ koristi in so dobili bogata posojila, jili baje zdaj ne vračajo. Ali smo nadomestili slovensko poštenost z „vivezo criollo"? Starejša oseba, ki potrebuje denar za vsakdanje življenje, ne more dobiti kot Qdgovor, da naj jo vzdržuje sin ali hčerka.
Kdor ima mirno vest, ne skriva svojega dela. Odgovorni bi morali najprej priznati svoje napake in nato pokazati dobro voljo, da se to uredi. Na žalost se dogaja vse nasprotno.
mmr
dve tekmi: eno v prvi rundo in eno v zadnji.
- Carapachay (SDO) je zmagal v dveh tekmah. A ker se ni predstavil v zadnjih rundah, je ostal tretji, ker ni štel točk.
- Pristava (SFZ) je zgubila tri sete na celotnem turnirju, od teh dva proti Ra-mosu in ostalega proti Slovenski vasi.
Nekateri pričakujejo. Drugi odločajo. Drugi MTO je stopil v odločilno fazo. Osem tekem prihodnje runde bo določilo finaliste in one, ki bodo igrali za ostala mesta. Sedež bo to pot San Martin in pričakujemo obilo publike. Zlasti še ker na tem turnirju, v razliki z ostalimi, ni ničesar predhodno določenega.
Luka Skale
RAZVESELJUJOČI REZULTATI V GORICI
V drugem krogu delnih lokalnih volitev v Italiji, ki so potekale v tistih pokrajinah in občinah, kjer prvi krog 27. maja ni prinesel zmagovalca, je v občini Gorica novi župan postal kandidat leve sredine Vittorio Brancati, ki je premagal kandidata desne sredine Guida Germana Pettarina za pičlih 28 glasov. Po zmagi leve sredine bo v novem goriškem občinskem svetu sedelo kar sedem svetnikov slovenske narodnosti (SSk), ki je nastopila v okviru sredinske liste Marjetice.
				
NOVICE IZ		SLOVENIJA MO		ESLOVENIA, Ml TIERRA
„POLITIČNE" ŽENSKE
Informacijsko dokumentacijski center Sveta Evrope in raziskovalke in sodelavke Mirovnega Inštituta so na časnikarski konferenci predstavili izsledke raziskovalnega projekta Ženske v lokalni politiki. Kljub temu da je žensk v lokalni politiki malo, so po mnenju sodelujočih raziskovalk njihove dosedanje izkušnje in delo izredno pomembni in prav iz njihovih izkušenj, se je mogoče marsičesa naučiti. Po njihovem mnenju naj bi bile uspešne predvsem s strategijami, ki so bolj značilne za ženske kot moške: strategije, povezane s pripravljenostjo prisluhniti različnim mnenjem in interesom, iskanjem soglasij, sodelovanjem ter s poudarjanjem skupinskih uspehov.
PRIZNANJA ZBOROMA
Komorni moški zbor Ptuj pod umetniškim vodstvom Franca Lačna je na 30. mednarodnem pevskem festivalu „Svatky pesni" v češkem Olomoucu prejel zlato plaketo v kategoriji moških zborov z obvezno skladbo: Gallusova Ante luciferum. Na omenjenem festivalu se je dobro uvrstil tudi moški pevski zbor Srečko Kosovel iz Ajdovščine pod umetniškim vodstvom Matjaža Ščeka, ki je v eni izmed kategorij osvojil srebrno plaketo.
193 OBČIN
V Sloveniji je tudi uradno 193 občin. V veljavo je namreč stopil zakonski predpis o ustanovitvi nove občine Šmartno pri Litiji. Nova občina bo nastala na območju sedanje občine Litije, in sicer z izločitvijo več kot 50 naselij. Šestnajst članov občinskega sveta ter svojega šmarskega župana bodo tamkajšnji občani volili že na jesenskih lokalnih volitvah.
