GrosuPlje (centrala) sP 908 NflŠ KRAJ 1998 352(497.4 Dobr« KNillfMIPA GRQtWPL.fr Adamičeva 15 11 j e ) 113,10 krai INFORMATIVNO GLASILO OBČINE DOBBEPOLJE letnik IV, št. 10 oktober 1998 ODPRTJE VRTCA IN PRIZIDKA K SOLI NA VIDMU Za vsak kraj je praznik, če se odpira nova šola S temi besedami je začel govor minister za znanost in tehnologijo Lojze '° Marinček, ki je bil najvišji gost ob slavnostni otvoritvi in blagoslovitvi prizidka (na fotografiji). Bilo pa je tudi precej drugih uglednih povabljencev, ki so s svojo udeležbo počastili velik dogodek za občino. Med drugimi: Matjaž Vrčko, državni sekretar na Ministrstvu za šolstvo in šport, Olga Jukič, svetovalka ministra za predšolske otroke, župani sosednjih občin in ravnatelji bližnjih šol, hčerka in sorodniki narodopisca Toneta Ljubica, predstavniki izvajalcev in vrsta drugih gostov. 9. oktober, 1998 je datum, ki ho zapisan v zgodovini Dobrepolj-ske doline kot eden pomembnejših, vsekakor pa najpomembnejši ^ bdobju začetnih štirih let nove občine. Na ta dan je bila slovesna otvoritev in blagoslovitev novega prizidka k šoli na Vidmu. Točno leto dni je minilo od slovesnosti postavitve temeljnega kamna, na kateri smo slišali "nasvidenje prihodnje leto ob otvoritvi". Takrat je tem besedam malokdo verjel, pa vendarle seje letošnje leto začelo v popolnoma dokončanem in opremljenem vrtcu in učil- nicah. Zasluga gre vsem, ki so kakor koli sodelovali pri tem velikem projektu ( občinskemu svetu, upravi občine z županom na čelu, ravnatelju šole, projektantu in vsem izvajalcem del, ki so uspeli v roku opraviti načrtovana dela. Vsekakor je to skupen uspeh vseh občanov, ki so s samoprispevkom prispevali k realizaciji projekta, Pridobitev je velik.i: sodoben vrtec za skoraj sto otrok, sedem novih učilnic, šolska in krajevna knjižnica, prenovljeni upravni prostori in nova šolska zobna ambulanta. Sporazum o delitveni bilanci tudi že s kočevsko občino 1. oktobra so v Kočevju predsedniki občinskih svetov občin Kočevje, Loški Potok, Osilnica in Dobrepolje podpisali sporazum o ureditvi medsebojnih premoženjskih razmerij. Delitvena bilanca je eden najtežavnejših problemov, ki je obremenjeval občine v prvem 4-letnem obdobju nove lokalne samouprave, zato se marsikje pred koncem tega mandata še ne morejo pohvaliti z rešitvijo tega problema. Občina Dobrepolje je to uspešno uredila z obema prejšnjima skupnima občinama, najprej z grosupeljsko in zdaj še s kočevsko. stran 3 Iz vsebine: •* Rokometni memorial •» Pogovor o akciji UREJENA DOMAČIJA •» Iz TD Dobrepolje in TD Podgora Razstava Toneta Ljubica •» Drobtinice iz zdravstvenega doma •» Poplave v občini Pred volitvami Šport Naslednja redna številka Našega kraja bo izšla konec novembra. Prispevke sprejemamo do 12. v mesecu 119980013,10 Odprtje vrtca in prizidka k šoli na Vidmu finančni konstrukciji projekta. Matjaž Vrčko, državni sekretar na Ministrstvu za šolstvo in šport, je v svojem govoru obljubil še preostali del denarja, ki naj bi ga prispevala država po realizaciji projekta. Z zadovoljstvom je dejal, da jc to prvi projekt, pri katerem jc bil zraven tako pri postavitvi temeljnega kamna kot pri otvoritvi. "Pravo znanje, brez srčne kulture, ni tisto pravo, otroka je treba vzgajati predvsem za dobrega človeka, ki jc trden član družine in trden član slovenskega naroda", je med drugim dejal minister za znanost in tehnologijo Lojze Marinčck in tako podprl županove besede o nujnosti vzgojne naravnanosti šole, ki se v današnji liberalno usmerjeni in. storilnostno naravnani šoli postavlja Kot je znano, sta bila investitorja prizidka Občina Dobrepolje in Ministrstvo za šolstvo in šport, projektant dipl. inž. arh. Majda Bergant, glavni izvajalec del pa GPG Grosuplje z vrsto podizvajalcev. Med njimi je bila tudi dobrepoljska firma in podjetniki. Od domačinov sta sodelovala podjetnika Mitja Grandovec in Marko Kastelic. Direktor Stolarne Dobrepolje, ki je prevzela celotno notranjo opremo, se ob tej priložnosti zahvaljuje vodstvu GPG-ja, da je njihovemu podjetju zaupalo zahtevno nalogo pri opremljanju objekta. Projekt je bil še toliko bolj zahteven, saj je bilo potrebno veliko časa, da so ga uskladili in izvedli tako, da je uporabno opremljen. na stranski tir. Usklajenosti govorcev o konceptu šole ni bilo mogoče spregledati. Tudi kulturni del programa, ki ga jc pripravila Etna Sevšek, se je vsebinsko lepo Ravnatelj šole reže torto, na kateri je oblikovan prizidek "Lepo je slišati starše, dedke in babice, ko pravijo, kako je zdaj bolje in lažje, ko vsi otroci hodijo v šolo v dopoldanskem času", je v svojem uvodnem govoru dejal ravnatelj šole Ivan Grandovec in posegel nazaj v leto 1995, ko se jc rodila ideja o prizidku. Kasnejši uspeli izglasovan referendum za samoprispevek je odprl vrata za začetek gradnje, ki je bila končana v enem samem letu. Tudi županov govor jc bil prežet z zadovoljstvom in upanjem, da bodo otroci v tej šoli in vrtcu pridobivali ne le znanje, ampak tudi dobro vzgojo, ki vključuje državljansko zavest, poštenje in moralo. Poleg pozdravnih besed gostom in zahvale občanom za samoprispevek jc spregovoril še o Moški pevski zbor Rafko Fabiani Šolski pevski zbor Nastop malčkov iz vrtca vklapljal v celotno sporočilo prireditve, ki se je zaključila z blagoslovitvijo in prerezom traku ob vhodu v nove prostore. Izvajalci programa so bili: Godba Dobrepolje, Kvartet Beati, Moški pevski zbor Rafko Fabiani, pevci in recitatorji šole, učenci glasbene šole in malčki iz vrtca. V veznem besedilu smo lahko prisluhnili poetičnemu orisu Dobrc-poljske doline in se sprehodili skozi njeno kulturno dediščino, ki sojo obogatili zaslužni Dobrepoljci. Veliko je bilo plesa in petja. Izvajale so ga vse generacije, od najmlajših iz vrtca do starejših članov Godbe in Moškega pevskega zbora Rafko Fabiani. Tako kot je tudi prizidek pridobitev za vse - malčke, učence, učitelje, starše. Za celoten kraj. Za sedanje in prihodnje generacije. M. Steklasa Sporazum o delitveni bilanci tudi že s kočevsko občino Podpis sporazuma je soupadel z i i iiskim praznikom Občine Kočevje, zato je bilo praznovanje v Kočevju še bolj slovesno in obeleženo z uspešnim medsebojnim dogovorom. Pravkar podpisani sporazum, ki so ga pred tem potrdili na občinskih svetih, je uspeh za vse štiri občine, zato župani, predsedniki svetov in drugi predstavniki občin niso skrivali zadovoljstva ob podpisu in so bili temu primerno razpoloženi, ko so se po končanem podpisu zadržali v hotelu Valentin v živahnem pogovoru in ob okusni kulinari-ki. Župan kočevske občine Janko Vcber je izrazil zadovoljstvo ob dogovoru in med drugim dejal: " Mislim, da smo po nekajletnem dogovarjanju lahko vsi zadovoljni. Imam občutek, da smo dosegli pravi kompromis, ki je strokovno podprt." Zadovoljstvo ob podpisu so izrazili tudi drugi župani in predsedniki občinskih svetov. Naš župan Anton Jakopič je dejal: "Pogajanja so bila dolgotrajna in trda, najbolj važno pa je, da se na njih nismo sprli, kot so se marsikje. Podpisani sporazum temelji na sodelovanju in ne na razhajanju." Gradivo za sporazum je pripravila načelnica upravne enote iz Kočevja Ana Štaudo-her. Temeljna kriterija sta lega stvari za delitev nepremičnin in število prebivalstva za delitev sredstev in pravic ter obveznosti. Občina Kočevje ima po tem kriteriju naslednje denarne obveznosti do drugih občin: do Občine Osilnica 11.280.979,54 SIT do Občine Loški Potok 15.804.580,23 SIT do Občine Dobrepolje 21.264.211,16 SIT Istočasno sta občinska sveta v Dobrepo-lju in Kočevju potrdila tudi sklep o tem, da ob prestopu vasi Polom, Seč in Vrbovec v Občino Kočevje, do cesarje prišlo na osnovi Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij, ne bosta imeli medsebojnih finančnih zahtevkov. M. Steklasa Slika levo: Predstavniki občin v prijateljskem pogovoru po podpisu sporazuma Slika levo spodaj: Predsedniki občinskih svetov štirih občin podpisujejo medsebojni sporazum. Prvi z desne je predsednik OS Dobrepolje Brane Brodnik REPUBLIKA SLOVENIJA DRŽAVNI ZBOR Poslanska skupina Socialdemokratske stranke Slovenije OBVESTILO Obveščamo vas, da bo JANEZ JANŠA, poslanec v Državnem zboru Republike Slovenije za Vaša vprašanja in pobude na voljo v poslanski pisarni v Dobrepolju v ponedeljek, 26. oktobra, 1998. V poslanski pisarni ga lahko obiščete od 16.30 do IS. ure v prostorih občine Dobrtamlje, Videm 35. VLJUDNO imUENI! :Nj;Žr!!CA GROSUPLJE_ Adamičeva 15 Naš krai Iz županovega urada 10/1998 Ob 130-letnici rojstva Frana Jakliča Letos, točneje 6.12.1998, mineva 130 let od rojstva našega velikega rojaka Frana Jakliča. Ta dan je Občinski svet občine Dobrepolje razglasil za občinski praznik in se mu tudi na ta način oddolžil za njegova neumorna prizadevanja za dvig kulturne in gospodarske ravni v naših krajih. Poleg tega, da je bil Jaklič priznan pisatelj, pripovednik, šolnik (morda prav to njegovo pedagoško delo in urejanje posebnega glasila za učitelje premalo poznamo), je bil tudi veliki organizator zadružništva in uresničevalec Krekovih zamisli o zadružništvu. V Dobreplju je bila leta 1894 ustanovljena Posojilnica, ki je bila registrirana kot prva zadruga "rajfaznovega" tipa na takratnem Kranjskem. To je bil seveda za tiste čase pomemben mejnik. Zadružništvo in posojilnice, so združevale v svojih vrstah predvsem manjše posestnike in na ta način preprečile, da bi propadli. Tudi v tistem času smo bili priča grobemu razmahu brezobzirnega liberalnega kapitalizma, ki ni poznal usmiljenja. Posamezniki, ki so se dokopali do kapitala, so posojali denar šibkejšim za velike obresti in marsikatera kmetija je šla na boben. Tudi vsi prometni tokovi blaga kmetijskih pridelkov in živine so potekali preko teh večjih kapitalistov. V mnogo primerih pa je bil ta kapitalist tujec in ne Slovenec. Združevanje v zadruge pa je združilo slovenski kapital in tudi manjšim posestnikom omogočil, da so konkurenčno nastopili na trgu. Zadružništvo je potem doseglo svoj vrh in bilo pomemben oblikovalec tudi slovenske narodne zavesti. Po drugi svetovni vojni je predvsem zaradi nerazumevanja politike, zadružništvo precej izgubilo svoj prvotni smisel. Tudi pravi čut za zadružno delovanje je v ljudeh precej ugasnil. Danes, ko se ponovno srečujemo s takšnimi ali drugačnimi oblikami kapitalizma, vse bolj prihajamo do spoznanja, da bo neko obliko zadružništva ponovno potrebno vzpostaviti. Pravzaprav vzpostavljeno je, toda ni prav zaživelo, to ugotavljamo tudi v naši občini. Vključitev v Evropo bo prisilila proizvajalce v združevanje v zadrugo in enoten nastop na trgu. Izredno pomembno pri tem bo tudi lastništvo predelovalne in- dustrije in trgovine. Cc bodo lastniki predelovalne industrije in trgovine kmetje zadružniki, bodo lahko preko svoje mreže plasirali svoje izdelke. Brez tega pa bodo prepuščeni na milost in ne milost tuji, največkrat nelojalni konkurenci. Dileme zadružništva v Sloveniji so odprte in zelo pereče in kar kličejo po nekem zaokroženem pregledu in predvsem po iskanju novih poti. Ob 130- letnici rojstva Frana Jakliča sem dal pobudo širšemu slovenskemu prostoru, da bi v Do-brepolju organizirali vseslovensko posvetovanje o zadružništvu. Pobuda je naletela na ugoden odziv, pri strokovnih krogih, pri Ministrstvu za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano in pri zadružni zvezi Slovenije. Pri ministrstvu je bil ustanovljen programski odbor, ki strokovno pripravlja posvetovanje. Prijavljenih je 10 referatov, strokovnjakov različnih profilov, določen je datum posvetovanja in program. Posvetovanje z delovnim naslovom "Zadružništvo včeraj, danes, jutri ob 130-letnici rojstva Frana Jakliča", bo v petek, 11. decembra v dvorani Jakličevega doma na Vidmu. Pričctek bo ob 9.30 uri z uvodom ministra za kmetijstvo, slovesni zaklučck s priložnostno proslavo, tudi v počastitev občinskega praznika, pa bo ob 18. uri. Vsi referati in pomembnejši povzetki razprav bodo v naslednjem letu izšli v knjižni obliki. Posvetovanje, ki ga bo finančno podprlo tudi Ministrstvo za kmetijstvo in Ministrstvo za znanost in tehnologijo, je seveda nova priložnost za predstavitev haše občine in priložnost, da dokažemo, da smo tudi v preteklosti, po zaslugi naših velikih prednikov, posegli v sam vrh na- OS R08K Na zadnji seji občinskega sveta je eden od svetnikov ugotovil naslednje: "Imamo dve turistični društvi. Eno se nekaj trudi, drugo pa ne." Uganite, katero društvo je katero! V polemiki v zvezi z gasilstvom je eden od svetnikov postavil naslednjo uganko: "Katero gasilsko društvo bi bilo prvo na mestu nesreče, če bi ponoči zagorelo v občinski stavbi?" Odgovora nismo slišali. Na sestanku ene od političnih strank je bilo menda izrečenih precej kritičnih besed o našem časopisu. Med drugim nam zamerijo, ke/~ se v časopisu samo hvali, o problemih pa se sploh ne piše. Morda imajo deloma prav, le da stvari niso premislili do konca. Če bi bili bolj "rušilno" naravnani in bi pisali pretežno o negativnih stvareh, bi pač morali biti dosledni in tako bi se na straneh časopisa znašli tudi oni ... "Za SKD stoji Bog, za SDS sindikati, za nami pa je pamet", je zadnjič v parlamentu samozavestno, z oblastniških pozicij, izjavil Roman (akič, poslanec LDS. Preneseno v njegovem stilu: Če njegova trditev drži, je v našem občinskem svetu zelo malo pameti ... Nekateri poslanci in politiki, posebno iz vrst LDS hočejo ugajati volivkam tudi tako, da naslav^-Ijajo bralce in poslušalce z "državljanke in državljani" in podobnim. Vse lepo in prav - znak pozornosti pač. Pa se je po vzoru njih oglasil tudi naš občinski svetnik in izrazil bojazen, da bi bile ženske ob pravico kandidirati za občinski svet, če bi v statutu pisalo "občinski svet šteje 12 članov" namesto "občinski svet šteje 12 članov in članic". Čeprav ima omenjeni svetnik pogosto utemeljene ali neutemeljene pripombe na pravopisno pravilnost, je tokrat pozabil, da gre pri rabi obeh oblik le za "večje učinkovanje govorca na poslušalca" (Jože Toporišič: Slovenski jezik in sporočanje). OBVESTILO Osnutek zazidalnega načrta za novo obrtno cono Predstruge je razgrnjen v sejni sobi občine in ga je mogoče videti vsak delovni dan. Javna razprava na to temo bo 4.11. 