Berzojav ali telegraf. (Po govoru g. Zora.) Večstransko setn čul željo od svojih znancev, da bi radi videli brzojaviti in izvedeti, kako se ta stvar prav za prav vrši. Se ve da ste že o tem veliko brali ali vsaj čuli, pa menim, da jih ni veliko, kateri so tudi videli, kako se brzojavlja v praksi. Zato mislim, da bode, ako ne vsem, vendar večini čestite gospode zanimivo videti, praktično izvedeno, kar so se teoretično učili ali so brali. Hočeni vam torej govoriti o brzojavu sploh in o brzojavu, kakoršea je denes skoraj po vsera svetu v porabi in tudi njegovo rabo praktično pokazati. Kaj je telegraf ali brzojav ali daljnopisec? — Telegraf je naprava, s katero je moči v najkrajšem času v veliko daljavo sporočila pošiljati. — Neomejena naznanila po pogojenih alfabetičnih znamenjih v veliko daljavo poročati, se pravi torej telegrafirati ali brzojaviti. — Nasproti pa: Oinejena naznanila po poprej pogojenih in omejenih znamenjih na oznanjeni vidljivi kraj poročati, se imenuje signalizirati. Vojaki signalizirajo tudi z bobnom, s trobento, z zastavo itd. Naprava signaliziranja ni nova. Že starodavni narodi so se posluževali sredstev, s katerimi so poročali v daljne kraje. Tudi pri nas na Slovenskem smo to napravo imeli o času turških vojsk; bili so to namreč tako imenovani taborji, t. j. na visokih gorah nakopičene grmade, katere so bile uastavljene do turške krajine. Kadar so napali Turki našo krajino, takrat so skrajine straže ondotne grmade zažgale, ogenj se je videl po bližnjih taborjih; ti so zopet zažgali svoje grmade in tako je bilo poročilo, da so Turki črez krajino udarili vkratkih urah po celi državi naznanjeno. Ako bi se dva človeka pogodila o znamenjih celega alfabeta ter bi se postavila na visočine tako, da vidita znamenja drug druzega, lahko bi drug druzemu poročala, — ona bi telegrafirala. Ta vvsta brzojava se imenuje optični telegraf. Bizojavi se tu z lučjo, s palicami, zastavami, vrečaini itd., in tudi brez vse naprave človek sam s svojira telesom. Lehko je namreč z rokami znamenja alfabeta sestaviti. Druge vrste telegrafa, katere še dandenes občno nijso vpeljane, so: Vodeni telegraf. — Vsakomu je znano, da, ako ste dve enaki posodi na ravnini s cevjo zvezani in se v prvo voda vlije, voda skozi cev teče v drugo in v tej stoji ravno tako visoko, kakor v prvi. Ako vzamem iz prve vode, pade voda tudi v drugi, in če jo dodenem, naraste tudi v drugi. Ako torej v obeh posodah naredim enaka znamenja, je porazumljenje lahko. Potemjebrzojav z zračnim tlakom (Luftdrucktelegraf.) Dolga cev, ki ima na vsakem konci elastično kepo, hruški enako udrto. Ako kepo stisnem, t. j. zrak iz nje v cev preženem, zrak iz kepe prežene zrak iz cevi v drugo kepo, udrta kepa senapne; čepotem stisnjeno kepo spustim, se zrak po cevi in kepah zopet zravna. Po večkratnem dolgem in kratkem stiskanji, dobim na nasprotni kepi kratka in dolga znamenja, iz katerih si alfabet lehko sestavim. 