TABOR PEVSKIH ZBOROV
V Šentvidu pri Stični je bil tradicionalni, tokrat že 33. tabor slovenskih pevskih zborov. Zapelo je 5000 pevcev iz skoraj 200 zborov iz vseh delov Slovenije in zamejstva, v središču pozornosti pa so bile letos pesmi s Štajerske, Prekmurja in Porabja. Prihodnje leto bodo na 34. taboru na vrsti pesmi z Gorenjske.
Volitve v državni zbor
25. aprila 1848 je vlada izdala oktroirano (to je od cesarja pripravljeno in dano) ustavo. Ta je predvidevala volitve v parlament, ki so se vršile meseca junija. Volilno pravico so imeli vsi moški nad 24 let, na kmetih niso smeli voliti tisti, ki niso imeli lastne zemlje ali obrti, kmečki sinovi, ki še niso prevzeli kmetije, itd. Na Slovenskem tudi delavci niso smeli voliti. Tako je volilo kakih 13% vseh Slovencev. Kakor frankfurtske so bile te na Slovenskem zelo nemirne in abstinenca velika. Izvoljen ni bil niti en duhovnik ali graščak, čeprav so jih zelo priporočali. Med poslanci izvoljenimi na Slovenskem je bila kaka polovica slovensko usmerjenih, izrazitih nasprotnikov je bilo le malo. Vsi so bili tudi bolj levičarsko usmerjeni.
Najprej je zbor razpravljal o zemljiški odvezi, ki je končno osvobodila kmeta, potem se je zaradi novega izbruha revolucije na Dunaju preselil v Kromeriž na Češkem.
2. decembra 1849 je prišlo do spremembe na prestolu. Namesto slabo-
se
umnega Ferdinanda, ki je onemogočil in se je prestolu odpovedal, je postal cesar njegov osemnajstletni nečak Franc Jožef,
Ustavnemu odboru so bili predstavljeni najrazličnejši načrti preureditve Avstrije. Sprejet je bil predlog o razdelitvi na stare krono-vine, a z okrožji, ki naj bi se skladali z narodnostnimi mejami; a to je od naših dežel veljalo le za Štajersko (katere slovenski del je obsegal le eno tretjino). Končno je bil osnutek ustave izdelan, a vlada je razpustila parlament in spet proglasila novo oktroirano ustavo, ki je v manj poudarjeni obliki le zagotavljala enakopravnost vsem narodom v monarhiji.
Vendar je bil v Avstriji postopoma popolnoma obnovljen absolutizem. S končno zmago nad ogrsko revolucijo in z osvojitvijo Benetk, s katero je bila Avstrija dolgo v vojni, je bila vzpostavljena spet cesarjeva oblast v vsej monarhiji. 31. decembra 1849 je bila s cesarskim patentom ukinjena tudi oktroirana ustava in je lahko cesar vladal, kakor je hotel.
Gran levantamiento Croata-Esloveno
Un noble con su accionar desconsiderado fue la gota qtie hizo rebalsar el vaso de la paciencia. Y dio origen, como tantas otras veces, al levantamiento. Sin embargo, teniendo en cuenta la magnitud de la rebelion -Croacia y Eslovenia-, podemos vislumbrar que hubo razones de mayor peso. En realidad, las causas se acumularon en una especie de hoguera a la espera de que alguien acercara el fosforo.
Franc Tahi era un castellano que tema propiedades en Croacia y en Eslovenia. Con los campesinos que trabaja-ban en sus tierras hacfa realmente lo que querfa. Algunas de sus acciones, paradigma del obrar de los nobles de entonces: ordeno la decapitacion de un empleado, si bien habfa sido absuelto por el juez; todos los meses cobraba impuestos extraordinarios; pedfa „prestamos" a los campesinos y se le ,,olvidaba" devolverlos; encarcelaba a personas y las excarcelaba una vez que los familiares pagaban el rescate fijado por el sefior; obligaba a los campesinos a que compraran sus caballos viejos y el vino que se le habfa echado a perder; si alguno de sus perros de caza perecfa el campesino que tema a su cargo la crfa debia reempla-zarlo por un buey; maltrataba y violaba a las muchachas; no les pagaba el sueldo a sus soldados; obligaba a que compraran mercaderfa para el y, por supuesto, nunca la pagaba; mutilaba a sus subditos...