1998 ob 18. uri. predka v tistih časih. Gospa Anka Novak pa pripravlja za to priložnost izpopolnjeno razstavo o Franu Jakliču in O življenju iz tistega časa v izpraznejnih prostorih dosedanje knjižnice, v Jakličevem domu. Po pričakovanju se bodo posvetovanja udeležili ljudje iz cele Slovenije, prav posebej pa so vabljeni tudi prebivalci naše občine. () vseh podrobnostih boste seveda še dodatno obveščeni v naslednji redni številki. Vmesna dodatna pa bo posebna volilna številka. Pa naj spregovorim čisto na kratko o sedanjih delih v občini, ki se na vseh področjih že približujejo svojemu koncu. Slovesno smo odprli in blagoslovili največjo investi-(iio šolo in vrtec, v Stugah pa smo dokonč-sanirali streho na šoli. Mrliška vežica kaže svojo končno podobo. Vsa asfalterska dela za letošnje leto so v glavnem končana. Poplave so nam naredile na nekaterih mestih Zaradi sprememb v prihodkih je župan predlagal občinskemu svetu, da sprejmejo ^alans proračuna, da bi lahko normalno plačevali račune in izvedli določena nujna dela. V obrazložitvi je dejal, da je Ministrstvo za šolstvo in šport nakazalo za prizidek 5 milijonov manj denarja, kot je bilo planirano v proračunu, 5 milijonov več pa je občina dobila iz naslova nerazvitih. Dodatno so dobili tudi nekaj več sredstev za izdelavo zazidalnega načrta v Predstrugah, nekaj več denarja pa je tudi iz obresti. Tako bodo lahko do konca leta v celoti realizirali zastavljen program, možnosti pa so za izvedbo kakšnega dodatnega projekta. Na odhodkovni strani popravka proračuna je največje povečanje v šolstvu, zagotovili pa so tudi sredstva za nakup računalnika in programske opreme za občinsko upravo in dodaten denar za električno napeljavo v Jakličevem domu. Zaradi večjega števila varovancev so povečali proračunsko postavko splošni socialni zavodi. Znatno več denarja se bo v popravku proračuna namenilo požarnemu varstvu, ker so uspeli na razpisu za dodelitev nepovratnih sredstev za nabavo sodobnega gasilskega avtomobila, vendar pa mora občina zagotoviti 60 % last- nekaj škode, pa vendar ne prehudo. Dale pa so nam misliti, da je potrebno šc temeljiteje poskrbeti za solidno odvodnjavanje. Trenutno je v fazi izgradnja naslednjega dela kanalizacije proti Vidmu. V naslednjem letu pa bo že potrebno razmisliti o gradnji čistilne naprave za Bruhanjo vasjo. V Predstrugah sta v izdelavi dva zazidalna načrta. Eden za obrtno cono, ki je že javno razgrnjen na občini in v javni razpravi, lahko daste nanj svoje pripombe, drugi pa je tudi že oddan v delo in se nanaša na stanovanjski del Predstrug. V dvorani Jakličevega doma je izvedena nova razsvetljava, saj je bila stara v celoti dotrajana. V kletnih prostorih pa se delajo novi prostori za preoblačenje športnikov. V Ponikvah se pravkar pričenjajo dela na agromelioracijah. Torej na občini je do konca delovno, kljub bližajočim se volitvam. Vaš župan Anton Jakopič nih sredstev in obvezno nabaviti nov avtomobil, ker za rabljenega ne dajejo nepovratnih sredstev. Za izdelavo načrtov in gradbeno dokumentacijo za novo lekarno so svetniki zagotovili milijon tolarjev. V razpravi ob posameznih postavkah so imeli svetniki največ vprašanj in pripomb v zvezi s turizmom in promocijsko dejavnostjo občine, precej polemično je bilo o gasilstvu in o tem, da je bilo premalo narejenega v Predstrugah. Na koncu je bil prvi letošnji rebalans proračuna sprejet z večino glasov. OSTALI SKLEPI SEJE 1. Sklep o razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za obrtno cono v Predstrugah; 2. Predlog Pravilnika za vrednotenje športnih programov v občini (Pravilnik je bil sprejet na drugem delu seje, ko je Športna zveza na predlog svetnikov vnesla določene popravke); 3.Osnutek odloka o spremembah odloka o ustanovitvi javnega zdravstvenega zavoda Zdravstveni dom Grosuplje; 4. Soglasje k imenovanju direktorja javnega zavoda Knjižnica Grosuplje (kandidat- ka Roža Kck je dobila soglasje v nadaljevanju seje, ko je na predlog svetnikov osebno predstavila vizijo razvoja knjižnice v Dobre-polju, ki spada, kot je znano, pod Knjižnico Grosuplje); 5. Predlog sporazuma o ureditvi premo-ženjsko-pravnih razmerij z Občino Kočevje; 6. Predlog sklepa o predhodnem dogovoru o ureditvi premoženjsko-pravnih zadev med Občino Dobrepolje in Občino Kočevje zaradi izstopa vaso Polom, Seč in Vrbovec iz Občine Dobrepolje in pristopu teh vasi v Občino Kočevje; 7. Sprejem spremenjenega statuta Občine Dobrepolje; 8. Predlog sklepa o premoženjski bilanci Občine Dobrepolje na dan 31. 12. 1997; 9. Sklep o določitvi najvišjih cen vzgojno-varstvenih storitev v vzgojnovarstveni enoti "Ringaraja" na Vidmu (svetniki so po polemični razpravi nekoliko povišali cene ); 10. Sklep o odprodaji stanovanjske hiše Ponikve 83. ZADNJI DVE TOČKI To sta točki razno in vprašanja, pobude in predlogi. Tokrat sta bili nekoliko krajši. Naj naštejemo samo nekaj izpostavljenih vprašanj in problemov. Stane Škulj jc želel pismeni odgovor na dve njegovi prejšnji pobudi (ureditev središča Zagoricc in asfaltiranja v Mali vasi). Anton Novak je ponovno izpostavil vprašanje odlagališča v Podgori, ker se je stanje spet poslabšalo. Župan jc ponovno odgovoril, da je to stvar prijave inšpekcijski službi, vendar pa bo občina po svojih močeh to poskušala urediti. Edo Pogorele je vprašal, kako je z asfaltiranjem ceste proti Žvirčam, odkar je ta s E julijem republiška. Dobil je odgovor, da bo treba začeti z lobiranjem od začetka, vendar zaenkrat kaže bolj slabo. Jožeta Samca je zanimalo, kako je z letošnjim odvozom kosovnih odpadkov. Po informacijah, ki jih ima župan, letos odvoza kosovnih odpadkov še ne bo, ker odlagališče še ni urejeno. Igor Ahačevčič, ki je predsednik komisije za volitve in imenovanja, je posredoval predlog LDS za zamenjavo predsednika volilne komisije in seznanil občinski svet z odstopno izjavo predsednika Medobčinskega sklada za razvoj malega gospodarstva zaradi drugih obveznosti. Prvi predlog jc bil zavrnjen, sprejeli pa so odstop predsednika sklada pod pogojem, da opravlja dolžnosti do imenovanja novega. Svetniki, ki so hoteli postaviti vprašanja v zvezi z letošnjimi lokalnimi volitvami, so dobili odgovor, naj se obrnejo na volilno komisijo. Povzetek s seje pripravila M. Steklasa Sprejet popravek proračuna občine Zadnja seja občinskega sveta je bila 23. septembra in je obsegala 14 točk dnevnega reda. Ker je bila razprava ob nekaterih točkah precej dolga, je bila seja prekinjena, nadaljevali so jo čet teden dni. 6 Naš kraj Volitve '98 10/1998 Pred lokalnimi volitvami Pred približno petimi leti smo se Dobrepoljci v bojazni pred spremembami na slabše in nezaupanjem v lastne sposobnosti pa tudi zaradi negativne propagande na poizvedovalnem referendumu odločili proti samostojni občini. Zdaj bi bilo, po skoraj štirih letih svoje občine, do katere smo vendarle prišli, zanimivo referendum ponoviti. Mislim, da o izidu ne bi bilo dvoma. Kljub nedorečenosti zakonodaje, razmeroma majhnih pristojnostih in nekaterih drugih pomanjkljivostih, predvsem pa ob večnem pomanjkanju denarja, so pozitivni rezultati lokalne samouprave očitni in še posebno vidni v manjših občinah, ki so se pred tem v skupnih in večjih skupnostih morale nemalokrat zadovoljiti z manjšim kosom pogače. Pred novimi volitvami, ko bomo spol volili župane in predstavnike v občinski svet, smo se že dodobra navadili na sistem delovanja lokalne samouprave. Občinski svet je najvišji organ odločanja v občini in šteje od 7 do 45 članov. Dobrepoljski svet jih ima 12. I/.volili smo jih po proporcionalnem sistemu. Enako bo tudi na letošnjih volitvah. Občinski svet sprejema pomembne odločitve o lokalnih javnih zadevah. Poleg statuta sprejema tudi druge občinske akte, ki jih imenujemo odloke. Najpomembnejši akt je proračun občine, ki ga sprejmejo vsako leto in s katerim določijo, koliko denarja bodo namenili za ceste, komunalno infrastrukturo, šport, kulturo, šolstvo itd. Občinski svet sprejema tudi prostorske plane in izvedbene akte (zazidalne, ureditvene in druge načrte). Občina ima tudi neposredno izvoljenega župana, ki vodi občinsko upravo, predstavlja občino, je pa le predlagatelj in izvrševalec odločitev občinskega sveta. Po spremembah zakona o lokalni samoupravi ima nekoliko večje pristojnosti. Sklicuje in vodi seje sveta, ima pa tudi pristojnost, da sam imenuje tajnika. Po štirih letih nove občine pa je marsikje opaziti tudi nekatere nepravilne razlage delovanja lokalne samouprave. Za spremem- bo od krajevne skupnosti je občinski svet politični organ. Člani občinskega sveta so izvoljeni na listah strank oziroma samostojnih listah. Stranke imajo svoje programe, v katerih opredeljujejo razvoj občine. Ta program uresničujejo izvoljeni svetniki v ob- Naša anketa Približuje se konec prvega štiriletnega obdobja nove samostojne Občine Dobrepo-lje. Zanimalo nas je, kako ocenjujejo to obdobje naši občani. Izbrali smo nekaj naključno izbranih anketirancev in zabeležili njihovo mnenje. Imena in naslovi so v uredništvu. Delovanje občine v tem obdobju ocenjujem pozitivno. Ta ocena velja za župana, podžupana in večji del svetnikov. Delovanje nekaterih činskem svetu. Pri tem zastopajo celotno občino in ne le ozkih interesov svoje vasi ali društva, kot je to v krajevnih skupnostih. Pred letošnjimi lokalnimi volitvami pričakujemo, da nas bodo politične stranke seznanile s svojimi programi in z njimi pomagale volivcem pri lažjih odločitvah na volitvah. M. Steklasa svetnikov pa ocenjujem manj pozitivno. Župan je med drugim zelo dobro izpeljal dogovor s prejšnjima skupnima občinama. Ni mi pa všeč njegovo preozko strankarsko delovanje, prav tako ne stranke, ki ji pripada. Na splošno pa se je v tem času veliko naredilo. Seveda bi bilo potrebno še marsikaj, pa to sredstva niso do/, i čala. (Š.j.) *** V štiriletnem obdobju delovanja občinskih svetnikov in župana ter samostojne občine je bilo čutiti pripravljenost prisluhniti potrebam občanom. Določene stvari so se zelo uspešno realizirale, druge pa so deležne tudi kritike. Vedno se dosežejo boljši rezultati z razumevanjem, složnostjo, potrpežljivostjo, vztrajnostjo, zato bi to veljalo tudi za občinski svet. (H. D.) Kako ste volili na lokalnih volitvah leta 1994 (pa ste morda pozabili)? stranka lokalne volitve leta 1994 v državi lokalne volitve leta 1994 v občini Dobrepolje SKD 18,5 % 31,1 % LDS 17,3 % 12,7 % SDS 13,9 % 24,3 % ZLSD 13,4 % - SLS 12,8 % 19,6 % DESUS 4,0 % - SNS 3,3 % - ANDREJ ŠKANTELJ IN SKUPINA VOLIVCEV - 7,5 % SOPS - 4,9 % 2 O tem, kakšni volilni rezultati bodo na letošnjih volitvah, pa bomo lahko brali v novembrski številki. Takrat bomo objavili tudi podatke po vaseh. Po nam dosegljivih neuradnih podatkih imamo pred letošnjimi lokalnimi volitvami v občini 3 kandidate za župana: Anton Jakopič (kandidat stranke SLS), Slave Palčar (kandidat stranke LDS), Igor Ahačevčič (skupni kandidat strank SKD in SDS). URADNE LISTE KANDIDATOV ZA ZUPANE IN ČLANE OBČINSKEGA SVETA TER VSE OSTALO V ZVEZI Z VOLITVAMI BO OBJAVLJENO V POSEBNI ŠTEVILKI NAŠEGA KRAJA, KI BO IZŠLA NEKAJ DNI PRED VOLITVAMI. Naš krai Iz življenja strank 10/1998 Delovanje novonastale občine bi ocenila pozitivno, ker je bilo doseženega mnogo več, kot če bi bila še občina Grosuplje; ker je bilo za njeno delovanje potrebno mnogo energije in sredstev, da je začela funkcionirati, kar v naslednjem mandatu ne bo potrebno; ker je bilo za kraj realiziranih precej predvolilnih obljub in ker je znala od vladnih oblasti "iztržiti" sredstva za določene namene. Delo občinskega sveta pa bi bilo lahko bolj učinkovito, če bi bili v njem ljudje, ki bi znali razmišljati v prid občine in občanov in ne bi bili tako pod vplivom strankarskih kot tudi raznih drugih interesov. (G. M.) *** Nezaupanje krajanov do nove občine se ni itzalo za upravičeno. Infrastruktura na območju nove občine se je reševala neprimerno hitreje in bolj efektno, kot bi se sicer. Odvaja- nje davkov in drugih obveznosti občanov je razvidno in uporabljeno za projekte, ki so v prid občanom. Pohvala velja tudi dobremu urejanju občinskega glasila Naš kraj. (Ž. M.) *** Do nedavnega bi človek mislil, da kot laik ne more soditi o delu župana, občinskega sveta in občine. Ko pa vidi statistične kazalce, da sodi občina Dobrepolje med najdražje v Sloveniji, bi se človek vprašal, ali je bilo dovolj narejenega v tem mandatu. Pripominjam narejenega, ne samo začetega dela. Občani bi si tudi želeli, da bi nove občine s tolikšnim številom zaposlenih prenesle nekatere pristojnosti, da ne bi bilo potrebno za vsak dokument na upravno enoto v Grosuplje. Pozitivno ocenjujem dobre odnose med šolo, občino in cerkvijo, je pa vprašanje, kdo deluje kot občina in pod čigavim vodstvom je občina. (Š. A.) Pripravila: M. Steklasa Izvleček iz predavanja dr. Jožeta Trčka ETIKA, MORALA, POLITIKA Odkar se jc pojavil človek na zemeljski obli, je živel v skupinah. Bivanje v skupnosti pa terja upoštevanje drugega. Potrebna je domena o organizaciji skupnega bivanja. Taka domena ni bila skozi dolga tisočletja ubesedena, še manj napisana, življenje samo jo je navrglo kot nujnost in rodovi so jo sprejemali kot navado ali običaj, kar je tudi giško-latinski pomen terminov etika uroma morala. V davnini človek teh obi-"../jcv ni kršil, živel je po njihovih načelih brez odstopanja, kršenje se je začelo pozno v človekovi zgodovini. Tako se je pojavila potreba po pravu, ki predstavlja nujni minimum morale pri skupnem bivanju. Prve moralne zapovedi so napisane v Uamura-bijevem zakoniku izpred 4000 let. Njegov temeljni namen je, "da močni ne bi škodovali slabotnim ter da bi pomagali vdovam in sirotam". Ta namen je dal Hamurabi izklesati z velikimi ornamcntalnimi pismen-kami na steber največjega svetišča v središču Babilona. Njegov zakonik predstavlja nekakšno prvo človekovo ustavo in prvi glasnik moderne družbe. POLITIKA JE NEPOSREDEN PRODUKT ETIKE. TISTI, KI BI RADI LOČILI POLITIKO OD MORALE, NE RAZUMEJO NE ENEGA NE DRUGEGA (Rousseau). VES RAZVOJ ČLOVEŠKE ZGODOVINE LAHKO GLEDAMO SKOZI ETIKO. Kohl- berg, Maslow in Kegan vztrajajo, da celo posamezne kulture lahko gledamo skozi višjo ali nižjo stopnjo moralnega razvoja človeštva. Človek kot posameznik ni sposoben biti pravičen do drugega, ampak jc egocentri-čen, sebičen. Svoja dejanja naravnava tako, da ima sam večje koristi od drugih in tako ravnanje vedno utemeljuje racionalno in moralno kot pravilno oziroma pošteno. Izkoriščanje drugega, tudi kraje, ropanje ali celo ubijanje utemeljuje kot pravilno ravnanje, če že ne takoj ob takem početju, pa po nekem času, ko se razbremeni občutka krivde. Spoznanje te zakonitosti je porodilo tudi principe demokratične družbe, ko mora biti več strank z enako močjo in tudi z vlogo kritike odločitev oblastnikov. Ta spoznanja so novejša in ne vsepovsod podprta. A. Avguštin jc npr. menil, da je človeku dan kriterij pravičnosti po notranjem razsvetljenstvu. Kant jc podobnega prepričanja, da namreč človeka vodi notranji etični čut, ki je v njem. Skoraj enaka načela ima naša religija, da ima vsak človek notranjo vest, ki mu pove, kaj jc prav in kaj mora in česa ne sme. Filozofija razsvetljenstva je ta nauk ovrgla, sodobna psihologija pa je še posebej razložila napačnost takega posploševanja. Moralno ravnanje moramo terjati drug od drugega, moralnost je izrazito so-cilana kategorija, pri čemer je bistveno, da imamo enako družbeno moč. To je do danes najvišji dosežek civilizacije in temeljni steber sodobne demokracije. Obljubljanska regija SDS pred lokalnimi volitvami Dobro organizirano regijsko delovanje Obljubljanske regije SDS, ki obsega po novem 27 občin, med njimi tudi dobrepoljsko, se odraža tudi v večini občinskih odborov. Marsikje se lahko pohvalijo z raznovrstnimi aktivnostmi, ki uvrščajo stranko med prepoznavno v svojem okolju. V tem mandatu ima stranka v regiji dva župana. To sta Jože Tanko iz Ribnice in Jernej Lampret iz Ivančne Gorice. Oba bosta ponovno kandidirala in imata velike možnosti za ponovno izvolitev, njuno uspešno županovanje v prvem mandatu je namreč še povečalo zaupanje in podporo občanov v obeh občinah, ki spadata med večje v regiji. Sicer pa bo imela stranka v večini občin svoje županske kandidate. Sedanji uspešni župani iz SDS so istočasno dokaz, da stranka postavlja za kandidate najsposobnejše ljudi. Tako bosta tudi tokrat v občinah, kjer se bodo potegovali za mesto župana novi kandidati stranke, njihov ugled v okolju in sposobnosti zagotovilo za uspeh na bližnjih volitvah. Takšno oceno potrjujejo javnomnenjske ankete, ki so jih že izvedli v posameznih večjih občinah. To med drugim velja tudi za občino Grosuplje. V večini tistih občin, kjer stranki SDS ni uspelo najti primernega kandidata, bo stranka podprla kandidata strank SKD in SLS ali izjemoma neodvisnega kandidata. Večina občinskih odborov je namenila posebno pozornost izbiri kandidatov za občinski svet. Zaradi vrste uglednih imen so imeli ponekod več problemov z razvrščanjem na listi kot s samim iskanjem kandidatov. V celoti gledano, pa smo v Obljubljan-ski regiji SDS optimistični in pričakujemo še boljši volilni izid, kot smo ga dosegli na prejšnjih lokalnih volitvah. Predstavnica za stike z javnostjo Obljubljanske regije SDS 8 Naš krai Iz življenja s.trank 10/1998 Iz zapiskov dr. Jožeta Trčka V zadnjem času je opaziti precejšen nemir vodstva LDS ter vztrajno napadanje SLS tudi prek medijev, kar je odličen pokazatelj pravilnega delovanja SLS. Ofenzivnost proti SLS dobiva perfidne oblike npr. s ponujanjem politične filozofije LDS. Taktika jc sledeča: - "poštenost" je potrebno ironizirati kot politično floskulo, - politik ne sme posebej izstopili s poštenostjo, sicer ni uspešen, - SLS naprtiti nepravilnosti pri volilni kampanji in jo prikazati kot nepošteno in zato kot taka nima moralne kredibilnosti za preganjanje nepoštenosti, zaključek: priznajte, da niste nič boljši od nas in sprejmite našo politično filozofijo. Prebujena strategija - in če bi SLS sprejela takšno filozofijo, bi bil to začetek njenega konca, saj ne bi več predstavljala alternative. Na proslavi ob obletnici ustanovitve stranke je g. Marjan Podobnik odlično zavrnil lake možnosti tudi z uprabo izraz;! "poštenje" ter s primerno agresijo opozoril, da SLS ne sprejema nobene