3. Akustičnitelegraf. Akustični telegraf so dolge cevi, skoz katere se govoriti more. Brzojavi te vrste nijso za posebno rabo, imajo veliko napak, se težko rabijo iti nijso zanesljivi. OptiČni telegraf ima napako, da se more rabiti le o lepem, nikdar ne o meglenem ali deževnem vreraenu. Vodeni, akustični in telegraf z zračnim tlakom so le mogoči v hišah in tudi tukaj ne služijo vsem potrebam. Elektromagnetični telegraf. Najboljši in izkušeno najpraktičnejši brzojav je v novejših časih vpeljan in tudi že skoraj po celem znanera svetu razširjen, — elektromagnetični telegraf po sistemu Amerikanca Morsee-ja. V porazumljenje tega, moram vas, čestita gospoda, opomniti na to, kar ste brali o tem v mnogoverstnib knjigah. Se ve da, ker nijsem fizikar, vam bodem to le toliko razložiti mogel, da bodete aparate, s katerimi se telegrafira, in katere vam bodem pri tej priložnosti posebej razložil, poznali in vedeli, kako se telegrafiranje vrši. Rekel sem, da se imenuje ta telegraf elektromagnetični telegraf. Imenuje se zato tako, ker so moči, katero so, bi rekel, duša tega telegrafa, elektrika in magnetizem in obe zvezane, elektro-magnetizem. Kaj je magnetizem? — Neka ruda ima posebno lastnost, da privlači železne drobce, n. pr. železno pilovino tako, da obvise na njenem površji. — Ta moč v rudi, ki privleče drobce in jih potem tudi na rudi tičeče pridrži, imenuje se magnetizem, in ruda, ki iina to lastnost, se imenuje magnet. Ime magnet se pa izpeljuje od grškega mesta nMagnesia", v katerem so to lastnost rude najprej opazovali. — Ruda, ki ima sama na sebi že lastnost, železno pilovino privleči in obdržati, se imenuje prirodni magnet — Ako s to rudo drgnemo jeklo, prejme ono isto lastnost od rude in sicer čem več trdo in čisto je jeklo, tem težje jo prejme, jo pa tudi tem krepkeje obdrži in tem močnejši magnetizem kaže; jeklo postane tedaj tudi magnet in se imenuje narejeni magnet. Iz magneta se narejajo magnetične igle. Rekel sem, da jeklo od drgnenega magneta nerado magnetizem prevzame, pa ga potera tem bolje in krepkeje obdrži, čem bolj trdo in čisto je jeklo. Vse drugačepaje železo. — Železo prejme od magneta magnetizem v istem trenotku, ko se mu približa, izgubi pa ga tudi precej, ko se od magnete oddalji ia odtrga. Čem mehkejše in čistejše je železo, tem ložje magnetizera prejme in tem hitreji in čisteje ga tudi izgubi. — To lastnost železa, da magnetizem lehko prejme in zopet isto tako lehko izgubi, prosim, si dobro zapomniti, kajti ravno na tej lastnosti železa so ustanovljeni naši telegrafični aparati. Železo ima, dokler je v dotiki z magnetom, vse lastnosti magneta. Elektrika. Drugo, kar se upotrebljava pri brzojavu, je elektrika. — Kaj je elektrika? Elektrika je ravno tista moč, katera o hudem vremenu po oblakih šviga in katero mi strelo imenujetno; razloček je le ta, da je električno moč v megli ustvaril vsegamogočni Bog, pri brzojavu pa jo vzbudi le ubogi človek. Elektrika je dvojne vrste: 1. Elektrika vzbujena z drgnenjem. 2. Elektrika vzbujena z dotikanjem, ali galvanizem. Prve vrste elektrike, t. j. elektrika vzbujena z drgnenjcra, bodern le površno omenil, kajti ona nij v porabi pri brzojavu. Te vrste elektrika vzbudi se, ako se kos pečatnega voska, smole, žvepla, stekla ali jantara (Berastein) drgne s suknom ali svilo. Vse te reči dobe z drgnenjem lastnost, da privlačijo lahke stvarce, kakor bezgov stržen, odrezke papirja, če te stvari nijso preveč oddaljene. Opazovali so to lastnost Grki na jantaru, ki so ga imenovali »elektron" in od tod je tudi ime elektrika. — Najmočnejši elektriko nani kaže tako imenovani električni kolovrat. V vsaki stvari se nahaja elektrika, katera se vzbujena razdcli v negativno in pozitivno elektriko. Dokler je elektrika v pokoji, ne kaže nobene moči, razdeljena pa v negativno in pozitivno, kaže nam prej omenjeno lastnost privlake, in če se električni stvari približamo