Visto este panorama es facil comprender que los campesinos aprovecharon la ausencia de Tahi. Los campesinos se organizaron y estallo la rebelion. Tomaron el castillo y otras pertenencias de Tahi. El gobierno torno cartas en el asunto y aparento ponerse en cdntra de Tahi. Sin embargo todo quedo como antes. Los campesinos se sintieron defraudados.
El 8 de agosto de 1572 el campesino llija Gregorič convoco a unos 50 campesinos. De estos surgieron doce comandantes. Elaboraron un plan de guerra y decidieron recorrer Croacia y Eslovenia para preparar un gran levantamiento.
Los jefes de la rebelion fueron Ambrož (y no Matija) Gubec, Ivan Pasanec y el jefe militar llija Gregorič.
PO SVE
ŠE NOVE ŽRTVE
Po zaključku čiščenja ruševin stavb Svetovnega trgovinskega centra (WTC) v New Yorku v bližnjih stavbah, ki so bile ob terorističnem napadu 11. septembra prav tako poškodovane, so sedaj našli posmrtne ostanke še 12 žrtev terorističnega napada. Ruševine WTC so uradno prenehali odstranjevati 30. maja. Delavci so doslej odstranili skupaj 1.642.698 ton ruševin in izkopali kakih 20.000 delov teles žrtev, preiskovalcem pa je uspelo identificirati 1102 ljudi.
ZAPREKE PRI ŠIRJENJU
Grčija je pripravljena blokirati proces širitve EZ, če bo katerakoli članica zveze na decembrskem vrhu povezave v Koebenhav-nu iz seznama kandidatk za vstop v povezavo skušala izbrisati Čiper. - Irski premier Bertie Ahern pa je pred kratkim opozoril, da se utegne širitev EZ zavleči, če bodo irski volilci na jesenskem vnovičnem referendumu spet zavrnili pogodbo iz Nice, ki med drugim evropske institucije pripravlja na prihod novih članic.
SLOVENCI
TRI UVRSTITVE V ROKOMETU
Slovenska mladinska moška rokometna reprezentanca je v drugem srečanju kvalifikacij za nastop na evropskem prvenstvu, ki bo potekalo avgusta na Poljskem, v nemškem Delitzschu premagala Nemčijo z 32:25. Varovancem selektorja Slavka Iveziča manjkajoča tekma proti Moldaviji ni odločala o ničemer več, saj so si že zagotovili nastop na EP.
Slovenska ženska rokometna reprezentanca je v povratni kvalifikacijski tekmi premagala Slovaško s 26:25 in se s skupnim izidom 48:45 uvrstila na letošnje evropsko prvenstvo, ki bo decembra na Danskem. Slovenske rokometašice so si po dveh uvrstitvah na svetovno prvenstvo leta 1997 in 2001 priborile nastop še na letošnjem evropskem prvenstvu. Njihova igra ni bila navdušujoča, večje izkušnje in zrela igra v pravih trenutkih dvoboja, predvsem z igralko manj na igrišču, pa so na koncu prevesile tehtnico na slovensko stran.
Kongres Evropske rokometne zveze (EHF) v avstrijskem Salzburgu se je končal po slovenskih željah: Slovenija si je v četveroboju Norveška-Švica-Romunija-Slovenija pravico za organizacijo zaključnega turnirja evropskega moškega prvenstva pridobila že po prvem krogu glasovanja, potem ko je zanjo glasovalo 23 predstavnikov od skupno 45 nacionalnih rokometnih zvez članic EHF. Zaključni turnir se bo pričel 22. januarja, končal pa 1. februarja leta 2004, na.sporedu pa bo v štirih slovenskih mestih (Ljubljana, Celje, Koper in Velenje).
Iz delovanja...