druge politične filozofije, kakor jo jc sama začrtala. Nadalje jc bil prozoren poskus diskreditiranja g. Marjana Podobnika, češ, da jc izdal državno skrivnost. Tu je bil izrabljen formalno pravni vidik na škodo demokracije. /, množico tajnosti izigravajo sodobni vladni despoti volivce," saj ni boljšega načina, kakor, da druge opazuješ skozi njihovo dejavnost ne da bi bil sam opazovan" poudarja eden vodilnih analitikov sodobne politike angleški sociolog John Kcane. lina največjih napak sedanje vlade je , da pri urejanju družbenih in gospodarskih odnosov skozi zakonodajo ne upošteva delovanje sistemov. Cela vrsta odločitev protežira ali zapostavlja posamezne elemente sistema oziroma družbene kategorije. Ce je en sam element sistema neintegriran, prej ali slej zruši ves sistem. Sem sodi npr. zapostavljanje zdravstvenih delavcev in univerzitetnih učiteljev pri plačah ali pa na drugi strani protežiranje represivnih organov, kamor sodijo državna uprava, sodstvo polici- ja, nadalje bistveno prevelik razpon plač glede na stanje v razvitih demokracijah Evrope, vsiljevanje strokovno ncdomišljcnih reform v šolstvu izločanje visokošolskih učiteljev in sodelavcev (razen rednih profesorjev, torej hierarhični elitizem) iz vsega odločanja. Krona sistemske napake pa je bil zakon o odkupu stanovanja po minimalni ceni, kar nam bo še dolgo povzročalo sistemske težave. Ker se na ta način celotna družba destabilizira, je zato tudi splošni napredek upočasnjen. Zapiske strnil Anton Jakopič Dr. Jože liček jc v svojem zapisu zelo dobro zajci sedanje politično stanje v Sloveniji. Očitno je, da so stare strukture še zelo močne in lansirajo preko medijev, ki so dobesedno vsi v njihovih rokah vedno nove in nove afere, samo zato, da bi diskreditirali najmočnejšo pomladno stranko, ki jc po njihovem mnenju postala premočna in se noče odreči svojemu programu in ga hoče tudi uveljaviti. Tu gre za področja divjega lastninjenja, za področja šolstva, kmetijstva itd. Na vseh teh področjih jc stranka zelo dosledna v svojem programu in delovanju in še od daleč ne kima svoji koalicijski partnerici. Tega se LDS tudi dobro zaveda. Marjan Podobnik jc že pred pol leta napovedal, da bo medijska gonja proti SLS najmočnejša lik pred lokalnimi volitvami. To sedaj lahko tudi opazimo. Razmišljujoč in politično razgledan človek to zelo hitro uvidi, saj so zadeve preveč nastopaško prikazane, da bi jim lahko nasedel. Mnogi seveda lažem in klevetam tudi nasedajo. (Jani SLS iz naše občine smo se zelo dobro zavedali, da je vstop stranke v takšno koalicijo zelo tvegan in da bo delo v njej izredno težavno, zato smo temu vstopu nasprotovali. Izkušnje obeh pomladnih strank SDS in SKD, ki so v vladi z LDS žc potegnili krajši konec, nam jc dalo misliti. Seveda jc po drugi strani tudi res, da bi bilo stanje v Sloveniji še slabše, če bi bila v vladi samo leva stran, kar je bilo po prestopu Pucka realna možnost. Tudi je res, da jc SLS v vladi razmeroma močnejša, kot so bile v preteklih vladah druge pomladne stranke. Stranka je tudi zelo odprta za potrebe podeželja in res si jc težko predstavljali, kako bi se razvijale podeželske občine in nerazviti kraji, če bi jih prepustili neizprosni grobi liberalni logiki.Tudi naša občina lahko v krogih, ki so blizu SLS v vladi vedno dobi sogovornika, ki ji je pripravljen prisluhniti in pomagati. Zelo podobna situacija jc bila v prejšnji vladi, ko so bili v njej Krščanski demokrati. Tudi preko njih smo dobili kakšen prepotrebni tolar. Opozicija pa ti ne more dati ničesar. Tudi ni res, da sc jc stranka v čem oddaljila od svojega programa, nasprotno prekalila seje in vsi vidni predstavi i stranke vedo, da v ničemer ne smejo popustiti. Politika pa je umetnost možnega in narediš tisto, karje vdanem trenutku največ mogoče. Prav moč SLS pa jc kamen spotike vsem tistim, ki z vidno, ali nevidno, roko želijo na vsak način ohraniti položaje in privilegije in, predvsem, denar. Nevidna fronta, ki se je ne vidi ne na televiziji ne v javnih občilih sc ne bije za " en kombi" ali za "eno stanovanje" in še to najemniško za katerega bo potrebno plačati najemnino, niti ni najvažnejše, ali jc Lck dal SLS denar za volilno kampanjo. To SO umetno lansirane medijske "race", da se zaposli konkurenčno uspešno stranko, to jc v tem primeru SLS, da sejo očrni, mi pa lahko mirno nadah's jemo z "lastnijenjem". Bitka sc v zakuhs^ bije za kapital. Kdor je lastnik kapitala, ima oblast. Za ljudi pa jc potrebna "kost", da sc z njo mudijo. Člani SLS iz naše občine vztrajamo na tem in bomo na tem tudi v bodoče delali, da jc za Slovenijo in še zlasti za našo občino najvažnejše trdno sodelovanje strank slovenske pomladi ob hkratni odprtosti, za vse pozitivne pobude iz katerekoli strani in obžalujemo, da sc vrhovi strank ne znajo domeniti, SLS bo v naši občini šc naprej ostala odprla za sodelovanje, saj smo prepričani, da zapiranje v svoje ozke, mnogokrat samo individualne, interese, nezaupanje, prevelika zaverovanost vase, nasprotovanje zaradi nasprotovanja, domišljavost in prazno govorjenje, ne more roditi sadov. Samo sodelovanje, prijateljstvo trdo delo, in medsebojno zaupanje bo rodilo uspeh. Anton Jakopič Razstava Toneta Ljubica na videmski šoli Ob slavnostnem odprtju in blagoslovitvi prizidka vrtca in šole smo bili 9. oktobra v prostorih prizidka priča še enemu kulturnemu dogodku - odprtju razstave Toneta Ljubica ob njegovi 90-letnici rojstva. Dogodek se je lepo vklopil v širše praznovanje, saj je bil Ljubic znan narodopisec in učitelj na dobre-poljski šoli. Razstavo jc pripravila domačinka, etnologinja, Anka Novak. Načrti za to priložnost so bili najprej obsežnejši, saj je bil prvotni namen izdati faksimile ljudske iclnosti, vendar se je zaradi pomanjkanja sredstev ustavilo pri leni projektu 3 razstavi Toneta Ljubica. "To je še ena spodbuda mlajšim za zanimanje za preteklost", je izjavila avtorica ob odprtju razstave. O sami pripravi razstave pa je povedala naslednje: "Precej originalnega gradiva in podatkov sem dobila pri Ljubičevi hčerki Katarini Jovanovič, ki mi jc zelo ljubeznivo odstopila gradivo in mi posredovala želene podatke. Slike pa so v veliki večini fotokopije originalnih risb za Ljubičevo knjigo "Ljudska umetnost v Dobrcpo-Ijah". Ob pregledu Mrkunovc zapuščine v bogatem župnijskem arhivu pa sem pred dvema letoma našla šc nekaj originalnih Ljubičcvih risb. Največ od teh jc najavljenih v Mrkunovi knjigi "Obrti in trgovina velikolaškega okraja". Poleg tega pa jc še nekaj originalnih risb za ilustracije k načrtovanim knjižicam, ki naj bi izšle v omenjeni zbirki. Oba avtorja, Mrkim in Ljubic, sta zanimiva predvsem zato, ker jc njuno delo nastalo iz živega stika z življenjem in kulturo te dolino, ob majhnih teoretičnih osnovah, ki so bile na voljo, da bi črpala iz njih." Razstava jc bila odprta ob slovesni odprtju prizidka, obstaja pa možnost za trajnejši značaj te zanimive razstave. (iospa Anka Novak pa že pripravlja nekaj novega. Že pred štirimi leti, ko jc pripravila Jakličevo razstavo v preddverju dvorane, jc bilo jasno, da jc to lc začasna rešitev in bo treba počakati na ustreznejšo. Pred kratkim se jc pokazala nova možnost. Ko so krajevno knjižnico preselili v prostore novega prizidka, sc je pokazalo, da bi lahko dosedanje prostore knjižnice preuredili v razstavni prostor. Seveda pa se za to rabi drugačno površino, zato bo potrebno prostor preurediti in obnoviti. Kljub temu pa gospa Anka upa, da bodo tudi sedanji prostori dovolj primerni za pripravo Jakličeve razstave v nekoliko širši obliki, kot jc na ogled sedaj v preddverju dvorane. Razstava naj bi bila pripravljena do 130. obletnice Jakličevega rojstva v mesecu decembru, predstavljala pa naj bi Jakliča kot zadružnega delavca in literata. V času odprtja razstave bomo prvič praznovali občinski praznik v novi občini. V tistih dneh pa se v Dobre -polju načrtuje tudi vseslovensko posvetovanje o zadružništvu. M. Steklasa Predstavljamo besedilo, objavljeno v zloženki, ki je bila izdana ob razstavi: Tone Ljubic se je rodil 25. junija, 1908 v Trstu. Oče Alojz, policijski inšpektor, se je z družino selil na delovna mesta v različne kraje. Po osnovni šoli, prve razrede je opravil v Trstu, končal pa v Ihanu, se je Tone Ljubic vpisal na meščansko šolo v Ljubljani, kasneje na učiteljišče in leta 1929 postal učitelj. Po drugi svetovni vojni je v Ljubljani končal Višjo pedagoško šolo za tehnični in likovni pouk in sodeloval kasneje tudi pri pripravi učbenika za tehnični pouk. Delo učitelja je začel v Radečah pri Zidanem mostu (1929), nadaljeval v Zagradcu pri Žužemberku, od leta 1932 do 1942 pa v šoli na Vidmu, v Dobrepolju. Tu je spoznal svojo bodočo ženo, učiteljico Angelo Kovač, ki mu je rodila troje otrok; Tončka, Andreja in Katarino. Preživel je italijanske zapore, po vrnitvi iz zaporov je bil do konca druge svetovne vojne razpet med Dobrepoljami in Ljubljano. Po vojni je učiteljeval na Barju, kmalu dobil delo referenta za šolstvo na okraju v Ljubljani. Postal je ravnatelj šole v Šmartnem pod Šmarno goro in ob upokojitvi, leta 1969, sklenil svojo pedagoško pot kot svetovalec na Zavodu za šolstvo v Ljubljani. Poslednja leta svojega življenja je preživel v Srednjih Bitnjah pri Kranju. Umrl je 27. novemvra 1992. Pred drugo svetovno vojno je začel Ljubic objavljati članke z narodopisno vsebino v reviji Naš rod, leta 1944 pa sta Mrkunovi široko zasnovani knjižni zbirki Etnografija velikolaškega okraja izšli dve samostojni Ljubičevi knjigi: Ljudske pripovedke iz Dobrepolj in Ljudska umetnost v Dobrepoljah. V prvi knjižici je zbral avtor več dobrepoljskih "storij", a je sam zapisal, da tega dela ni pisal z znanstvenim namenom. Izredno dragocena pa je Ljubičeva druga knjiga, Ljudska umetnost v Dobrepoljah, s skrbno zbranim in bogatim dokumentarnim gradivom, opremeljena s številnimi Ljubičevimi risbami dobrepoljskih ljudskoumetnostnih izdelkov. Ljubičeva Ljudska umetnost v Dobrepoljah je za Sičevo prva monografija o slovenski ljudski umetnosti. Bogato dokumentirano gradivo v risbi je prispeval Ljubic tudi tudi za obe Mrkunovi knjižici, ki sta izšli leta 1943 v dobrepoljski zbirki: Etnografija velikolaškega okraja, Kmetijstvo in Obrti in trgovina velikolaškega okraja. V rokopisni zapuščini pa je ostalo še nekaj gradiva v risbah, ki ga je Ljubic očitno zbiral za izdajo naslednjih knjižic, ki naj bi izšle v tej zbirki. Večino risb je v ta namen izdelal v letih od 1938 do 1943. Na razstavi predstavljamo izbor iz tega gradiva. Razgibana osebnost Toneta Ljubica je združevala več talentov, ki so pustili svojo sled tudi v njegovem pedagoškem in narodopisnem delovanju. Učenci se ga spominjajo kot strogega učitelja, ki je mnogo znal, pa tudi dajal. S svojo violono jih je uvajal v svet glasbe in ubranega petja. Navduševal se je ob ročni spretnosti in smislu za likovnost, ki ju je odkrival pri dobrepoljskih učencih:" Da je rezbarstvo tukajšnjim domačinom prešlo v kri, se pozna pri sedanjih otrocih, ki so nadpovprečno nagnjeni k rezbarjenju in modeliranju ter se jim z lahkoto posrečijo včasih prav lepe stvarce", je sam zapisal v Našem rodu. Tone Ljubic je bil strog učitelj, ki je od učencev dosti zahteval. Hkrati je bil tudi občutljiv iskalec lepote. V prostem času se je ukvarjal z umetniško fotografijo, slikarstvom, bil je uspešen portretist in risar, ki je v svojem dobrepoljskem obdobju 10 Naš krai Spoznavajmo svojo občino 10/1998 ustvaril na desetine narodopisno dragocenih dokumentov. Sam je zapisal, da je zanimanje za narodopisje vzdramil v njem dobrepoljski župnik Anton Mrkun. Oba sta bila močni osebnosti, sicer različnih svetovnih nazorov in politične usmeritve, a ju je družila velika ljubezen do ljudskega izročila. Po drugi svetovni vojni najdemo Toneta Ljubica med sodelavci Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani, nekatere njegove terenske zapise hranijo tudi v arhivih narodopisnih oddelkov pri SAZU v Ljubljani. Domnevno koreninijo klice Ljubičevega zanimanja za lutkarsko dejavnost že dobrepoljsko obdobje. Tu so pred drugo svetovno vojno uvedli obrt izdelovanja ročnih lutk. V ta namen so uravnali tudi likovni pouk v osnovni šoli na Vidmu in pridobili za to tudi usposobljenega učitelja. Kasneje je kot ravnatelj na osnovni šoli v Šmartnem osnoval lutkovni oder, sam je izdelal lutke in si s prispevki v strokovnem tisku prizadeval, da bi lutke uvedli v učni program. Anka Novak Krajevni leksikon dravske banovine Ljubljana, 1937 (str. 229 - 231) Občina Videm - Dobrepolje Prebivalcev ima 4240, 840 hiš, 426 posestnikov, 392 kočarjev in poleg tudi 22 najemnikov. Površina občine: 9800.92 ha: njiv in vrtov 1290.85, travnikov in pašnikov 5289.57, gozdov 2990.28, sadovnjakov 45.94, ostalo 184.28. Občina obsega dve izraziti kraški kotlini: dobrepoljsko in struško, ki sta obe nanizani v tektonski smeri Dinarskega gorstva od SZ proti JV. Dno pokriva razmeroma dobro rodovitna rjavo-rdeča prst, kar je učinek preperevanja apneniških tal. Pobočja obmejnih vrhov so poraščena z. gozdovi, v katerih prevladujejo listavci. Ti vrhovi so: Vidcmski hrib (620m), Kamen vrh (786m), Grmada (887m), Pctelinjek (871 m), Tolsti vrh (891), Kurji grič (897m) in Tisovec (739m). Vsa dobrcpoljsko-struš-ka dolina nima nobene tekoče vode. Le potok Rašica teče nekaj časa po dobrepolj-skem svetu in se v Ponikvah v velikem požiralniku izgublja v zemljo. Ob daljšem deževju se Rašica razlije po polju in teče proti Vidmu in Strugam. Ob takšnih prilikah bruhajo vodo tudi Podpcška, Podgorska in Kom-poljska jama, katerih voda se razliva po okoliških njivah. Velika katastrofa se jc zgodila septembra pred štirimi leti, koje voda zalila celo kotlino in so bile Struge 14 dni po vodo. Vasi so tesno sklenjene, obcestne, ponekod z značilnimi lokvami v sredini. Hiše so v večini zidane in zelo snažne. Ljudje se preživljajo s kmetijstvom in dohodki iz. gozda. Izvozi se do 100 vagonov krompirja in obilo fižola. Na veliko se prodajajo bukova drva, jelove deske ter stavbni les, ki se večinoma izvaža v Italijo. Hvalevredna izraba gozdnih sadežev: jagod, gob, malin in ižic. Pozimi sc v veliki množini izdelujejo zo- botrebci. V občini Videm-Dobrcpolje živijo skromni in družabni ljudje, ki kažejo veliko vnemo za prosveto in gospodarsko izobrazbo. Promet pospešuje železnica Ljubljana — Kočevje in ban. ceste Rašica — Vi-dem-Strugc, Videm — Krka, Videm — Zdenska vas — Kopanj — Grosuplje. Bruhanja vas (431m) 175-34-18-15-1 (po vrsti število prebiv.