s prstotn, vidimo jako živo iskro. Druga vrsta elektrike je, kakor sem rekel, vzbujena z dotikanjem ali galvanizem. Leta 1789. je Galvani, zdravnik v Bolonji, v anatomske namene (iskal je namreč lek za podaljšanje človeškega življenja) odrta žabja stegna obesil z bakrenimi kljukicami na železne držaje. Ker je veter vanje pihal, so se žabja stegna vselej zganila, kadarkoli so stegna prišla v dotiko se železom. To opazbo je naznanil drugemu učeiyaku Voltu, ki je potem z iskušnjami dokazal, da je vzrok, da so se žabja stegna v tem slučaji zganila, elektrika, in da so žabja stegna bila le prevodnik elektrike iz bakra na železo. Dokazal je, da, ako se dve ravni gladki plošici raznih kovin dotikate, se vzbudi na dotični strani obojih kovin in sicer na eni positivna, na drugi negativna elektrika. Prav za prav je bila elektrika v obeh ploščah razdeljena v negativno in positivno, positivna prve je vezala na strani dotike druge kovine negativno elektriko; negativna elektrika prve in positivna druge kovine pa so ostale nevezane na dotiku nasprotni strani. Oe te strani z dratom zvežem, sklenete se nevezane nasprotne elektrike. Ker se pa na dotični strani elektrika vedno vzbuja, nastane se ve da v dratu, če je tudi še tako dolg, neprestan električai tok. Ravno to prikazen vidimo, če postavimo razne kovine v kisline. Kemijski razkroj tekočin in kovin prouzročuje elektriko. Ce potem zvežemo eno kovino z drngo z dratora, kaže se nam v dratu električni tok. Tako napravljeni aparati se imenujejo galvanske baterije. Po površji kovin se elektrika hitro razširi, kovine rade elektriko prevzamejo in dalje prevodujejo, imenujejo se zato dobri prevodniki. K dobrim prevodnikom spada voda, človeško telo, rastline, vse kovine. Steklo, smola, volna, svila so neprevodniki, ker elektriko le na kraji dotike prevzamejo in jo neprevodijo po celem svojem površji. Ako bi se dober prevodnik zemlje dotikal, bi elektriCni tok, ker je zemlja tudi dober prevodnik, v zemljo privodil. Treba je tedaj, da je pri brzojavu dober privodnik, t. j. drat z neprevodniki tako oddan, dase druzega dobrega prevodnika nikjer ne dotika. — Ce zvežem prvo kovino v bateriji z dratom in ga potegnem čez neprevodnike v veliko daljavo in zopet nazaj do druge kovine v bateriji, imam tok po dratu od ene kovine do druge. Druga lastnost elektrike je tudi ta, da vzbuja v jeklu in železi magnetizem. Če torej drat, po katerem teče elektrika, ovijem okolo železa tako, da se železa ne dotika, postane železb toliko časa magnetično, dokler se v dratu električni tok nahaja; jenja tok, mine tudi magnetizem v železi. Na tej podlagi so narejeni telegrafični aparati. Konci drata, ki vežejo daljna mesta, so oviti okolo majhnih železnih valjarčkov in zvezani z galvanskimi baterijami. Treba je tedaj še naprave, da more oni, kateri telegrafirati hoče, elektriko na drat vpeljati ali jo ravno tako hitro tudi iz drata spraviti, kar se zgodi s tem, da drat med kovinami hitro zveže ali razterga. Ta aparat se imenuje ključ. Je drat zvezan, postane železo magnetično, ono potegne drugo železo, na katerem je priprava za vtiskanje znamenj na papir, na se; 6e se potem drat hitro razterga, jenja električni tok na dratu, mine magnetizem v železi, in prevlečeno železo se odtrga, ter vtisk znamenj na papir neha. Znamenja, katera pri brzojavu služijo, sta samo dva nanireč, pika in črta, s katerimi se potlej alfabet sestavlja.