Nad. s 3. str.
zadruge, ampak predvsem sedanji katastrofalni socialnor ekonomski situaciji v deželi. Vsi vemo, da propadajo velike banke, finančne družbe in druga podjetja zavoljo teh izrednih razmer. SLOGA potrebuje poleg konstruktivne kritike tudi predloge in sodelovanje članov za reševanje iz te krize. Vodstvo se v polni meri zaveda odgovornosti za ustanovo in globoko čuti s prizadetimi člani ter ima trden namen vztrajati pri reševanju SLOGE iz tega položaja, kolikor je seveda v njegovih močeh. Noben odbornik ne član uprave ni odstopil in so vsi odločeni ostati še naprej na svojih mestih.
Pri glasovanju je okrog 60 odstotkov navzočih članov zavrnilo predloženo bilanco in odborovo poslovanje, niso pa odobrili odstavitve upravnega odbora in nadzornega organa. Pred dopolnilnimi volitvami odbornikov, katerim so zapadli mandati, je bil petnajstminutni odmor, da bi se člani lahko dogovorili za kandidate na izpraznjena mesta. Kljub ostrim kritikam odborovega dela ni bil dan noben predlog za kakšno odborniško mesto. Občni zbor je nato potrdil listo kandidatov, ki jo je pripravil upravni odbor in na kateri so bili v glavnem dosedanji odborniki. Ker ni bilo mogoče sklepati še o drugih točkah dnevnega reda, je upravni odbor predlagal sklicanje dopolnilnega občnega zbora v 90 dneh, kar so navzoči člani sprejeli.
Čeprav je bila udeležba skoro 200 članov na obeh zasedanjih občnega zbora občutno večja, kot je bilo to običajno doslej, to število ne predstavlja niti šest odstotkov vseh članov. V situaciji, v kateri se nahajamo, ko se odloča nadaljnja usoda SLOGE, menimo, da naj bi o tem imel besedo večji odstotek članov. Nezanimanje je danes morda največja nevarnost za obstoj SLOGE. Sodelujmo aktivno in konstruktivno pri njenem reševanju!
Upravni odbor se je na redni seji v skladu s pravili konstituiral takole: Franc Tomazin predsednik; Franc Hrovat podpredsednik; Ciril Jan'tajnik; inž. Janez Krajnik namestnik tajnika; Marjan Oberžan blagajnik; Marjan Petkovšek namestnik blagajnika; Milan Keržič, Anton Podržaj in Marjan
Kopač svetovalci; Stanko Oberžan namestnik svetovalcev. V nadzorni organ sta bila izvoljena Božidar Fink, nadzornik, in Janez Čeč, namestnik nadzornika.
Na isti seji je upravni odbor sprejel tudi več sklepov: 1) Seje bodo vsak teden, da bo odbor bolj od blizu spremljal delo ustanove; 2) Odbor naj še naprej intenzivno išče možnosti za čim hitrejše in čim ugodnejše vračilo naložb. Čim bodo znane vsaj glavne norme bodoče finančne politike, pripraviti kronogram in pravilnik o načinu vračanja naložb v SLOGI in ga na izrednem občnem zboru predložiti v potrditev članom. 3) Iskati način in možnosti za obnovitev delovanja SLOGE; 4) Plačila na račun posojil se namenijo vračanju vlagateljem v zneskih največ $ 200. -, pri čemer imajo v okviru možnosti prednost bolniki za nakup zdravil in krkje zdravniških stroškov. 5) Pripraviti dokumentacijo za dopolnilni občni zbor, upoštevajoč pripombe kontrolne komisije, imenovane na občnem zboru 26. aprila, t. I. 6) Pospešiti terjatev posojil in pripraviti vse potrebno za sodnijsko izterjatev vseh zapadlih dolgov, čim poteče sedanji moratorij, določen v „Ley de quiebras". 7) Avtorizirati kompenzacijo med dolžniki in vlagatelji do $ 1. 000. - za osebna posojila in to samo med najožjimi sorodniki. 8) Znižati upravne stroške in v ta namen: a) Zapreti vse podružnice po krajevnih Domovih, b) Skrajšati delovni čas v glavni pisarni na štiri ure dnevno in sicer od 15. do 19. ure. c) Odpustiti dva uradnika v glavni pisarni, č) Ukiniti oglase v obeh slovenskih radijskih oddajah in v naših časopisih, d) Do nadaljnjega ustaviti izdajanje zadružnega glasila STIK. e) Prenehati s plačevanjem parkirišča za obiskovalce glavne pisarne, f) Vse socialne podpore in nagrade do nadaljnjega ne izplačevati v gotovini, ampak jih pripisovati v hranilne račune upravičenim članom.