-hiš-posestnikov-kočarjev-najemnikov) Strnjena obcestna vas s tipično lokvo v sredini leži na ravnini ob občinski cesti, 0,5 km od banovinske ceste Dobrepolje - Struge. I )ohod z vsemi vozili. Zemlja jc ilovnata in še dosti rodovitna, dobri travniki in precej bukovega gozda. Kmetijstvo, prodaja drv, goveda in prašičev, izdelovanje zobotrebcev. Cesta (435m) 318-70-35-33-2 Vas sestavljena iz dveh skupin hiš, ležeča na severnem delu dobrepoljskega polja. Dohod z vsemi vozili. Gospodarske razmere kakor v Bruhanji vasi. Nekaj obrtnikov. Tu rojen starinoslovec Jernej Pcčnik (1861 -1914) in dr. Prelesnik Matija (1872 - 1905), duhovnik in pisatelj. Četež (435m) 81-12-5-7-0 Razložena vas se razprostira deloma v ravnini, deloma na hribu ob obč. cesti proti Ti-sovcu, tik nad ban. cesto Dobrepolje - Struge. Dohod z vsakim vozilom. Primanjkljaj poljedelstva krijeta živinoreja in gozd, ki da- je drva, železniške pragove, gobe in maline. Izseljevanje znatno. (Struge) Hočevje (475m) 118-24-17-7-0 Leži v hribovitem svetu ob ban. cesti 2. reda Dobrepolje - Krka. Dohod z. vsakim vozilom. Prebivalstvo sc preživlja s kmetijstvom, nabiranjem jagod, gob in malin. Izseljevanje na tuje in v domača mesta. Po-družniška cerkev sv. Jožefa, zgrajena v 17. stoletju v dobi kuge, ko sta se kot zaščitnika zoper kugo posebno častila sv. Jožef in sv. Rok. Svetega Jožefa je upodobil kipar Pen-gov. Gasilsko društvo. Ilova Gora (500m) , 108-20-12-8-0 Leži v hribovitem svetu med povirjem Krke in Radenske doline ob obč. cesti. Sestavljajo jo Mala in Velika Ilova gora (538m). Dohod z. vozom. Gospodarske razmere kakor v Hočevju. Kolenča vas (425m) 78-12-9-3-0 Leži v ravnini. Dohod z. vsakim vozilom. Kmetijstvo in mizarska obrt. Gozd daje mnogo drv za izvoz. Tu rojen Hočevar Jernej (1814 - 1889), 16 let struški župan in neumoren dobrotvorec slruškc doline, nosi tudi velike zasluge za izgradnjo šole leta 1872. (Struge) Kompolje (432m) 514-118-54-61-3 Leži na jugo-zahodu Dobrcpolja na odrastkih Grmade (887m) bo ban. cesti do Strug. Prebivalstvo se preživlja s kmetijstvom, nabiranjem zdravilnih rož, jagod, gob in malin ter napravljanjcm bukovih drv. Trgovina ter gostilna s prenočiščem. V bližini znamenita kapniška jama Okroglica, z močnim studencem, ki je menda v podzemski zvezi s Tržiščico pri Žlebiču; Ob daljši suši hodijo sem po vodo celo iz. Suhe krajine. Podružnična cerkev svetega Vida se omenja že leta 1526. Leta 1877 je pogorela vsa vas s cerkvijo. Nova cerkev je bila pozidana z gradivom opuščene livarnice v Ponikvah. V 17. stoletju pa je v Kompoljah stala še druga cerkev, posvečena sveti Trojici, ki pa je danes žal ni več. Tu rojen leta 1880 I Iren Anton je bil pisatelj in narodni obrambni organizator. (se nadaljuje) Pripravil Ivan Grandovec Smernice razvoja dobrepoljskih vasi PODPEČ Sinteza Podpee danes Leži pod Malo goro z dominantno cerkvijo sv. Martina nad vasjo, ki je hkrati prostorska in naselbinska dominanta za celotno dolino. Je kolonizalorsko naselje, kar sc vidi v notranji organizaciji naselja z ohranjenim naseljem pozidave. Stavbe so locirane pravokotno na glavno komunikacijo, ki vodi levo in desno ob vznožju Male gore. Stavbe so postavljene v smeri parcele in upoštevajo delile gradnje in zakonitosti prostora, ki jih je določil zemljiški gospod v srednjem veku. Glavna cesta - ulica v naselju sc vije vzporedno s hribom in daje s fasadami videz ulice. V vasi je 1'odpeška jama, naravna znamenitost, ki jo je opisoval žc Valvasor. Nad vasjo je priljubljena po-hodniška točka Dobrepoljcev - Kamen vrh, s katerega sc vidi na Triglav in Kamniške planine. Smernice in predlogi za ravoj naselja - v prihodnjih posegih upoštevali naravno pogojenost terena, silhuete naselja, likovne in vedutne poglede in grajeno strukturo; f,\' naselju locirati gradnje v skladu z že obstoječo grajeno strukturo, ki je pozitivno ocenjena - smer parcel in nanjo smer stavb z vzdolžnim - ali podolžnim ni/,injcm pravokotno na cesto in postopnim prehajanjem z gospodarskimi poslopji in sadovnjaki iz grajene strukture v kulturno krajino, kar je vezano na način razdelitve obdelovalne zemlje v preteklosti (na pasove, trakove); - ohranjati posebnosti v naselju, ki so hkrati tudi dominante, to so kozolci levo in desno od vstopne smeri v naselje, varovali tudi rob gozda; - ohranjati dominanto - cerkev sv. Martina; - z novogradnjami nadgrajevati prostor, ki žc ima izoblikovano strukturo tako z višinskimi in tlorisnimi značilnostmi; - v naselju jc več kmetij, kar vpliva na pravilno uporabo kmetijskega zemljišča ^ilih površin v naselili: situacija in pogled domačije - izoblikovali vaški prostor v levem delu vasi ob zavoju, kjer je nekoč stala vaška luža. BRUHANJA VAS Sinteza , Bruhanja vas danes Naselje leži v osrednjem delu doline na ravnini in ima svojstveno lego. Do Bruhanje vasi pride iz Vidma mimo Ratik, to jc približno kilometer od Vidma proti Kompoljam. Vas ni prehodna in se kot Mala vas končuje z asfaltom in nadaljuje s kolovozno potjo, ki pelje na polja. Naselje ima ohranjen sistem zidave in je tudi v predlogi za urbanistični spomenik. Okrog naselja sc razprostirajo kmetijske površine vse do Podpeči, Pod-gorc, Zagorice in Podgoricc. Smernice in predlogi za razvoj naselja - ohraniti zgoščeno pozidavo v okviru samega naselja; - upoštevati smeri parcel in graje- no strukturo pravokotno na cesto, ki pelje skozi naselje (vsaka druga smer postavitve objektov na glavno cesto bi delovala moteče in bi razgradila obu-lični prostor naselja); - postopnost prehoda preko grajene strukture in sadovnjakov v kulturno krajino; - ohranitev posebnosti v naselju - kozolcev ob robu naselja, ki se kot v Zdenski vasi vijejo okrog njega; - upoštevati rob naselja iz karte 6; - urediti dostop v vas in vključiti lužo a aktiven prostor v naselju, torej v sklopu vaškega prostora; - ureditev obulične fasade v jedru naselja in gradbene linije, ki vpliva na sam videz obuličnega prostora; - zgostiti prazne parcele z novogradnjami, ki naj upoštevajo že obstoječo kvalitetno ocenjeno strukturo. Mojca Lovšin (povzetki iz diplomske naloge) Zavod za gozdove Gozdnogospodarska enota (6E) se predstavi GE Struge in GE Dobrepolje skupaj tvorita zaokroženo celoto - Krajevno enoto (KE) Dobrepolje. Meje le-te niso popolnoma identične z mejami občine Dobrepolje. KE Dobrepolje pokriva še del občine Grosuplje (Mala Ilova Gora), del občine Ivančna Gorica (del Jauh), del občine Dobrepolje pa spada pod KE Vrbovec (Vrbovec, Kukovo). GE Struge meri 2509 ha in zajema del severovzhodnega osojnega dela Male gore od Črnega vrha do Ogorelca ter blago razgiban, vrtačast svet Suhe Krajine. Najnižja točka v enoti leži na nadmorski višini 410 m (vas Podtabor), najvišja pa na 964 m (Stene Sv. Ane). Gozdnatost v enoti je 79,5 %, ta še narašča, saj se proces zaraščanja kmetijskih površin še ni ustavil. Kot zanimivost naj navedem, da se jc površina gozdov na območju Strug od leta 1960 povečala kar za 1000 ha. Delež gozdov v zasebni lasti (podatek iz leta 1992) je 68 %, državnih pa 32 %. Po Zakonu o denacionalizaciji jc bilo do danes večina gozdov vrnjenih upravičencem, tako da sc je delež državnih gozdov znižal na približno 10 %. Povprečna velikost gozdne posesti je 5,62 ha, povprečna velikost parcele pa 1,40 ha. Na območju GE prevladujejo bukovi gozdovi (55 %), sledijo jim jelovo-bukovi gozdovi z deležem 33 % in pa hrastovi sestoji (12 %). Večina jelovo-bukovih gozdov je naravnih in ohranjenih. Spremenjeni in pod močnim človekovim vplivom so bili hrastovo-bukovi sestoji. Posledice tega vpliva so danes velike površine degradacijskih stadijev in zaraščajočih površin. Od drevesnih vrst še vedno prevladuje bukev, čeprav se je njen delež, po žledu leta 1985 znatno zmanjšal. Sledi ji jelka, smreka in plemeniti listavci. Povprečna lesna zaloga jc 172 m.3/ha. V bivših državnih gozdovih je lesna zaloga višja in znaša 263 m3/ha, v zasebnih gozdovih pa komaj 129 m3/ha. Prirastek znaša v nekdanjih državnih gozdovih 5,52 m3/ha, v zasebnih pa 3,72 m3/ ha. Številke podajamo ločeno po lastništvih zato, ker so razlike očitne. Nizka lesna zaloga in prirastek v zasebnih gozdovih sta posledica velikega deleža t.i. malodonosnih gozdov oz. zaraščajočih površin. Tu je gozd šele v nastajanju in še ni 4»P%. osnovni ^sank/M** problemi pri gospodarjenju z gozdovi na območju ge struge Največji problem so poškodbe, ki jih periodično povzročajo naravne ujme. V letu 1985 je sestoje poškodoval žled. Od začetka 80-ih let sc v večjem obsegu suši jelka. V letih 1994 in 1995 je prišlo do gradacije jelovih podlubnikov (posekano je bilo 9500 m3 jelke). V letu 1996 jc v manjšem obsegu sestoje prizadel snegolom (predvsem mlajše sestoje iglavcev), v letu 1997 pa so se za las izognili ponovni katastrofi, ki bi jo povzročil žled. Posledica naštetih naravnih ujm so vrzelasti sestoji. Vrzeli poraščajo bujna zelišča, ki otežujejo pomlajevanje sestojev. -Pomlajevanje otežuje tudi preštevilčna parkljasta divjad. Na pretežni površini jelovo- bukovih zasmrečenih in hrastovo-bu-kovih gozdov jc naravna obnova onemogočena. Divjad onemogoča tudi naravno sukcesijo v malodonosnih gozdovih. Kljub nekoliko zmanjšanemu staležu divjadi v zadnjih letih, stanje še ni zadovoljivo. Pomlajevanje sestojev poteka skozi daljše časovno obdobje (20 do 50 let), zato bi morali stalež divjadi spraviti na nivo, ki bi omogočil, da bi pomladek "preraščal gobec", kot pravimo. - PRENIZKE LESNE ZALOGE. Vzrok je v velikem deležu malodonosnih gozdov ter nizkih zalogah v debcljakih, ki so zaradi dosedanjega gospodarjenja, t.j. premočnih intenzitet, bistveno prenizke. Sestoji z nizkimi zalogami pa so labilni, posledice naravnih katastrof so hujše kot v sestojih z velikimi zalogami. Glede na proizvodno sposobnost rastišč (rodovitnost) bi morale biti lesne zaloge v debcljakih na teh rastiščih vsaj 500 m3/ha. - Velik delež malodonosnih gozdov in gr-mišč, ki so praktično nenegovani. Donosi iz teh gozdov so skromni, saj v sestojih pre- vladuje drevje, ki daje slabše donose (gaber, cer, breza, trepetlika ...) Naravno sukcesijo pa otežuje divjad (obžiranje pomladka gospodarsko zanimivejših vrst - javor, češnja, bukev, hrast, brek ...) - Slabo negovani sestoji. V zasebnih gozdovih jc kar 80 % sestojev slabo negovanih ali celo nenegovanih. Nega sestojev je dolgoročna naložba v kvaliteto in s tem tudi v vrednost sestojev. Kvaliteta pa je tisti element današnjega trga, ki jc iskan in dosega vse višjo ceno. etat in posek Načrt za GE Struge je potrjen z dobo veljavnosti od leta 1992 - 2001. Predpisan desetletni etat (možni posek) za to obdobje jc - iglavce: 16730 m3 K - listavce: 27500 m3 - skupaj: 44230 m3. Do konca leta 1997 (veljavnost načrta 6 let) sc jc posekalo: - iglavci: 21426 m3 - listavci: 9385 m3 - skupaj: 30811 m3. Iz tega lahko vidimo, da sc jc v tem obdobju posekalo bistveno preveč iglavcev in manj listavcev, kot dovoljuje etat. Velike sečnje iglavcev so posledica močnega sušenja jelke v letih 1994 in 1995. Pri listavcih pa bi bila nujna izvedba pre-menilnih redčenj v malodonosnih gozdovih, vendar za njo ni velikega interesa zaradi razmer, ki vladajo na trgu lesnih sorti-merttdv - cene lesa slabše kvalitete (drv) komaj pokrijejo stroške dela. Prav ironično jc, da sc gospodinjstva sW, di gozdov ogrevajo s kurilnim oljem (entropija!!!). Zaradi stanja še posebno jelovo-bukovih sestojev bi bilo povečanje lesnih zalog (akumulacija) nujno. Vendar so naravne razmere (sušenje jelke) onemogočile akumulacijo, saj sc jc v tem obdobju posekalo več, kot je drevje prirasllo. Zaradi tega bo do konca veljavnost načrta možna pri iglavcih le sanitarna sečnja (ker jc etala presežen preko vseh dovoljenih mej), sečnja listavcev pa v okviru obstoječega etata. Vsaka sečnja v večjem obsegu, kot jo dovoljuje etat, bi pomenila dodatno zmanjšanje rastnosti sestojev. Ogroženo bi bilo tudi optimalno delovanje gozdov kot ekosistema ter trajno uresničevanje vseh funkcij, ki jih gozdovi opravljajo. Vo d ju KE D o b rep o I je Andrej Andoljšek, dipl. ing. Naš kraj Kmetijstvo, zdravstvo 10/1998 13 Drobtinice iz zdravstvenega doma Kljub temu, da smo že v jeseni, pa smem reči, da prihaja v ZD Do-brepolje pomlad. Dolgo se v tej hiši ni ničesar spremenilo, bodisi kar zadeva kadrovske spremembe ali materialne izboljšave. Seveda nismo mogli v teh mesecih, odkar imamo novo vodstvo ZD Grosuplje, spremeniti svet. Nekaj pa nam je le uspelo. Za polni delovni čas smo zaposlili stomatologa, da sedaj dela zobna ambulanta v zobozdravstve-_nem domu vsak dan, dvakrat tedensko pa ves dan. Zobno ordinacijo v šoli na Vidmu pa imamo sedaj trikrat tedensko, kot je bila želja vodstva šole. V splošni ambulanti je zaposlen dr. Maric polni delovni čas, bo pa občasno odsoten zaradi specializacije in dokler je ne konča, prosim, da to sprejmete z razumevanjem. Dr. El Sha.vvish Wa,llid bo še naprej zaposlen s polovičnim delovnim časom, vendar bo v odsotnosti dr. Marica svoje delo tudi podaljšal, če bo potrebno. Kar se tiče opreme, smo zadnji čas obogatili splošno ambulanto s priročnim EKG aparatom in defe-brilatorjem (aparatom za ponovno vzpostavitev srčnega ritma, kije živ- ljenjsko nevarna). Prav sedaj se dogovarjamo še z županom, gospodom Jakopičem, da bomo zamenjali celotno aparaturo v zobni ordinaciji, kije zastarela in neprijetna tako za pacienta kot zobozdravnika. Ker ta investicija znaša približno 45.000 nemških mark, moramo, žal, zaprositi občino, da nam priskoči na pomoč. Pa še bistvena stvar, ki se že pošteno "kuha" na Vidmu. To je lekarniška postaja. Ta bo nastala v sklopu zdravstvenega doma in v njej bo mogoče dobiti zdravila na recept, zdravila brez recepta, sanitetni material in kozmetiko ter zdravilna zelišča. Kar so bile do nedavnega le še sanje, postaja sedaj, zahvaljujoč se županu gospodu Jakopiču, realnost. Z malo sreče bo lekarniška postaja pričela obratovati gotovo že v prvi polovici prihodnjega leta. V slogi je moč, pravi pregovor, da pa ta drži, vidite po vsem tem, kar se v zdravstvenem domu dogaja in se še bo. V dobri meri je to tudi posledica dobrih odnosov župana z vodstvom zdravstvenega doma in ne nazadnje njegovega posluha za paciente, ki rabijo pomoč. Dr. Janez Mervič Agromelioracije v Strugah končane Dne 11. 11. 1997 smo podpisali z izvajalcem, podjetjem Tisa iz Ljubljane, pogodbo o izvedbi agromelioracijskih del projekta Struge v velikosti 105 ha kmetijskih površin. Za izdelavo projekta smo se odločili v svetovalni službi na željo kmetov i/. Struškega območja. Na svetovalnih sestankih, ki jih imamo vsako leto v zimskem času, sle izrazili željo po ureditvi zemljišč. Dogovorili smo se, da bo svetovalna služba nosilec programa, Pri pregledu površin smo ugotovili, da so zahteve in želje ljudi res upravičene, ker so nekatere parcele v zelo slabem stanju. V Strugah smo sklicali sestanek, obvestili ljudi na krajevno običajen način, se dogo vorili o pogojih prijave in določili dva dni, ko naj bi bil kmetijski svetovalec v Strugah v dvorani krajevne skupnosti, kjer naj bi opravljal vpis parcel, Vsak udeležence agromelioracije je moral z investitorjem skleniti pogodbo o izvedbi lastne udeležbe in o delih, ki jih je dolžan izvesti. Kdor te pogodbe ni hotel podpisati, je izpadel iz programa. Pridobili smo finančna sredstva, opravili javni razpis in izbrali izvajalci. Izvajalca Tiso smo izbrali zato, ker je dal najcenejšo ponudbo, ker je bil pripravljen dela opraviti brez ozira na dotok sredstev in ker razi ga z ustreznimi stroji. Po manjših začetnih težavah so ljudje spoznali kvaliteto storitev in vsi so hoteli biti udelženci agromelioracije. Da se niso vpisali pravi čas, so bili krivi vsi drugi, na sestankih so govorili, da se je delal projekt v tajnosti, da ni bilo zadostne obveščenosti in podobno. To so govorili v večini primerov tisti, ki niso hoteli podpisati pogodbe in tisti, ki sploh nimajo pogojev za izvedbo del. Imeli smo več javnih sestankov, kjer je bil prisoten investitor, predstavnik Kmetijskega zavoda iz Ljubljane in celo državni sekretar za kmetijstvo. Skušali smo razrešiti sporne probleme, ljudem razjasniti pogoje financiranja in dela pripeljali do konca. V agromelioracijskih delih je bilo udeleženo 41 upravičencev, ki so uredili 105 ha kmetijskih zemljišč. Opravljeno je bilo 1732 ur s hidravličnimkladivom, 612 ur z buldožerjem, 452 ur z nakladačem, 326 ur z drobilcem kamenja v skupni vrednosti 20.991.228,00 SIT. Sami lastniki ste opravili preddela po programu, to je sekanje grmovja in drevja v skupni vrednosti 2.613.586,00 SIT. Težave in probleme smo imeli s tistimi, ki niso kmetje, ki sami zemlje ne obdelujejo. Ti so v veliko primerih zahtevali poleg opravljenih zemeljskih del šc finančna sredstva. Po terenu so se širile govorice, da je denarja dovolj, da bodo prišla druga sredstva, šc preden bodo ta tlela končana. Če niste takrat verjeli, ste se lahko sedaj prepričali, da so bile to samo grde laži. Ob zaključku del naj bi vas vse udeležence agromelioracij spomnil na pogodbo, ki je bila podpisan.i med investitorjem in lastniki zemljišč in je v nekaterih točkah šc vedno aktualna. In sicer to: Da bo lastnik melioriran.i zemljišča vključil v proizvodni proces kmetije oziroma bo poskrbel, tla bodo zemljišča obdelana na krajevno običajen način. Da zemljišča, na katerih so bila izvajana zemeljska dela, najmanj 10 let ne bo odtuji od kmetije. Pričakujemo, da se boste lastniki agromelioriranih zemljišč teh dveh določil držali, ostale točke, ki se nanašajo na izvedbo del, pa niso več aktualne. Kot kmetijski svetovalce lega področja, kot avtor projekta in kot odgovorni za iz vedbo del, sem prepričan, da smo napravili koristno delo za lastnike zemljišč, za izgled krajine in za razvoj kmetijske proizvodnje na tem področju. Skala, ki se na parceli odbije, se v normalnih pogojih več ne pojavi. . metijski svetovalec Jože Andoliek 'nS.ZUlCA GROSUPLJE Adamičeva 15 Medobčinsko tekmovanje Mesec oktober je mesec požarne varnosti, zato smo gasilci v tem času še posebno aktivni. Poleg različne propagande se naša dejavnost usmerja predvsem v operativo. Po društvih organiziramo različne vaje za preizkus znanja in opreme. Na osnovni šoli pripravljamo gasilski krožek. Kot vrhunec vsega pa je v vsakem društvu tekmovanje. Tu se lahko izkažejo najboljši, najspretnej-ši, predvsem pa tisti, ki po gasilsko čutijo pripadnost organizaciji. V ta namen smo organizira-; i medobčinsko tekmovanje v rosuplju, U. in 12. oktobra, sob treh občin oziroma GZ rosuplje, Ivančna gorica in obrepolje. Odziv je bil pre-nctljiv, saj je tekmovalo kar 64 ekip. Da to tekmovanje ni majhno, dokazuje Že veliko število tekmovalcev in sodni-ov, ki je štelo skupaj 688 nastopajočih.. Pri organizaciji in izvedbi pa je sodelovalo še veliko pomožnega osebja. Iz. GZ Dobrepoljc je pri sojenju sodelovalo 10 sodnikov, tekmovalo pa je 6 tekmovalnih ekip, skupno 70 gasilcev. sako tekmovanje ekip se sestoji iz dveh delov. Prvi del je vaja z motorno brizgal no s rodelnim napadom, ki ima 1 PIONIRJI 7 - 11 let Vaja z ved rovko Prenos vode Me Jsto P G D Gasilska zveza Dosežene točke Začetne točke Čas izvedbe vaje Negativne točke Pozitivne točke Negativne 1 točke | 1 Hudo-Iv.Gorica Iv. Gorica 1091,50 997 18 0 148 35,5 2 Gatina Grosuplje 1089,50 994 18 0 146 32,5 I 3 Žalna Grosuplje 1086,00 991 17 0 144 32 1 4 Stična I. ekipa Iv. Gorica 1083,50 994 21 0 146 35,5 I 5 Višnja Gora Iv. Gorica 1082,00 991 20 0 144 33 i 6 Šentvid pri St. Iv. Gorica 1081,00 994 21 0 146 38 t 7 Ponova vas Grosuplje 1077,50 997 26 0 148 41,5 8 Št Jurij Grosuplje 1069,00 991 28 2 144 36 I 9 Polica Grosuplje 1067,50 997 29 8 148 40,5 - I 10 Krka Iv. Gorica 1057,00 994 26 4 146 1 PIONIRKI1' 7 - 11 let Vaja z ved rovko Prenos vode I 1 Mc sto P G D Gasilska zveza Dosežene točke točke Čas izvedbe vaje Negativne točke Pozitivne točke Negativne i| točke j 1 Zagradcc Iv. Gorica 1089,00 994 18 0 146 33 2 Krka Iv. Gorica 1087,00 997 23 0 148 35 3 Višnja gora Iv. Gorica 1086,50 994 23 0 146 30,5 4 Hudo-Iv.Gorica Iv. Gorica 1085,50 991 14 0 144 35,5 MLADINCI 12 -16 let Vaja z MB Raznoterosti [Mi: [sto P G D Gasilska zveza Dosežene točke Začetne točke Čas izvedbe vaje Negativne točke Doseženi Čas Negativne | točke I 1 Krka Iv. Gorica 880,30 1000 82,7 20 17 0 2 Zdenska vas Dobrepoljc 877,20 995 84,8 10 21 2 3 Hudo I. Ekipa Iv. Gorica 877,00 995 76 25 17 0 4 Ambrus Iv. Gorica 870,80 990 76,2 25 18 0 5 Šmarje Sap Grosuplje 846,10 1000 100,9 35 18 0 6 Grosuplje Grosuplje 840,50 1000 91,5 30 26 12 7 Hudo TI. F.kipa Iv. Gorica 835,50 1000 91,5 25 20 28 8 Gatina Grosuplje 826,30 995 102,7 45 15 6 9 Za gradeč Iv. Gorica 825,40 1000 97,6 45 26 6 < 10 Stična Iv. Gorica 776,00 1000 125 65 22 12 | 11 Muljava Iv. Gorica 746,20 995 122,8 85 26 15 1 12 Višnja Gora Iv. Gorica 687,60 995 161,4 80 40 26 MLADINKE 12 - 16 let Vaja z M11 Raznoterosti Me slo P G D Gasilska zveza Dosežene točke Začetne točke Čas izvedbe vaje Negativne točke Doseženi Čas Negativne točke 1 Šmarje Sap Grosuplje 856,50 1000 90,5 20 24 9 2 Hudo-Iv.Gorica Iv. Gorica 840,70 995 100,3 15 19 20 3 Krka Iv. Gorica 832,90 1000 103,1 30 17 17 6 Zgradcc II. Iv. Gorica 797.20 1000 125,8 45 32 0 5 Zagradcc 1. Iv. Gorica 784,00 995 110 35 35 31 4 Višnja Gora Iv. Gorica 735.50 990 128,5 85 27 14 VETERANI Vaja s hidrantom Raznoterosti Me sto P G D Gasilska zveza Dosežene točke Začetne točke Čas izvedbe vaje Negativne točke Doseženi Čas Negalivne točke 1 Grosuplje Grosuplje 920,00 1000 48 0 27 5 2 Ponova vas Grosuplje 899,00 1000 59 10 32 0 4 Hudo-lv.gorica Iv. Gorica 838.00 1001 87 25 46 5 3 Spodnja Slivnica Grosuplje 800,00 1001 105 40 45 11 namen vsestranske usposobljenosti za delo na področju gašenja in reševanja ter pridobivanja fizične in psihične usposobljenosti gasilcev. Drugi del pa so vaje raznoterosti, sestavljene iz več elementov, ki so prisotni pri gasilskem delu. Vaje se izvajajo po strogih pravilih in za dosego dobrih rezultatov je potrebno veliko teamskega dela. Razvrstitev tekmovalnih ekip po kategorijah in doseženih rezultatih v GZ Dobre-polje t—\ \, Člani A (16-30 let) 1. Ponikve I. 2. Zdenska vas 3. Zagorica 4.Struge Člani B (nad 30 let) 1 .Ponikve II. Mladinci (12-16 let) 1. Zdenska vas Uspehi ekip naše gasilske zveze so kljub majhni občini, majhnemu članstvu, skromni Opremi in nezainteresiranosti prebivalstva za to dejavnost ! r* zavidljivi ravni. Nekatera društva so uspela sestaviti dve ekipi, želijo pa si celo še tretjo. Največja ovira pri tem pa je pomanjkanje gasilske opreme in uniform. Doseženi rezultati so tudi v merilu vseh treh občin oziroma gasilskih zvez. dovolj transparentih, kar jc razvidno tudi iz uvrstitev na skupni razpredelnici (glej tabele!). Drugo leto je organizator tega obsežnega in zahtevnega tekmovanja naša gasilska zveza. Upam, da bo to za naš kraj tudi promocija gasilstva. Pričakujem, da se bodo gasilci naše občine aktivno vključili v izvedbo tega tekmovanja. Gasilska zveza Dobrepolje Jože Lenarčič ČLANI "A" Vaja z MB Raznoterosti Me P G D Gasilska Dosežene Začetne Cas izvedbe Negativne Doseženi Negativne sto zveza točke točke vaje točke Čas točke 1 Korinj Iv. Gorica 916,97 1000 53,20 5 22,83 2 2 Šmarje Sap II.ek Grosuplje 913,21 1000 57,90 5 23,89 0 3 Dob Iv. Gorica 898,97 1000 53,20 5 30,83 12 4 Šmarje Sap I. ek Grosuplje 890,50 1000 58,90 10 22,60 18 5 Hrastov Dol Iv. Gorica 881,50 1000 45,00 30 26,50 17 6 Šentvid pri Stični Iv. Gorica 881,40 1000 71,20 20 27,40 0 7 Ponikve Dobrepolje 871,07 1000 81,90 10 37,03 0 8 Kriška vas Iv. Gorica 871,05 1000 70,50 20 34,45 4 9 Zdenska vas Dobrepolje 866,32 1000 66,00 15 49,68 3 10 Zagorica Dobrepolje 845,53 1000 79,00 30 43,47 2 11 Struge Dobrepolje 828,14 1000 82,00 45 36,86 8 12 Krka Iv. Gorica 822,62 1000 66,20 55 27,18 29 13 So. Slivnica Grosuplje 808,50 1000 73,50 85 33,00 0 14 Št. Jurij Grosuplje 806,19 1000 69,52 50 42,29 32 15 Žalna Grosuplje 800,32 1000 98,30 50 34,38 17 16 Višnja gora Iv. Gorica 800,07 1000 89,60 60 36,33 14 17 Polica Grosuplje 785,14 1000 98,00 60 46,86 10 18 Grosuplje Grosuplje 748,10 1000 129,40 90 19,50 13 ČLANICE "A" Vaja z MB Raznoterosti Me P G D Gasilska Dosežene Začetne Cas izvedbe Negativne Doseženi Negativne sin zveza točke točke vaje točke Čas točke 1 Korinj Iv. Gorica 900,79 1000 67,70 5 26,51 0 2 Hrastov Dol Iv. Gorica 898,31 1000 63,19 5 31,50 2 3 Šmarje Sap Grosuplje 877,33 1000 66,80 25 26,87 4 4 Grosuplje Grosuplje 858,46 1000 83,30 ■ 35 23,24 0 5 Ponova vas Grosuplje 845,34 1000 90,50 20 30,16 14 ČLANI "B" Vaja z MB Raznoterosti Me sto P G D Gasilska zveza Dosežene točke Začetne točke Čas izvedbe vaje Negativne točke Doseženi Čas Negativne točke 1 Hudo-Iv. gorica Iv. Gorica 903,31 1002 63,40 10 25,29 0 2 Ponikve Dobreplje 901,71 1005 69,10 0 32,19 2 3 Ponova vas Grosuplje 878,07 1004 64,40 40 21,53 0 4 Radohova vas Iv. Gorica 877,91 1008 57,10 30 35,99 7 5 Spodnja Slivnica Grosuplje 836,47 1011 80,10 45 39,43 10 6 Polica Grosuplje 827,30 1014 95,70 45 36,00 10 7 Žalna Grosuplje 817,93 1010 80,20 40 56,87 15 ČLANICE "B" Vaja z MB Raznoterosti Me sto P G D Gasilska zveza Dosežene točke Začetne točke Čas izvedbe vaje Negativne točke Doseženi Čas Negativne točke 1 1 Rac na Grosuplje 817,89 1001 124,50 20 30,61 8 življenje in mi Ne pozabite: svet je poln ljudi, ki jih je življenje postavilo v "najhujše položaje" - in vendar so iz njih izšli kot zmagovalci. * * * Tudi pozitivnost je nalezljiva; po druženju s pozitivno osebo se počutite, kakor da bi imeli krila in bi lahko kar poleteli. * * * Če mi spodleti, nisem poraženec - uspel sem, ker sem poskušal. Poplave v občini Dobrepolje V dneh, od 6.10.1998 do 8.10.1998, so na območju občine Dobrepolje zaradi močnega deževja poplavljale poplavne vode, ki pritečejo iz Podpeške jame, Kompoljske jame, Potiskavške jame, vode Puhovke pri Podgori in vode Rašice, ki se je iz požiralnika, kjer ponika, razlila proti Predstrugam in naprej proti Vidmu. V tem času so bila organizirana vsa prostovoljna gasilska društva, da na svojem teritoriju ukrenejo vse, kar je potrebno, da bi nudili pomoč prizadetim in jih obveščali o stanju na terenu. Zupan Anton Jakopič je bil ves čas v stiku s predsednikom GZ Dobrepolje Jožetom Lenarčičem in z vodstvi PGD na terenu, kjer je bila nevarnost poplav velika. Kontaktiral je tudi s poveljnikom Štaba CZ. Štab CZ se posebej ni sestal. reševanja iz smeri Rašica. Cestno podjetje Ljubljana je izvedlo zaporo ceste šele ob 23.30, ko je voda žc bistveno upadla. Po 22.30 voda na območju Ponikcv ni več naraščala, razlila pa se jc čez polja na južnem delu in naprej po suhi strugi proti Predstrugam. Ob 23.oo smo spremljali razlivanje proti Predstrugam in naprej proti Vidmu in obveščali prizadete krajane pred nevarnostjo. V Predstrugah smo preprečili razlivanje vode preko kanalizacije na drugo Stran ceste. Ob 24.oo smo naredili še enkrat obhod od Vidma do Rašice in na nasipu ter ugotovili, da voda upada oziroma da ni več nevarnosti. Ob l.oo smo zaključili z akcijo. Sodelovali smo štirje gasilci s pomočjo prizadetih krajanov, ki so sanirali stanje. Uporabljali smo gasilsko vozilo Lada-niva, radijske zveze, akumulatorske svetilke in ostalo opremo. Poročila o intervencijah posameznih gasilskih društev Na predlog regijskega poveljnika g. Jožeta Burje je poveljnik GZD g. Jože Zrncc obvestil vse poveljnike društev 0 pripravljenosti za sodelovanje ob povečani nevarnosti poplav v naši občini. Dobili so sledeča navodila: 1. dežurstvo v društvih 2. telefonska zveza z nadrejenimi 3.opazovanje naraščanje voda 4.obveščanje o spremembah stanja nadrejene in vse prizadete PGD PONIKVE Na lastno iniciativo in na pobudo župana smo 06.10.1998 ob 18.00 pregledali potok Rašico do ponikovalnice. Ob tem času jc bil vodostaj sorazmerno nizek glede na padavine. Obhod smo ponovili še večkrat. (lb 20,oo je bilo zaznati že povečanje nivoja in tudi pričetek razlivanja iz ponikovalnice. Ob 21,oo smo že posredovali pri stanovanjski hiši Ponikve 79, saj se jc nivo vode pri Stoparjevem mostu dvignil na en meter nad mostom. Z zaporo smo preprečili zalitje kletne etaže. Sočasno smo nadzirali nasip, ki preprečuje zalitje centra vasi. Nivo je bil samo 10 cin pod kritično mejo razlitja na izpostavljenem mestu. Po vseh ukrepih smo se preselili na cesto, proti Rašici, kjer je voda ob 21,oo poplavila cesto od Juvanca do Zakrajška v višini od 10 cm do 80 cm na kritičnem mestu ob 22.30. Po radijski zvezi smo preko centra za obveščanje zahtevali zaporo ceste, sami pa smo zaustavili promet proti Rašici. Iz vode smo rešili tri avtomobile s potniki. Na 19. kanalu smo kontaktirali z PGD Velike Lašče in Turjak, ki so tudi šli v pomoč Poplavljena cesta v Kompoljah (foto: Matej Kalan) Naslednji dan smo s pomočjo občine utrdili nasip na kritičnem mestu, da preprečimo razlitje v slučaju ponovnih padavin. Ta dan smo sc organizirali podobno zaradi slabe vremenske napovedi, vendar velikih padavin ni bilo in s tem tudi ne nevarnosti. PGD VIDEM Dne 06.10.1998 ssmo člani PGD Vidcm-Dobrepolje po obvestilu poveljnika GZ pričeli z dežurstvom zaradi nevarnosti poplav. V naselju Podpcč je pričela bruhati voda iz Podpeške jame ob 18.30 uri. Prebivalci vasi so bili na to že pripravljeni. Potok Rašica, ki je v večernih Lirah začel naraščati in poplavljati, jc izredno hitro prišel do Prcdstrug in nato tudi do Vidri' Do Vidma jc voda pritekla približno ob 22.30 uri. Zaradi izredno velike količine vode smo bili prisiljeni odstraniti živo mejo, da smo preprečili, da bi sc voda začela prelivali proti naselju Videm. Pri tem SO nam pomagali tudi vaščani, ki so bili prisotni, Za tem smo pregledali še stanje voda po Dobrepolju in Strugah in ugotovili, da se jc začela voda že umirjati. V akciji smo koristili vsa potrebna sredstva, ki smo jih imeli na razpolago. Opazovanje je bilo končano ob 04.00 zjutraj. PGD KOMPOL JE Spričo obilnih in daljših padavin je bila vas Kompolje v torek, 06.10.1998, ogrožena zaradi poplavnih votla. Padavinskih votla/, pritečejo s pobočja hriba nad vasjo in se stekajo v Rupo v vasi, ta v prvem momentu ni "požrla", kmalu pa se jc votla začela po 11 i kal i. Voda je tekla i/, Rupe in delno poplavila regionalno cesto v vasi Kompoljc. (Irožnja in skrb sta se še povečala v noči na sredo, 07.10.1998, ko smo dobili telefonsko obvestilo župana, da potok Rašica leče proti Vidmu. Pred tem smo bili obveščeni tudi o izbruhu vode iz Podpeškc jame. Člani PGD Kompoljc smo stanje voda in ogroženost prebivalcev večkrat pregledali tudi na terenu, najbolj ogroženi vaščani so bili butini in v pripravljenosti za reševanje živine in pridelkov. Voda, ki se je stekla proti Kompoljam, je na obeh koncih vasi poplavila regionalno cesto, tako da ta ni bila prevozna v sredo 07.10.1998 in v četrtek do 8.00 ure zjutraj. Poplavljenih je bilo nekaj kleti in ostalih ('—■.podarskih objektov (pet). Po naših tSSnah večje gospodarske škode ni bilo. Dne 08.10.1998 se je stanje normaliziralo. V akcijah je sodelovalo 6 članov PGD Kompoljc in neposredno ogroženi prebivalci. Uporabljali smo vsa sredstva, S katerimi razpolaga P( il). PGD ZDENSKA VAS, HOČEVJE IN ZAGORICA 1 )ruštva so bila v pripravljenosti za pomoč na drugih področjih, kjer bi jih potrebovali, ker sama niso bila ogrožena. PGD STRUGE Zaradi močnega deževja v torek, 6, 10. 1998 in pred tem datumom, je nastala y 'jka poplavna ogroženost naših naselij, ki s.-sicer v nevarnosti ob poplavah. Gre za naselja Podtabor, Paka in delno naselje Pri cerkvi-Struge in Kolenča vas. Poplavne vode iz Poliskavškc in Kompoljske jame so se z neobičajno hitrostjo pomikale proti naseljem v Strugah in zelo hitro naraščale. Ob 18,00 je del poplavne votle, ki pod vznožjem Male gore priteče v Podtabor, že ogrozil tlel lega naselja. Prav tako je približno ob istem času voda prestopila "preliv" pri Kolenči vasi in pričela odtekati proti naselju Lipa. Ekipa gasilcev v sestavi: brane Meglen, Janez Božič, Anton Rus in Ivan Rus je opravljala dežurstvo na območju, ki je bilo najbolj ogroženo in spremljala gibanje in naraščanje poplavne vode. Ker je deževje v zgodnjih večernih urah prenehalo, smo ocenili, da ni velike nevarnosti za večje poplave, razen v primeru ponovnih večjih nalivov. Zalo smo se dogovorili, da se po potrebi skliče večje število gasilcev z namenom pomagati ogroženim. Kljub oceni, da vode ne bodo naraščale, če ne pride do večjega deževja, smo v sredo ob 4,00 pričeli s kontrolo stanja na celotnem območju Strug in v sosednjih Kompoljah, saj je obstajala nevarnost, da se poplavne vode iz Podpeškc jame, ki so ogrožale naselje Kompoljc, združijo z vodami, ki so pritekale v Struge. V tem primeru bi bilo ogroženo večje število stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij, V dežurstvu v času od 4,00 do 10,00 sva sodelovala Brane Meglen in Janez Božič. Ker je v popoldanskih urah pričelo ponovno deževati, je bila v sredo, 6. 10. 1998' ob 15.00 sprožena akcija reševanja v naselju Podtabor, kjer smo pri gospodinjstvih Miklič in Rus iz hlevov umaknili živino ter poljske pridelke iz kleti. Vremenska napoved za pozno popoldanski čas je bila namreč neugodna. Pri tej akciji so sodelovali sledeči člani: Brane Meglen, Peter Pugclj mL,Uroš Pugelj, Matjaž Pugclj, Bojan Drobnič, Janez Drobnič, Jože Križman, Peter Vidrih, Janez Božič, Marko Božič, Liane Debeljak, Matjaž Debeljak, Uroš Ivančič. Akcija pomoči je trajala približno 4 ure. Sočasno z izvedbo pomoči smo opazovali naraščanje vode na obeh delih slruške doline ter možnost poplave s strani poplavne vode iz Podpeškc jame, ki je v jutranjih urah zalila tlel naselja Kompoljc. V Kompoljah je bil poplavljen odsek regionalne ceste, tako da prehod preko Kompolj ni bil mogoč. Krajani Strug so na delo odpotovali preko Tisovca, J a ii h in Zagorice. Prekinjene so bile tudi avtobusne povezave proti Ljubljani. V akciji, ki se je izvajala ob letošnji poplavni ogroženosti, seje ponovno pojavila zavesi naših članov, da je potrebno v vsakem primeru nesebično pomagati ogroženemu sokrajanu. Gasilska zveza Dobrcpolje Jože Lenarčič GASILNI APARAT V VSAKO GOSPODINJSTVO Gasilni aparat v vaših rokah prvo minuto požara, lahko naredi več kot gasilska brigada preden se aktivira in pride na prizorišče požara. Na seji Upravnega odbora Gasilske zveze Dobrepolje smo zato sklenili, da vsa gasilska društva v mesecu požarne varnosti OKTOBRU v svojih okoliših organizirajo nabavo gasilskih aparatov za gospodinjstva. Obrnite se na svoje gasilko društvo in naročite gasilski aparat po ceni: 7.500,00 SIT 6 kg za gospodinjstva 2.820,00 SIT 1 kg za avtomobile Akcija bo potekala do 15.11.1998. Z gasilskim pozdravom, Na pomoč! Gasilska zveza Dobrepolje popravek in opravičilo V prejšnji številki našega glasila je prišlo v zadnjem odstavku članka Emila Kramžarja z naslovom "Kompoljski gasilci so praznovali" do izpada dela besedila. Stavek se v celoti glasi: Gasilci PGD Kompolje se zahvaljujemo vaščanom za požrtvovalno delo pri gradnji gasilskega doma in njihovi nesebični finančni pomoči, Občini Dobrepolje za dograditev, rimskokatoliški cerkvi za ureditev lastninskih zadev, predvsem pa peščici gasilskih navdušencev, brez katerih bi bila gradnja gasilskega doma skorajda nemogoča. Avtorju članka in prizadetim se opravičujemo. 