Odbor prosi člane za razumevanje in sodelovanje s konstruktivnimi predlogi za čim boljšo rešitev iz te krize. Vabi tudi vse člane, naj se osebno ali po telefonu obračajo po informacije naravnost v glavno pisarno ali h kateremu od odbornikov in naj ne nasedajo raznim govoricam, ki krožijo med ljudmi. SLOGO lahko rešimo le vsi skupaj, če bomo med seboj složni kot doslej.
UPRAVNI ODBOR KREDITNE ZADRUGE SLOGA.
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Valentin B. Debeljak / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Antonio Mizerit / Redaccion y Administracidn: RAMON L. FALCON 4158 -C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefax: (54-11) 4636-0841/2421 / 4674-5125 / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar / debeljak«' netizen.com. ar
Glavni urednik: Tine Debeljak ml. / Za ZS: Tone Mizerit / V tej številki so sodelovali še: Gregor Batagelj, Miriam Jereb Batagelj, Maks Osojnik, Luka Skale, Jože Horn, R.L.A., Janez Krojač, Pavlina Dobovšek, Jure Bajuk, AH, mmr, Radio Ognjišče, STA.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 65, pri pošiljanju po pošti pa $ 80 (za člane ZS poseben popust); obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno, pošto 85 USA dol. za vse države.
Čeke: v Argentini na ime ,,Eslovenia Libre“ (a la orden), v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,Antonio Mizerit".
Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAfICOS VILKO S.R.L. / Estados Unidos 425 - C1101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: 4362-7215 - Fax: 4307-1953 - E-mail: vilko@ciudad.com.ar
o
.£ n.
g y
<
FRANQUEO PACADO Cuenta N° 7211
R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
MALI O
TURIZEM Bungali v Bariločah. - Bungali ILIRSKA nudijo 3-sobna stanovanja z vso opremo, vse leto po odlični ceni. Tel. 02944-441814. E-mail: ilirska <“bariloche.com.ar
#	Letalske	karte,
VWH	rezerva
hotelov,
najem avtomobilov .in izleti po svetu
H. Yrigoyen 2742 - San Justo Tel. 4441-1264/ 1265 ADVOKATI DOBOVŠEK & asociados odvetniki. Zapuščinske zadeve. Somellera 5507,	(1439)
Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdbovsek@perseus.com.ar dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1148	-	15-4088-5844-
mpoznic@sfanet.com.ar dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16. do 20. - Tu-cuman 1455 - 9. nadstr. "E" - Capital -Tel. in faks: 4374-7991 in 4476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Av. Co-rrientes 1250, 5° F, Capital. Torek in četrtek od 16. do 19. Tel.: 4382-9216 FOTOGRAF Marko Vombergar - FOTO PREMIUM - Arieta 490 B1753AOJ Villa Luzu-riaga - Tel.: 4650-9040 - Dom: 4659-2060 - http://www.foto.com.ar GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77	- B1704FOA ■
Ramos Mejfa - Bs. As. - Tel./Fax: 4656-3653
Cena največ šestih vrstic $ 4,-za enkratno objavo, za vsak mesec -4 številk- $ 12,-
OSEBNE NOVICE
Smrti: Umrli sta v Ramos Mejfa Pavla Qualizza roj. Stanonik (77) in v Martin Coronado Julka Kržič (79). Naj počivata v miru!