18 Naš kra Iz turističnih društev 10/1998 TD Dobrepolje na sejmu GOS TUR '98 v Mariboru V soboto, 10. 10. 1998, smo se z avtobusom odpeljali na ekskurzijo na sejem gostinstva in turizma GOS TUR '98 v Maribor. Turobno jutro se je na Trojanah spremenilo v prečudovit sončni jesenski dan. Zakaj se je naše TD Dobrepolje odločilo za to strokovno ekskurzijo? Po uspešnem zaključku akcije"Dobrcpoljski spominek" smo v Maribor poslali tri doma izbrane spominke. Izbirali so jih, kot ste že brali, dr. Boris Kuhar, prof. Olga Zupan in etnologinja Anka Novak. Omenjeni sta se udeležili tudi te ekskurzije. Z našim predsednikom g. Stanetom Škuljem ter ostalimi člani TD Dobrepolje in njenimi simpatizerji smo se v prisrčnem vzdušju pripeljali do Maribora. Na sejmu nas je sprejel napis: DOBRODOŠLI DOMA SLOVLNIJA! Na samem sejemskem prostoru smo se ločili. Strokovnjaki in izdelovalci teh spominkov so odšli na posvet o spominkarstvu. Posvet je bil v smeri kvalitete spominskega trženja in vključevanja na evropske trge. Ideja o takšni vsebinski in oblikovni novosti predstavitve jc nastala zaradi potrebe in interesov mesta Maribor, pa tudi Slovenije po odmevnejši promociji v srednjeevropskem prostoru, kakor tudi zaradi vse intenzivnejših evrointegracijskih procesov pod geslom "EVROPA DEŽEL OZIROMA REGIJ". Ostali člani izleta pa smo si privoščili ogled prekrasnih vitrin in stojnic, od jedače, pijače, spominkarstva, splavarjev, turističnih ponudb toplic, avtomobilov, policija svetuje, do merjenja krvnega tlaka in količine holesterola in sladkorja v krvi, ki sojo zdravniki opravili takoj, ter še in še). Zelo prijazni razstavljala so nas spremljali z veseljem in nas "pocrkljali" ob vsaki stojnici s hrano in pijačo ter strokovnimi nasveti. Lahko pa smo kaj tudi kupili po zelo ugodni ceni. Vsi srečni smo se ob eni uri popoldne zopet srečali in se skupaj poslovili od sejma, ki jc na nas pustil močan vtis. Nato smo sc napotili na vinotoč pri Gorniku na Svečini pri Mariboru. Zopet čudovit sprejem z aperitivom dobrih in vljudnih ljudi. Najprej smo si ogledali vinsko klet. Mogočna s petimi prostori, ogromnimi sodi z značilno plcsnijo in najkvalitetnejšimi vini (to bo tudi skromno opisano na drugem mestu). Ob prečudoviti kapljici in domači pojedini, ki jo zna pripraviti le z odličji nagrajena domačija, z domačimi vini in hrano jc bilo naše vzdušje na višku. To je bila res pogostitev za dušo in telo. Bilo je že zelo temno, ko smo se vseeno morali ločiti, četudi jc gospodarju pritekla solza na obraz. Pot domov je potekala zopet v prisrčnem smehu in lepem petju ter veselimi in nasmejanimi obrazi, ki si ga videl čisto na vsakem izmed nas. Bili smo kot ena velika družina, ki skrbno čuva, da ne bi kdo koga žalil, se mu posmehoval ali ga celo obiral. Naš moto je bil: ZATO, KER PREDSTAVLJAMO NAŠO LEPO DOBREPOLJSKO DOLINO, MORAMO BITI DOBRI, BOLJŠI, NAJBOLJŠI! Anka Hočevar Fotoreportaža Utrinki s poti Ob vitrinah s turističnimi spominki smo se najdlje zadržali. Tu je bil čas za prvi posnetek. Tudi če ni vseh v bližini - pridružili se bodo kasneje... Predsednik našega TD Stane Škulj, stari znanec Gornikovih Janez Šuštar in gospodar Gornik, ki nas je nadvse prijazno sprejel. Tudi zanj je bil to vesel dogodek. Čeprav ima njegov vinotoč precej obiskovalcev, je tisto soboto prvič pripeljal avtobus na njihovo dvorišče. *** , \ Gornikov rod, ki prebiva sredi Svečinskih goric, se že pol stoletja ukvarja z vinogradništvom. Njihova domačija leži ob vinski cesti v zaselku Svetina. Pri njih se popotnik lahko okrepča in odžeja z žlahtno kapljico. Prodajajo lastna buteljčna vina kot so: chardonnav, sauvignon, beli pinot, renski rizling, kerner in laški rizling. Gospodar, njegova žena in sin so v prijaznem pogovoru marsikaj povedati o njihovi kmetiji, na kateri so se do leta 1990 največ ukvarjali s sadjarstvom. Odkar pa so se začeli ukvarjati s turizmom, so se povsem preusmerili v vinogradništvo in prodajo vin. Leta 1991 so se javili na razpis in iz sredstev za razvoj turizma dobili nekaj posojila, s katerim so začeli obnavljati in dozida,vati domačijo, ki so jo pra,v letos dokončali. Zaenkrat sprejemajo le prehodne goste, ki prihajajo kupovat njihovo odlično vino in se ob obisku okrepčajo z domačo hrano. Naš kra Iz turističnih društev 10/1998 19 Izlet na s soncem obsijane štajerske griče in postanek pri Gornikovih je lahko lep izlet za družino ali večjo skupino ljudi. Saj ne zamerite. Malo reklame za tako prijazne ljudi si lahko privoščimo. Veselo razpoloženje na kmetiji Gornik. Po obilnem domačem prigrizku in pokušini vrhunskega vina so imeli svoj trenutek in prvo besedo najboj duhoviti, ki so spravili v smeh tudi najbolj resne med nami. Dobrepoljci pa ne bi bili to, kar so, če ne bi ponesli pesem tudi na Štajersko. ,,; obrih pevcev ni manjkalo med nami. Fotoreportaža M. Steklasa Prišel je, prišel zeleni Jurij Bilo je nepozabno! Tako lahko sklene večina nas, izletnikov, ki smo v soboto, 19. 9. 1998 v organizaciji TD Podgora tokrat krenili v prelepo dolino reke Kolpe - Belo krajino. Toliko lepega in prijetnega smo doživeli, da so lahko rečemo: še bomo šli in obiskali kraje širom naše lepe Slovenije. ''^cboj smo ponesli dobro voljo in do-brepoljsko pesem. Začeli smo v Sodevcih, kjer nas je pričakala družina Rade, ki se že nekaj let ukvarja s turizmom na vasi. Andrej Rade je bil vseskozi naš vodič in skoraj do minute ločno smo se držali programa. V Sodevcih smo si najprej ogledali vzre-jo nojev. Nad Sodcvci je Stari trg in prav letos cerkev tu praznuje 750. obletnico. Kljub obilici dela za pripravo obletnice si je tamkajšnji župnik 1'avlakovič (mimogrede - 0 njem ste lahko brali v Nedelja:) vzel čas za nas in nam prikazal zgodovino teh krajev in ljudi. In potem Sinji vrh. Marsikdo je za ta majhen kraj že slišal iz medijev. Tam imajo tako imenovani vodnjak in kamen želja. Vsakdo izmed nas si je v tihoti brez. in kostanjev kaj zaželel. Prebivalci tc vasice so povečini stari ljudje. Naš obisk je v njihov vsakdan prinesel kanček veselja. Avtobus nas je z voznikom Raj ko m po- peljal v najužnejši del Slovenije - v Da-melj, kjer smo na turistični kmetiji Žagar imeli kosilo. Vinica, rojstna hiša slovenskega modernista Otona Župančiča, je bila naslednja zanimivost. Eno najlepših doživetij pa je bilo v Ad-lešičih na turistični kmetiji Cvitkovič, kjer izdelujejo po starem običaju laneno blago. Njihovi izdelki - vezenine so znane marsikje v Evropi in Rusiji. To dokazujejo tudi številna priznanja z mednarodnih razstav. Razstavljeni predmeti so res nekaj enkratnega. Koliko truda je vloženega v vsak izdelek. Večina stvaritev je delo rok gospe Cvitkovič, ki svoje znanje prenaša na najbližje. Lc-ta nas je s kolovratom pričakala v sosednji sobi, kjer je tkala blago. Pesem je spontano privrela na dan in pridružili so se nam tudi številni obiskovalci od drugod, saj je domačija tako obiskana, da je potrebno ogled rezervirati že nekaj mesecev vnaprej. Ob sončnem zahodu smo dospeli na Poč v zidanico nad Semičem (zidanicam tu pravijo vinice - izhaja iz besede vino). Pričakala nas je harmonika, slastna večerja, domače vino in grozdje. Ob zvokih harmonike smo se vsi skupaj zavrteli, ob Petrovi kitari pa ubrano zapeli. Tudi naši najmlajši izletniki so omagali šele na koncu našega druženja. Lepa si Bela krajina. Ime si dobila po belih brezah in beli narodni noši. Tvoji griči, posejani z vinogradi, vabijo, da te uzre oko. Reka Kolpa počasi in čisto se vijugaš med naselji. Tu živijo dobri ljudje. Popotnik, ustavi se in podaj starčku roko. Nasmeh njegov nikdar pozabil ne boš. Naše naslednje potepanje bo v Železnike in okoliške kraje, kjer živi tudi naš no-vomaJnik Tone. Pridružite se nam! TD Podgora Ana Letonja Sinji vrh POGOVOR Z IGORJEM AHACEVCICEM_ Letošnja akcija je bolj strokovno izpeljana Letošnja akcija "Urejena domačija '98", ki jo izvaja Turistično društvo Dobrepolje, je že tretja po vrsti. Letos je prišlo do nekaterih sprememb pri organizaciji, imenovana je bila tudi nova komisija. Njen predsednik Igor Ahačevčič se je odzval mojemu povabilu in v pogovoru podrobneje predstavil letošnji način izbora. Kako jc potekal letošnji ogled objektov in kakšno je bilo točkovanje? - Zadeva je bila dobro zamišljena. Ogled smo opravili po vseh vaseh občine. Objekte smo ocenjevali po posebni metodologiji, ki nam jo je predlagala članica komisije Blan-ka Bartol, krajinska arhitekta, ki ima s podobnimi akcijami že izkušnje. Metodologija je bila potrjena tudi na upravnem odboru. Ogled z ocenjevanjem je bil dokaj zahtevna naloga, za katero smo porabili tri dni časa. Na čem so bili glavni poudarki pri ocenjevanju? - Pomemben element ocenjevanja je bila skladnost samega objekta z okolico in arhitektura. Upoštevali smo tudi gradbene elemente (naravne ali umetne), rastlinstvo okrog hiše, dostop do objekta itd. V čem vidiš izboljšanje letošnjega načina izbiranja najbolj urejenih domačij? - Izboljšane vidim Že v sestavi komisije, saj smo k sodelovanju povabili dve sodelavki: krajinsko arhitektko Blanko Bartol in ur-banistko Mojco Lovšin. Sodelovanje obeh je pomembno, ker sta strokovno usposobljeni, poleg tega tudi nista domačinki, zato jc bilo njuno ocenjevanje lahko tudi bolj objektivno. Preden je šla komisija na ogled, seje seznanila s predhodnimi predlogi najbolj urejenih domačij, ki jih je pripravila Mojca Lovšin. Člani komisije so se pred ogledom tudi nekoliko bolj poučili o kriterijih ocenjevanja urejenosti. Do letos jc bila izbira prepuščena vaškim odborom in v akcijo niso bile vključene vse vasi, kot je to letos. Čeprav si domačin in dobro poznaš do-brepoljsko občino, me zanima, čc tc jc ob teh ogledih po vaseh vendarle kaj presenetilo, morda si odkril kaj takega, da si spremenil svoje dosedanje mnenje na bolje ali na slabše? - Pravzaprav nisem bil niti presenečen niti razočaran, opazil pa sem nekatere stvari, naprimer pri gojenju rastlinstva se kažeta predvsem dva pola. Na eni strani gojenje rastlinstva iz domačega okolja, kar sem tudi sodi, na drugi strani pa poskus uvajanja gojenja eksotičnih rastlin. Podobno je tudi pri stilih gradnje. V celoti gledano pa lahko rečem, da se že čutijo posledice akcije, ki traja že nekaj let. Ljudje dajejo vse večji poudarek urejenosti svojega bivalnega okolja. Izboljšuje se tudi odnos do preteklosti v tem smislu, da ni več toliko uničevanja starega, ljudje vse več obnavljajo stare hiše in poslopja v prvotnem stilu gradnje. Kako so vas ljudje sprejeli, ko ste se pojavili na njihovih dvoriščih? - Akcija se jc že prijela, vsem občanom jc poznana, zato kakšnih posebnih presenečenj ob našem prihodu ni bilo. Včasih pa smo vendarle imeli občutek, da bi kdo raje videl, da bi ga vnaprej obvestili, da bi pripravil okolico hiše za fotografiranje. Treba pa je vedeti, da ni cilj akcije posneti urejenost domačije v nedeljo dopoldan, ampak življenje domačije v polnem teku. Tak jc naš pristop in verjetno bomo z njim tudi nadaljevali Sicer pa je takoj vidno, ali je bivalno okolje zanemarjeno ali pa jc trenutna "neurejenost" le posledica dela. In kako ste sc počutili člani komisije ob tem prijetnem "potepanju" po vaseh? - Tri dni "pohajkovanja" po občini jc dovolj naporno, ker se utrgaš od vsakodnevnega tempa dela. Je pa tudi prijetno, saj spoznaš ljudi, ki povečini radi poklepetajo, potožijo ali povedo kakšno zanimivost iz svojega življenja ali zgodovine hiše, ki jo ocenjuješ. Vsi po vrsti so bili z nami zelo prijazni in če bi bila komisija vsaj malce bolj nagnjena k vcscljačcnju, bi ocenjevanje bržkone trajalo cel teden. Za vami je prvi del akcije - ogled in fotografiranje najbolj urejenih hiš v občini. Kako bo potekala nadaljnja izbira? - Najbolj urejene domačije in stanovanjske hiše bo komisija izbirala po dveh poteh. Eno bo strokovna ocena, ki bo temeljila na prej omenjeni metodologiji, ko smo vsak objekt ocenili oziroma točkovali na osnovi različnih kriterijev. Točkovanje, ki je potekalo že ob ogledu, bo prineslo najboljše ocenjene objekte. Druga ocena bo ocena občinstva. K temu ocenjevanju ste povabljeni vsi, že sedaj vas prosimo za sodelovanje. Odločali se boste lahko tudi na podlagi fotografij, ki bodo razstavljene v sejni sobi občine od 8. do 15. novembra. Kakšen bo zaključek? - Prireditev, na kateri bomo razglasili zmagovalec, bo 21. novembra v Jakličevem domu. Kot vedno doslej, bo zbavnega zA čaja. Letos šc posebej, ker nameravamo povabiti kakšen dober narodnozabavni ansambel. Dogovarjamo sc z ansamblom Franca Miheliča. Med njihovim koncertom bomo razglasili zmagovalce. Že sedaj vas vse vabimo, da se tc prireditve udeležite v čim večjem številu, Kakšen jc tvoj osebni pogled na tovrstne akcije? - Mislim, da vse te akcije vplivajo pozitivno k izgledu posameznih domačij in celotnega kraja, zalo jih podpiram. Marsikomu je spodbuda, marsikomu tudi soočenje z resnico, ki pa tudi lahko pomaga k izboljšanju. Imam občutek, da sc je marsikaj spremenilo na bolje, nimamo pa še pravega občutka za urejanje skupnih objektov in okolja (vaški centri, zelene površine itd Imaš kakšen predlog za naprej? - Morda bi veljalo v nadaljevanju več pozornosti namenjati industrijskim objektom in objektom javnega pomena. Sc večji poudarek bi morali namenili strokovnosti, saj le ta vodi k izobraževanju nas vseh. Pri tem gre tudi za osveščenost pri izbiri arhitekture. Bi šc kaj dodal k najinemu razgovoru? - Akcijo vodi Turistično društvo z namenom splošne urejenosti kraja, ki na vsakega obiskovalca naredi velik vtis. To je ena prvih spodbudnih akcij Turističnega društva, v nadaljevanju pa bo vsekakor treba več pozornosti posvetili našim naravnim in kulturnim spomenikom, ki jih lahko ponudi mo širši okolici. Zaradi njih bodo ljudje prihajali k nam. Igorju se zahvaljujemo za pogovor in želimo, da bi pripeljal akcijo do uspešnega konca. Pogovarjala se je M. Sleklusa Naš krai Pravno svetovanje 10/1998 21 Pravno informacijski center nevladnih organizacij Pravno-informacijski center nevladnih organizacij - PIC so na pobudo OSI Slovenija in skupaj z njim ustanovile organizacije Amnestv International Slovenija, Regionalni okoljski center Slovenija, Mirovni inštitut, Društvo za preventivo in prostovoljno delo, Retina - Zavod za podporo civilnodružbenih iniciativ in Labeco - center za ekološke raziskave. CILJ DELOVANJA Cilj delovanja PlC-a je utrditev pravne varnosti ter vzpostavitev večje samostojnosti in samoiniciativnosti civilne družbe na področju pravne problematike ter doseganje večje-' "pliva nevladnih organizacij tako na pravno regulacijo njihovega statusa kot tudi na pravno regulacijo področij, na katerih nevladne organizacije delujejo. Z združevanjem in neposredno prisotnostjo NVOjev pri urejanju in usmerjanju pravnih vprašanj hoče zagotoviti čim večjo skladnost pravnih rešitev z vsebinskimi in programskimi značilnostmi njihovih projektov in njihovega sistemskega položaja. Poseben cilj PlC-a predstavlja sodelovanje s pravno fakulteto, drugimi institucijami in uglednimi strokovnjaki ter s študenti in študentkami prava s ciljem formiranja specializiranih pravnikov in pravnic na pomembnih, a v Sloveniji deficitarnih področjih. DELO V LETU 1997 Od spomladi leta 1997 deluje PIC vsakodnevno na lokaciji nastajajočega multikulturne-ga centra v nekdanji vojašnici na Metelkovi ulici št. 6, kjer nudi brezplačno pravno pomoč rvctovanje nevladnim organizacijam in posameznikom na področjih človekovih pravic, humanitarnega prava - vključno s terenskim delom v begunskih zbirnih centrih, ugovora vesti, družinskega, delovnega in socialnega prava, varstva okolja in pri registracijah društev, zavodov in ustanov. Na vseh navedenih področjih je bilo v letu 1997 opravljenih skupno s telefonskimi in terenskimi 1.764 svetovalnih konferenc, na iztekanje roka in zahtevami za registracijo društev po novem zakonu je bilo obveščenih 400 društev, za registracijo pa pripravljena dokumentacija za 23 zavodov in 8 društev. Pravno pomoč in svetovanje praviloma nudijo absolventi in absolventke ljubljanske pravne fakultete pod mentorstvom izkušenih praktičnih in akademskih pravnikov in z njihovo pomočjo, v zapletenej-ših primerih pa PIC sodeluje tudi s posameznimi odvetniki. Poleg rednega svetovalnega dela je PIC v letu 1997 deloval še na področju organizacije okroglih miz ali delavnic (Brezplačana pravna pomoč - februar 1997; Pravice žensk in otrok v družinskem pravu - maj 1997; Spolno nadlegovanje - december 1997) ter obenem izdal ali pripravil analitično pregledne brošure na navedene teme. V okviru projekta "Ali poz- naš svoje pravice" je formalno skupino študentov ljubljanske Pravne fakultete in Visoke policijsko-varnostne šole ter v sodelovanju z Društvom za nenasilno komunikacijo in Amnestv International Slovenija seznanjal mladino z njihovimi pravicami ob aretaciji na devetih srednjih šolah v Ljubljani in Mariboru. V sodelovanju z Mirovnim inštitutom in Društvom oporečnikov vesti je bila opravljena primerjalna analiza pravnih ureditev civilnega služenja ter izvedena javna kampanja na temo izboljšanja slednjega v Sloveniji. Podprl je okoljske nevladne organizacije v njihovem sodelovanju pri definiranju pravil Ministrstva za okolje in prostor o dostopu NVO do informacij. PIC je udeležen tudi v mednarodnem projektu Varnostne službe in ustavna demokracija, ki poteka pod pokroviteljstvom Centra za nacionalne študije iz VVashingtona in Helsinške fundacije za človekove pravice iz Varšave, sodeluje pa še s Kanadsko fundacijo za človekove pravice in Evropskim uradom za oporeč-ništvo vesti. DELO V LETU 1998 V letu 1998 bo PIC nadaljeval z rednim svetovalnim delom, poleg tega pa začel oz. nadaljeval z naslednjimi projekti: 1. Ureditev nuđenja brezplačne pravne pomoči 2. Ugovor vesti vojaških dolžnosti 3. Status in financiranje nevladnih organizacij 4. Dostop do informacij 5. Dostop do okoljevarstvenih informacij 6. Otroški ombudsman 7. Pravice Romov tel. 061/787-654, mob. 0609/621-804 Videm 64 A, Videm-Dobrepolje ■ servis in mehanična popravila ■ avtovleka novih in poškodovanih vozil - več vozil hkrati ■ prevozi grad. in kmet. mehanizacije po Sloveniji in izven nje ■ premontaža in centriranje avtoplaščev 8. Spolno nadlegovanje 9. Reformske pobude na področju lokalne samouprave 10. Zagovorništvo 11. Projekt poučevanja o pravicah ob stiku s policijo 12. Poznate svoje pravice 1 3. Ureditev podatkovne baze in postavitev strani na WWW 14. Humanitarno pravo V okviru projektov bomo skušali zbrati kar največ informacij o problematičnih področjih, izdelati podrobne analize sedanje ureditve in primerjalne analize tujih ureditev, kar bo osnova za spremembe zakonodaje na neurejenih področjih. Z ugotovitvami bomo seznanjali strokovnjake in javnost, obenem pa skušali ponuditi možne rešitve, ki naj dolgoročno prispevajo k ustreznim spremembam zakonodaje oz. k sprejetju zakonov na neurejenih področjih. Poleg ustanoviteljev pri izvedbi projektov sodelujemo s številnimi nevladnimi organizacijami, vladnimi institucijami, strokovnjaki obeh pravnih fakultet, tujimi strokovnjaki, odvetniki, sodišči in kar najširšim krogom pravnih strokovnjakov. Če nam lahko pri izpeljavi projektov pomagate ali pa Vas zanima delo centra oz. posamezni projekti, Vas vabimo k sodelovanju. AVTOVLEKA: H0N SW 24 UR HA DAN VELIKA IZBIRA LETNIH IN ZIMSKIH AVTOPLAŠČEV ZA OSEBNA, TOVORNA, POLTOVORNA VOZILA IN TRAKTORJE ZNAMKE: SAVA, SEMPERIT, DEBICA, FULDA, NOKIA, MICHELIN, FIRESTONE, BARUM ... Po konkurenčnih cenah! - Ob takojšnjem plačilu vam nudimo popust; - možen je tudi nakup na tri obroke - odloženo plačilo; - montaža pri nas kupljenih gum za osebna vozila brezplačna. Delovni čas: od 8. do 12. ure in od 14. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure PIC - Pravno-informacijski center. Brezplačna pravna pomoč in svetovanje nevladnim organizacijam in posameznikom na področjih človekovih pravic, humanitarnega prava, ugovora vesti, družinskega, delovnega in socialnega prava, varstva okolja in pri registraciji društev, zavodov in ustanov. Metelkova 6, Ljubljana, tel.: 061 13 23 364, 13 23 358 22 Naš kraj Delovanje Rdečega križa 10/1998 POHVALNO PLAKETO JE DOBILA TUDI DOBREPOL JSKA ŠOLA 45 let prostovoljnega in neplačanega krvodajalstva v Sloveniji Letos mineva 45 let prostovoljnega anonimnega in neplačanega krvodajalstva v Sloveniji. Ta pomembni jubilej največjega humanitarnega in solidarnostnega gibanja, ki je združil Slovenke in Slovence v veliko družino krvodajalcev, plemenitih ljudi pripravljenih darovati del sebe za sočloveka, smo praznovali dne 18. 9. 1998 v kulturnem domu Ivančna Gorica. Ob tej priliki smo podelili priznanja in zahvale za humanost in dolgoletno plemenito delo pri zaščiti življenja in zdravja mnogokratnim krvodajalcem in zaslužnim delovnim organizacijam. V Sloveniji imamo letno 100.000 krvodajalk in krvodajalcev, vsak dan jih potrebujemo 400. V teh letih je kri darovalo 3.819,711 krvodajalcev. Tudi krvodajalci iz našega območja so del tega mozaika. Zahvalo smo podelili osmim krvodajalkam in krvodajalcem, ki so skupaj darovali kri 421 krat, kar znese skupaj 471 litrov krvi. Prva zahvala je bila namenjena naslednjim krvodajalcem: Marjan Šircelj iz Grosuplja (kri je daroval 81 krat) Branko Janežič iz Stične (kri je daroval 68 krat) Marija Tisu iz Šmarja-Sap (kri je darovala 59 krat) Vinko Kastelic iz Jerove vasi (kri je daroval 48 krat) Anton Tihole ii Šmarja-Sap (kri je daroval 45 krat) Janez Kastelic iz Malih Češnjic (kri je daroval 42 krat) Peter Kokošinek iz Police (kri je daroval 40 krat) Anton Kozel iz Velikega vrha (kri je daroval 39 krat) Kri, ta pomembna tekočina, ki se pretaka po našem telesu od rojstva do smrti, dveh prelomnih trenutkov vsakega posameznika, je še vedno nenadomestljiva. Za njihova pomembna dejanja iskrena hvala predvsem v imenu tistih, katerim je njihova kri vrnila zdravje in življenje. Največ krvodajalcev, izračunano v procentih na število zaposlenih, prihaja že vrsto let iz delovne organizacije IMP Livar d.o.o., Ivančna Gorica IMP Tovarna armatur d.o.o., Ivančna Gorica in Cisterijanske opatije Stična. Zahvalna listina, ki so jo prejele omenjene delovne organizacije, naj bo simbolična zah- Gospa Marija Jesih izroča pohvalno listino predstavniku OŠ Dobrepolje vala vodstvenim in vsem delavcem delovne organizacije za razumevanje ter moralno in fizično podporo pri organizaciji krvodajalskih akcij. Predstavniki Rdečega križa leto za letom prihajajo na šole s prošnjo, da za izvedbo krvodajalske akcije odstopijo ustrezno število učilnic. Vedno z razumevanjem in prijazno sprejeti delavci RK lažje odpirajo vrata začetnih modrosti in se prav zato vedno vračajo z isto prošnjo, zato Območno združenje Rdečega križa podeljuje zahvalno listino šolam: Osnovni šoli Louisa Adamiča Grosuplje Osnovni šoli Ferdo Vesel Šentvid pri Stični in Osnovni šoli Dobrepolje Predstavniki omenjenih šol se zavedajo, da je krvodajalstvo skupna akcija, ki vsem nam zagotavlja boljše zdravstveno varstvo, to pa pomeni, da se prenckateri bolniki prej vrnejo med svoje in na delovna mesta. Anica Kovačič iz Ivančne Gorice je prejela zahvalo RK. Bila je dolgoletna članica odbora KO RK Ivančna Gorica in večkratna krvodi, ka. Pridobivanje krvodajalcev in njena nesebična pomoč pri organizaciji krvodajalskih akcij sta neprecenljivi. Dve republiški priznanji RK Slovenije za humanost in dolgoletno plemenito delo pri zaščiti življenja in zdravja sta prejela po predlogu Območnega odbora OZ RK Grosuplje: Lojzka Sever iz Ivančne Gorice, ki je dolgoletna predsednica KO RK Ivančna Gorica. Ves čas izjemno prizadevno sodeluje in pomaga pri organiziranju krvodajalstva v svoji občini. Zanesljivost in samozavesten nastop ji uspešno pomagata, da v občini Ivančna Gorica kljub težkim gospodarskim razmeram število krvodajalcev še vedno narašča in Ivan Matko iz Žalne, ki je dolgoletni pred- KRI REŠUJE ŽIVLJENJA Dokler utripa srce, nihče ne pomisli, da življenje spodbuja Q kri, ki se pretaka po naših telesih, žlahtna rdeča tekočina, ki r zaznamuje polnost življenja. In le človek da lahko kri človeku, ki jo potrebuje, kdor je spoznal, kako dragocen vir življenja je kri, zanj in za mnoge neznane druge, je stopil na pot humanosti, na pot, ki rešuje življenje. Postanite tudi Vi krvodajalec - krvodajalka! Območno združenje Rdečega križa Grosuplje organizira redno krvodajalsko akcijo na območju občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje. Odvzem krvi bo: ■ v torek, 24. 11. 1998 - Kulturni dom Ivančna Gorica - od 7. do 13. ure ■ v sredo, 25. 11. 1998 - Osnovna šola "Ferdo Vesel" Šentvid pri Stični - od 7. do 12. ure ■ v četrtek, 26. 11. 1998 - Osnovna šola "Louis Adamič" Grosuplje - od 7. do 13. ure ■ v pelek, 27. 11.1998 -Osnovna šola Dobrepolje - od 7. do 12. ure Hvala vsem, ki ste in boste darovali kri in s tem mnogim vrnili zdravje in rešili življenje. OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA GROSUPUE scdnik Krajevne organizacije RK Žalna. Vsa leta se izjemno prizadevno vključuje v pridobivanje predvsem mladih krvodajalcev in vsestransko pomaga pri organizaciji. S svojim pozitivnim pristopom je RK v veliko pomoč, mladim pa spoštljiv vzgled. Zahvalne listine in priznanja je podeljevala predsednica Območnega združenja RK Grosuplje Marija jesih. Program je povezovala Simona Zorc-Ra-movš, večer pa je popestril Stiski kvartet s svojimi kvalitetno odpetimi pesmimi, na harmoniko je igral Uroš Vozel, pesmi o krvodajalcih je deklamiral Sašo Vozel, glasbeni konec našega druženja pa je zaključila folklorna skupina Vidovo iz Šentvida pri Stični, ki je s svojim nastopom navdušila številne udeležence pro- Ob tem pomislim na vse delavce ustanove, malčke, otroke, ki bodo prej ali slej doživljali šolsko reformo, ki se pripravlja že nekaj časa in o kateri še niso dosežena soglasja vseh potrebnih strokovnih, kulturnih in duhovnih pripravljalcev. Sprašujem se, koliko smo o zadevi seznanjeni mi, starši? Ali nas sploh obravnavajo kot resne partnerje p' i pripravi tako pomembnih sprememb? v / se Ministrstvo za šolstvo, ki je tudi pričelo z reformami, zaveda, tla ne živimo več v enoumju, ampak v demokraciji - res bolj n,i papirju kot v resnici in da predstavljajo mnenja staršev še kako pomemben člen v skupni postavitvi nečesa novega v zvezi s šolsko reformo? Spomladi, leta 1996, je državni zbor sprejel sveženj šolskih zakonov, v katerih pravice staršev niso dovolj upoštevane. V Nacionalnem kurikularnem svetu že dolgo časa poteka vroča tema o prenovi osnovne šole pri nas, predvsem so velika neskladja med zagovorniki idej, da sc uvede večji poudarek na vzgojnih in duhovnih vsebinah in tistimi, ki so proti temu. Zanimivo je tudi to, da sc zelo hiti s temi prenovitvami, to jc uvedba devetletke, katere prve poizkuse bodo izvedli žc v prihodnjem šolskem letu. Zakaj tako hitenje? Predmetnik mora menda potrdili še strokovni svet, spremembe bodo gotovo povzročile veliko problemov tudi učiteljem, saj verjetno pretok informacij ni dovolj velik, nato pa pridemo na vrsto tudi slave. Proslave sta se udeležila župana občin Ivanč-ne Gorica in Grosuplje ter predstavnik občine Dobrepolje, ki so s svojo prisotnostjo povečali pomembnost podeljenih priznanj in zahval s področja krvodajalstva. Prijetno razpoloženi smo zaključili večer ob skromni zakuski v sejni sobi občine Ivančna Gorica, ki nam je v ta namen prijazno odstopila svoje prostore. Bodite ponosni vsi dobitniki zahval in priznanj; mi vam še enkrat čestitamo, zahvaljujemo pa se tudi vsem udeležencem proslave, ki so s vojo prisotnostjo počastili ta dan. OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA GROSUPLJE starši. Bodo upoštevali naše reakcije, ali bomo sploh reagirali, sc upali na glas povedati svoje mnenje? Nam, staršem, gotovo ne sme biti vseeno, kakšna bo šola v prihodnje in imamo vso pravico, da jo nadzorujemo. V šoli naj bi nadaljevali vzgojo, ki jo otroci prejemajo doma, jo podpirali in nenazadnje tudi dopolnjevali. Poleg izobraževanja naj šola nudi tudi osnovni poduk o vrednotah, kot so spo- Priznati moramo, da državljanska vojna v Sloveniji še ni končana. Kaže, da se je nekakšna hladna državljanska vojna spet začela. Izgleda, da danes hočejo nekateri zamolčati in pozabiti bližnjo nam zgodovino. Pozabljajo na razloge za bratomorno vojno. Na slovenskem je med drugo svetovno vojno divjala sicer omejena in danes še očitno nepozabna bratomorna vojna. Razlogi zanjo so bili podani in uveljavljeni veliko let pred ustanovitvijo Osvobodilne fronte. To bi sicer nekateri zelo radi dokazali, pa jim ne gre preveč dobro od rok. Pred vojno sta liberalni in klerikalni ta- štovanje, poštenje, solidarnost, odgovornost za svoja dejanja in druge, čut za narodno zavestnost. Spodbuja naj samoiniciativnost in optimizem! Seveda pa morajo to najprej izžarevati učitelji, pred tem pa mi, starši! Če hočemo v Evropo, se bomo morali tudi na tem področju prilagoditi evropski zakonodaji, kjer posebne konvencije o človekovih pravicah točno opredeljujejo izvajanje programov vzgoje in izobraževanja in so pravice staršev opredeljene tako, da mora država upoštevati njihovo versko in filozofsko prepričanje. Kar nekaj staršev nas je v Dobrepolju, ki smo imeli in še imamo svoje otroke v takšni šoli, ki jih deklarira, to je gimnazija Že-limlje. To je šola, kjer se počutijo prijetno in koristno ne le dijaki, ampak tudi pedagogi in starši, ki prihajamo tja. To je prostor, kjer z zaupanjem pustiš svojega otroka in si prepričan, da bo poleg znanja pridobil in spoznal tudi prepotrebne življenjske smernice. Vse se dela zelo resno, vendar v zraku valovi optimizem, dobra volja in odgovornost za svoja dejanja. Kaj lahko storimo starši v tem času, ko se spreminja šolska zakonodaja?! Menim, da moramo storiti več v smislu izražanj javnega mnenja, saj je šola preveč resna zadeva, da bi odločali o njej drugi in ne upoštevali mnenja staršev! Predvsem pa morajo pri tem sodelovati vse strokovne, kulturne in duhovne sile, pri končni odločitvi pa bi moral biti dosežen konsenz celotnega naroda. Kakršna bo namreč šola, taka bo podoba slovenskega naroda v prihodnje! Tina Shawish bor imela zelo različne poglede na ustroj države in življenja. Ta dva filozofska in politična vidika sta si bila nasprotna, v nekaterih točkah celo sovražna. Klerikalni tabor je bil bolj vpliven kot liberalni. Delavstvo (hlapci, težaki) so živeli v zelo težkih razmerah. To so bila plodna tla za KP). Le ta je obljubljala boljše življenje. Sami vzroki za začetek druge svetovne vojne so vsekakor bili zunanji in neodvisni od Slovencev. Vendarle pa so bili vzroki za bratomorno vojno notranji. Ko seje napredni tabor postavil v boj proti okupatorju, sta se slovenski kler in klerikalne vodje postavila na nasprotno stran. Razlog pa je bil strah in bojazen za izgubo ob- n azmišljanje ob šolski reformi Ob dogodku, kot je svečano odprtje vrtca in prizidka šole, je človek resnično vesel, saj je bil tako udejanjen konsenz med nami, občani kot sofinancerji s samoprispevkom", občinskim svetom, občinsko upravo, vodstvom šole in samo državo. Ko opzuješ nove, lepe in udobne prostore, si ne moreš kaj, da ne bi pomislil na vse napore, znanje in vztrajnost ljudi, ki so se trudili za realizacijo tega projekta, zato vse čestitke vsem akterjem! Nekaj naukov II. svetovne