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI 18. junija 2002
1 EURO 226,04SIT 1 U$S dolar 239,67SIT
Pred enajstimi leti smo se vsi veselili samostojnosti, zato pohitimo letos vsi na
PRAZNIK SLOVENSKE DRŽAVNOSTI
v soboto, 22. junija 2001 v Slovenski hiši
ob 19. uri sv. maša za vse pokojne in žive slovenske javne delavce ob 20. uri slavnostna akademija v dvorani in prijateljska večerja
Vstopnice po $ 15 v predprodaji v Slovenski hiši in pri odbornikih slovenskih Domov.
Vsi rojaki prisrčno vabljeni!
Nedelja, 7. julija	Slovenska	hiša
ALOJZIJEVA PROSLAVA slovenskih šolskih, otrok
Ob 16. v cerkvi sv. maša za žive in pokojne katehete
Po sv. maši pred spomenikom poklon in hvaležen spomin žrtvam vojne in revolucije.
Nato v dvorani igra: Hans Christian Andersen:
GRDI RAČEK
v izvedbi Slomškove šole — režija Andrejka Vombergar Štrfiček
Vstopnina: odrasli $ 3.-, otroci $ 1,-
Vabi šolski odsek Zedinjene Slovenije
AL' SPLOH VEŠ ZA TA NASLOV? www.sdo-sfz.com.ar
SPOROČILO ZA ZDRAVNIKE V ARGENTINI
Kakor smo že objavili, Svetovni slovenski kongres organizira 3. strokovno srečanje slovenskih zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev iz domovine in sveta. Od 10. do 12. oktobra bo srečanje potekalo v zdraviliškem, hotelskem in kongresnem središču Radenci v Radencah pri Murski Soboti.
Organizatorji, glede na argentinsko ekonomsko krizo, so odločili, da bodo lahko krili vsaj del stroškov slovenskim zdravnikom iz Argentine, ki bi se zanimali za
OBVESTILA
SOBOTA, 22. junija:
Praznik slovenske državnosti v Slovenski hiši. Zahvalna maša, akademija in prijateljska večerja NEDELJA, 23. junija:
V Našem domu v San Justo po maši domobranska proslava.
V Slomškovem domu v Ramos Mejiji po maši domobranska proslava.
Na Pristavi po maši domobranska proslava.
SOBOTA, 29. junija: ,-
Redni pouk Srednješolskega tečaja ob 15. v Slov. hiši. Poslovilna večerja nogometne ekipe Zedinjena Slovenija pred odhodom v Slovenijo, v Slovenski hiši.
NEDELJA, 30 junija:
V Našem domu v San Justo ob 16. uri tombola. MTO, četrt in polfinale v Slovenskem domu San Martin
od 11. ure dalje.
SOBOTA, 6. julija:
Redni pouk Srednješolskega tečaja ob 15. v Slov. hiši. Mladinsko srečanje siTonetom Prešernom ob 19..15 uri v mali dvorani Slovenske hiše.
NEDELJA, 7. julija:
Proslava šolskih otrok v čast sv. Alojziju.
TOREK, 9. julija:
MTO. Finale v Našem domu San Justo od 12. ure dalje.
navzočnost in sodelovanje.
Zato prosijo, da se zainteresirani čim preje obrnete na SSK v Ljubljani in se prijavite na spodnji naslov.
Istočasno pa tudi prosim vse kolege, da odgovorijo na anketo, ki ste jo dobili po pošti, navadni ali elektronski. Kdor jo pa ni dobil, ga pa prosimo, da čim preje pride v stik z dr. Juretom Bajukom.
SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES
Cankarjeva 1 / IV
1000 Ljubljana, SLOVENIJA
Dr. Jure Bajuk
Bandera de los Andes 4360 5521 - Villa Nueva Guaymallen; Mendoza E-mail:
bajubohm@impsat1 .com.ar TE: 0261-4260913 Cel: 0261- 155080291
ZA SM
- Pred tremi leti sva se z zaročenko sporazumela, da bova odkrito pokritizirala lastne napake.
- Pa dobro deluje ta vajin sistemi
- Ne vem. Od tistega dne ne govoriva več.
- Ste kroničen alkoholik ali pijete le od časa do časa?
- Pijem samo od časa do časa.
- V kakšnih časovnih razmikih ?
- Takole vsake pol ure.
S
Če si navijal za Slovenijo in za Argentino, boš sedaj lahko za obe skupaj.
Slovenska nogometna ekipa „Zedinjena Slovenija" vabi na
VEČER	SLOVEN
NOGOMETA
ki bo v soboto 29. junija v prostorih Slovenske hiše v Buenos Airesu, združen s
POSLOVITVIJO EKIPE
ob 19.15 sveta maša, da se Bogu priporočimo za srečno pot.
Za tem v dvorani:
- predstavitev igralcev in vodstva
- audiovzualni prikaz slovenske udeležbe na svetovnem prvenstvu (izvirni material Nogometne zveze Slovenije in slovenskih obiskovalcev)
- prijateljska večerja
S svojo prisotnostjo boš najbolje navijal za naše fante, ki potujejo na prvo svetovno nogometno prvenstvo izseljenskih ekip.
Vstopnice v predprodaji pri članih ekipe, v Slovenski hiši in na tel. 4659-2060; 4650-9040 in 4691-2579..
Vsi ljubitelji slovenskega nogometa prisrčno vabljeni!
Naš dom
San Justo
Jaz bom pa stopil v sredo naših dni...
zato planili bodo, vem, na mene... Lozje Grozde
DOMOBRANSKA PROSLAVA
v nedeljo, 23. junija po sveti maši
Polaganje venca pred spomenikom Franceta Balantiča.
Spominska akademija v dvorani na čast padlim.
Slavnostna govornica: Prof. Metka Mizerit
Sodelujejo otroci Balantičeve šole, recitatorji in Mešani pevski zbor San Justo.
NAŠ DOM	Nedelja, 30. junija ob 16. uri	SAN JUSTO
T	O M B O	L A
	Pričakujemo vas, rezervirajte si	dan!
TAJNO DELOVANJE
Pri založbi Nova revija je v zbirki Korenine izšla knjiga Tajno delovanje primorske duhovščine pod fašizmom avtorja Egona Pelikana. Knjiga obravnava vprašanja, ki se nanašajo na skoraj pol stoletja dolgo zgodovino Slovencev - od
prve pa do konca druge svetovne vojne. Kot je na predstavitvi povedal glavni urednik založbe Nova revija Niko Grafenauer, knjiga na osnovi ohranjenega gradiva, ki doslej še ni bilo obdelano in večinoma niti ni bilo dostopno javnosti, prikazuje patriotsko zavest slovenskih duhovnikov po I. svetovni vojni ter pod Italijo in fašizmom.
t
Mirno bom legel in spal bom, saj ti sam, Gospod, skrbiš, da sem varen.
Psalm
V nedeljo, 9. junija nas je na hitro zapustil v 79. letu starosti naš mož, oče, ded in brat, gospod
Joža Markež
Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga prišli kropit, se poslovili od njega in ga spremili na pokopališče v Olivos. Hvala tudi duhovnikom dr. ). Rodetu, A. Kukoviči, M. Gogali in F. Cukjatiju za pogrebno sv. mašo in za molitve ob krsti in ob grobu.
Bog mu daj večni pokoj!
Žalujoči: žena Majda;
otroci Irenej, Magdalena, Marjeta, Jože in Andrej; zet Jožko in snahi Elisabet in Stella Maris; vnuki Danijela, Veronika, Barbara, Ignacij, Martin, Marko, Jeremija, Luka, Candelaria in Matej; brata Ciril in Franci z družino; nečaki, bratranci, sestrični in ostalo sorodstvo.
Buenos Aires, Bariloche, Jesenice, Ljubljana, Toronto.