vojne lasti. Zapeljali so številne Slovence, ter sprejeli okupatorjevo orožje. S tem so postali objektivno izdajalci lastnega naroda. Ali drugače povedano, za lastni blagor so prodali narodove interese. In kar je še huje, prodali so obstoj lastnega naroda. V svoji presoji so se zmotili in mnogi Slovenci so krvavo plačali to njihovo zmoto. Ugotoviti moramo, da se niso borili za blaginjo Slovenije in Slovencev, ampak so se borili z roko v roki Z okupatorjem. Ta pa je vsekakor hotel Slovence zbrisati z obličja zemlje. Abraham Lincoln je dejal: "Če suženjstvo ni narobe, potem ni nič narobe", in če parafraziram Abrahama Lincolna in ga prevedem na naše razmere in v slovenščino: "Če izdaja lastnega naroda ni greh, potem nič ni greh." Sprave ni in jc tudi še dolgo ne bo. Najprej bi se moral začeti proces pomiritve. Ko bodo ob vseh državnih praznikih visele državne zastave povsod in vedno, bo to dober začetek. To bi bil začetek za pomiritev in oddaja časti tej državi. Takšni smo, kot da bi se te države sramovali. Ko se bomo naučili živeti s to svojo zgodovino, bomo prižgali svečko pri obeh spomenikih padlih med vojno. Pri obeh taborih padlih bomo morda počasi doumeli in bili tako na poti k spravi. Zgodovini bi na ta način prepustili težke čase. Tako pa danes vojna v Sloveniji na nek način še traja. Moramo sami doumeti, da so voditelji, ki so zapeljali ljudi, po porazu pobegnili preko meje. Pustili pa so rajo na čistini, da tudi za njih v njihovem imenu plača krvni davek v roških jamah. Zmagovalci pa so s tem postali tragični junaki našega časa. Nekateri ljudje pač ne vidijo pravih vzrokov. Z izgubo zgodovinskega spomina nočejo dojeti pravih vzrokov za pretekle dogodke. Razna združenja kot so ob lipi sprave, Nova slovenska zaveza, Svobodni partizani in podobno, so z vodstvom slovenske rimokatoliške cerkve glasniki novih delitev. Pravi patriotizem torej menjajo za za-plotniški ceneni nacionalizem, le ta pa nam ne more biti v čast. In to v veliki večini ljudje, ki so komunizem na naših tleh opazovali od zunaj in to dolgih 50 let. Sedaj nas pa ti isti učijo, kaj jc komunizem bil. Tisti, ki smo ga pa osebno preživeli, pa naj bi bili tiho. Svašta!! Zvonimir Zabukovec Pisma bralcev Cerkvena poroka v Želimljah Rahlo deževna sobota v septembru. Pred sv. Vidom v Želimljah smo zbrani sorodniki in prijatelji, da pospremimo dva mlada človeka potrditi sveti zakon pred Bogom. Sprejme nas zelo prijazen in preprost starejši župnik. Maša s pridigo in poročnim obredom poteka v prijetnem, toplem vzdušju in človeku se zdi, da sploh ne ve, kdaj je minilo. Ker gospod župnik trenutno nima ministrantov, vse delo opravi sam. Po končani maši smo vsi svatje prisrčno povabljeni v skromno, a prelepo župnišče na kozarček vina (tistega od zidu, pravi g. župnik) in pecivo. Vse goste lastnoročno postreže, vmes pa razdira šale in pripoveduje vice, da se vsi od srca nasmejemo. Novopečenima zakoncema izroči tudi darilo. Od njega veje neizmerna toplina, prijaznost in preprostost, tako da bi ga človek kar poslušal. Ko odhajaš od takšnega človeka - duhovnika, ti je toplo pri srcu in rad obujaš srečanje z njim, vendar ne zaradi krofov in vina. Bil sem že na veliko cerkvenih porokah, vendar, žal, ni povsod tako. Poročno slovesnost opravijo šablonsko -hladno, pokasirajo (prostovoljne prispevke nikoli ne pozabijo) denar, kot se temu reče in kolikor se pač lahko potrudijo, prijazno poslovijo. Čeprav so ponekod župnišča kot hoteli, svatov ne povabijo, razen nekaterih, za njih bolj vernih izjem. Trdno so usidrani na svojih stolčkih in vladajo. Ukvarjajo se s politiko in podobnimi, njim neprimernimi rečmi, kajti oni imajo vedno vse prav. Zato gospod želimeljski župnik in vam podobni stanovski prijatelji, še mnogo let zdravih in duhovno bogatih v vašem poslanstvu, kajti tudi Sveto pismo pravi:"Veli-ko jih je bilo poklicanih, malo izbranih." janež Kline Z mesecem avgustom letošnjega leta je Javno komunalno podjetje Grosuplje pričelo z deponiranjem komunalnih odpadkov na začasnem odlagališču v Špaji dolini. S tem smo izpolnili dogovor s krajani vasi Gatine, Spodnjega Blata in Spodnjih Duplic, da s 31. julijem, 1998 prenehamo z odlaganjem odpadkov na stari deponiji v Stehanu. Poudarili bi radi, da so priprave na f\ selitev in pripravo začasnega polja potekale le dva poletna meseca, da smo takoj po prenehanju odlaganja na stari lokaciji pričeli tudi s končno sanacijo starega odlagališča in ga večinoma že sanirali. Sanacija obsega oblikovanje površinskega pokrova in telesa deponije, prekrivanje s čim bolj vodotesno zemljino, humiziranje in zatravitev. Izgradnja začasnega polja na novi lokaciji deponije v Špaji dolini nam omogoča odlaganje za obdobje enega leta. Zato so aktivnosti pri pripravi in izgradnji dolgoročnega odlagalnega polja v polnem razmahu. Sedaj smo že odkupili večino potrebnih zemljišč, pripravili vso potrebno prostorsko dokumentacijo, v izdelavi je projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki naj bi ga predvidoma pridobili še v letošnjem letu. V letošnjem letu nameravamo izbrati tudi izvajalca za izgradnjo deponije. Gradnja bo potekala v naslednjem letu. Ker trenutno deponijski prostor na deponiji omejen in ne dopušča kopičenja večjih kosovnih odpadkov, ki se slabo kompaktirajo in zahtevajo velike količine prekrivnega materiala, smo prisiljeni, da začasno prenehamo z odvozom le-teh. Vse občane občine Dobrepolje prosimo, da z razumevanjem sprejmejo naš ukrep in jih naprošamo, da kosovne odpadke začasno hranijo na svojih domovih. Ko bo odlagalno polje zgrajeno, pa bomo ponovno organizirali odvoz kosovnih odpadkov. Javno komunalno podjetje Grosuplje 0 Naš kraj . Od dopisnikov 10/1998 25 Včasih si človek želi biti sani brez vseh ljudi, biti sam brez vseh stvari, biti sam brez. vseh skrbi, In vse to se mu res zgodi! Je brez ljudi, brez stvari in sam v temi brez luči. Pa se tako na poti hitro izgubi sreča sebi sovražne ljudi. Takrat zopet roke k Bogu steguje, ga prosi, mu svoje grehe izpoveduje. In Bog mu vse odpusti in mu še naprej lepo življenje želi, ki pa nikoli ni brez križev in skrbi, ker bi bilo potem preveč lepo in človek ne bi znal nič ceniti, se ničesar veseliti in ničesar čutiti. Kjer živel bi ... Meli tka Križman CITAT: "Nikdar nas ničesar ne bo osvobodilo napora, da bi postali ljudje." Paul Chauchard ■ A.jubc/.cn je moč, ki ustvarja ljubezen." (Brich Fromm) PREDSTAVITEV KNJIGE ili: johu Gray: "Moški so drugačni, ženske tudi!" "Moški so drugačni, ženske tudi" je knjiga dr. Johna Graya, ki govori o tem, zakaj med moškim in žensko nenehno prihaja do nesporazumov in prepirov, čeprav moški ljubi žensko in ona ljubi njega. Poleg lega, da nam knjiga nudi odgovor na to vprašanje, nas nauči tudi, kako te prepire in nesoglasja razumeti in preprečiti. "Knjiga je napisana živo, kot zanimiva pripoved o razcvetu ljubezni in o tem, kako si razlagati izjave partnerja, za katerim pogosto stoji popolnoma drugačen pomen, kot bi pričakovali. Razkriva nam skrivnost zrelega sožitja, uspešnih medsebojnih odnosov in komunikacije med partnerjem ob upoštevanju njunih različnosti. Z njeno pomočjo lahko hitro in učinkovito izboljšamo medpartnerske.odnose, saj je knjiga uporaben priročnik ali "učbenik, poln zanimivih zgodb iz vsakdanjega življenja in konkretnih nasvetov za bolj neodvisne, ustvarjalne in ljubeče odnose med spoloma." Čeprav je knjiga namenjena predvsem zakoncem, je zanimiva tudi za tiste, ki še ne živijo v resni zvezi, se pa zanimajo za nasprotni spol, za njegove značilnosti in njegov način doživljanja sveta, dogodkov in čustev. Tisti, ki boste prebrali to knjigo, se boste gotovo izognili marsikateremu nepotrebnemu prepiru, saj boste vedeli, kako vašo trditev ali mnenje razume pripadnik nasprotnega spola; verjeli ali ne, včasih ravno nasprotno kot želite povedati vi. Knjiga je zaradi svoje aktualne, zanimive in s primeri iz vsakdanjega življenja popestrene vsebine, gotovo vredna branja. Naj za primer Gravcvega razmišljanja zapišem nekaj njegovih zanimivih ugotovitev: * Pogosto ženska ne želi nič drugega kot posredovati svojemu partnerju, kaj vse seje pripetilo čez dan. Moški pa domneva, da mora pomagati pri reševanju njegovih problemov in jo neprestano prekinja z nasveti. Ne ve, da s tem vse pokvari. * Prav tako kot moški najde zadovoljstvo, če problem reši v vseh podrobnostih, se ženska sprosti tako, da govori o vseh podrobnostih problemov, ki jo težijo. * Moške motivira spoznanje, da so nekomu potrebni; ženske pa vzpodbudi in okrepi zavest, da nekdo skrbi zanje. Janez Tomšič RES JE, NISMO VEČ V NEVARNOSTI, DA BI POSTALI SUŽNJI, LAHKO PA POSTANEMO ROBOTI (Adiai Stevettson) Z mislijo, ki sem jo navedel v naslovu, bi se lahko le delno strinjal. Po mojem mnenju bi se morala glasiti nekoliko drugače, in sicer: Res je, nismo več v nevarnosti, da bi postali samo sužnji, lahko pa postanemo tudi roboti. Suženj je tisti, ki se ne more svobodno odločati o svojih dejanjih. Ob tej definiciji bi marsikdo dejal, da torej sužnja dejansko več ni, saj živimo v demokraciji, kjer lahko vsak dela, kar želi, seveda v skladu z družbenimi pravili in normami. Res je, da ni več sužnja v tem pomenu besede. Je pa vse več ljudi, ki zaradi ekstencialnih kriz in osamljenosti postajajo sužnji alkohola, mamil, mnogi postajajo sužnji televizije, medijev, politike, družbe in sužnji samega sebe, svoje kariere, svojega dejansko nedosegljivega ideala. Hujše kot biti suženj, pa je biti robot; biti zgolj stroj, brez čustev, brez občutkov, se pravi ne biti človek oziroma celovita osebnost. V daljnji preteklosti smo poznali sužnje. V polpretekli zgodovini smo bili roboti, podrejeni totalitarnemu sistemu in njegovim idejam. Kaj pa danes? Glede na tako pravično demokracijo, ki jo (kot mnogi trdijo) imamo, bi morali biti popolnoma svobodni in nezasužnjeni. (Ne)uspešen šolski in vzgojni sistem bi nam moral zagotoviti zdrave, z ideologijo neobremenjene, odgovorne in, kar se tiče omame, pozitivno opredeljene ljudi. Kot vsi vemo, temu ni tako. Dandanašnji smo ljudje vse bolj sužnji in roboti hkrati. Zakaj tako in ne obratno? Kje iskati vzroke? Je vzrok za to naša neprimerna vzgoja in silna želja po Evropi, ki z drugim prinaša v naš narod tudi liberalizem, nezainteresiranost, neke vrste melanholijo? Odgovorov je gotovo veliko, pa vendarle... In za konec vas vprašam: Kam nas bo vse to pripeljalo v prihodnje??? Janez Tomšič Dve ženi se pogovarjata v čakalnici pri zobozdravniku. Prva pravi: "Veš, moški so kot zobje; dolgo moraš čakati, da jih dobiš, potem ti pogosto povzročijo težave in bolečine, ko pa jih ni več, ostane za njimi luknja." Dobrovoljen pijanček na glas razmišlja: "Če si pijan, te vsakdo vidi, če si pa žejen, nihče ne opazi!" *** Zakaj imajo barke ponavadi ženska imena?" vpraša neki potnik lastnika ladje. "Zato, ker zahtevajo dražjo opremo in jih je težko krmariti." 26 Naš krai Od dopisnikov 10/1998 Družinski kotiček irti? (nadaljevanje iz prejšnje številke) Starši lahko pomagamo otroku za pridobitev zaupanja in samospoštovanja z izjavami, kot so: - povedal ti bom resnico; - do tebe bom odkrit in ti si lahko odkrit do mene; - pomagal ti bom zadovoljiti tvoje potrebe; - nisem popoln in tudi od tebe ne pričakujem, da si; - pri meni si na varnem. Ce hočete ustvariti atmosfero zaupanja, se morate izogibati neprijetnih presenečenj, kot na primer, da pripeljete otroka k zdravniku, ne da bi mu povedali,kam ga peljete. Ne spreminjajte pravil, ne da bi vnaprej opozorili na spremembe. Ne dajajte mu protislovnih sporočil, na primer, da rečete, da niste jezni, pri tem pa ton vašega glasu in govorica telesa povedo, da ne more zaupati vašim besedam. Vaš odgovor bo bolj zaupanja vreden, če priznate svoja čustva in pojasnite, da jeza ni usmerjena nanj, ampak je posledica problemov v službi ali česa drugega. Zapomnite si, da drugim lažje vcepite samospoštovanje, če cenite sami sebe. Nikoli ni prepozno, da se tega naučite. Samospoštovanje je priučena spretnost, tako kot izražanje ljubezni, zato poskušajte spremeniti tudi sebe, tačas, ko spreminjate svojega otroka. Realna, uveljavljena pravila Pravila dajejo otroku občutek varnosti. Če ve, kaj se od njega pričakuje in kaj je dovoljeno, ima varne meje, znotraj katerih lahko občuti svobodo in neodvisnost. Vendar pogosto naletimo na starše, ki poskušajo postaviti preveč pravil, ali pravila, ki niso realna. Oglejmo si pravila za postavljanje pravil: 1. Pravilo mora biti primerno starosti vašega otroka. Od triletnega otroka ne morete pričakovati, da bi vsako jutro pospravil posteljo. Primernejše pravilo za triletnega otroka je, da mora potem, ko se je nehal igrati, vrniti igračke tja, kjer jih je vzel. Pričakovati morate, da bo tudi pri izpolnjevanju te naloge še potreboval prijateljsko opominjanje in pomoč. 2. Pravilo mora biti razumljivo. To lahko preizkusite tako, da otroka prosite, naj pravilo ponovi in razloži, kaj zanj pomeni. Otrok mora vedeti, kdaj prekrši pravilo. Gc je pravilo dolgo, zapleteno in preveč nadrobno, obstaja možnost, da ga ne bo niti razumel niti ubogal. Pravilo pa lahko tudi preveč poenostavite in ga tako obsodite na neuspeh. (se nadaljuje) Zaposlimo 2 delavca v mizarski delavnici s srednješolsko izobrazbo. Informacije po telefonu 787-223 ali na domu. MIZARSTVO MUSTAR, Kompolje 73 Iz Društva Konrad Piko upokojencev Na naši seji, sedmi po vrsti, smo razpravljali o imenovanju štirih podpisnikov našega žiro računa, ker smo spremenili žig in ime društva. Prej je bilo Društvo upokojencev Videm Dobrcpolje, zdaj pa jc Društvo upokojencev Dobrcpolje. Na Agenciji za plačilni promet (prej SDK) so natančni in moramo nabaviti vrsto dokumentov in jih poslati na njihov naslov. Naslednja točka je bila kulturni program, trgatev v Ložah, ki jc kar lepo uspela, saj nas je bilo 28 in še 12 iz Ljub ljane. Hrane in pijače jc bilo dovolj in tudi dela, pa še v^. selo jc bilo, saj nam jc igral Jože Zcvnik - tam in še na poti domov. Nekateri so bili veselo razpoloženi, drugi pa malo utrujeni. Tudi nakupovalni izlet v Lenti je bil uspešen. Bilo je 23 naših udeležencev in še 9 iz Ljubljane. Čeprav nas je bilo bolj malo, smo vseeno šli, saj nam jc Vinko šel "na roko". Pa šc nekaj o našem martinovanju, ki bo 14. novembra ob 7. uri zvečer. Cena bo 1100 tolarjev. Lepo vabljeni, za veselo razpoloženje bo poskrbel harmonikar. V načrtu imamo še nakupovalni izlet v Celovec v Avstrijo, ki bo 3. novembra in nakupovalni v Vrtojbo v Italijo, ki bo 21. novembra. Tam so znane trgovine s sladkarijami, konfekcijo in hrano. To bo naš zadnji izlet letos. Žal moram spet poročati o katastrofi v našem domu. 7. oktobra smo imeli v domu spet vodo, kar 25 cm jc bila visoka. Treba se bo resno zavzeti za novi dom, ker v seda nje prostore ni več vredno vlagati denarja. Kaže, da vodi ne bomo ustavili. Letos smo imeli v domu vodo že drugič. Približujejo se volitve v občinske organe, to je za župana in svetnike. Volili bomo tistega župana, ki nam bo pomagal do novega doma in bo imel posluh za nas in bo svoje obljube tudi izpolnil. Ponavadi bolj obljubljajo, potem pa obljub ne izpolnijo. V prihodnjem štiriletnem obdobju bo potrebno vse pripraviti za gradnjo. To jc želja nas vseh. V tem domu ni problem le voda, ampak tudi premajhni prostori in stopnice. Ljudje pravijo, da bi se udeležili naših srečanj, če ne bi bila v kleti, kamor je treba po stopnicah. Mnogi hoje postopnicah ne zmorejo več. Imamo torej veliko utemeljenih razlogov in želimo, da nam da župan zagotovilo za gradnjo novega doma še pred volitvami. Ob koncu se moram zahvaliti našemu upokojencu Itcii-ku Godcu s Ceste za izdelavo tako lepega novega križa za vas Cesto na poti proti Sv. Antonu. V nedeljo je bil križ že blagoslovljen. Precej časa je minilo, odkar jc stal prejšnji križ, zdaj imamo, po zaslugi Frenka, novega. Vaški odbor vasi cesta se mu šc enkrat lepo zahvaljuje. Naš kraj Šolski kotiček 10/1998 27 Razstava malih živali V Velikih Laščah je bila 19. in 20. septembra letna razstava društva gojiteljev malih pasem-skih živali. Organiziralo jo je društvo s svojimi člani. Razstavo sta finančno podprli Občina Velike Lašče in Občina Dobre-polje. Na razstavi je bilo 160 kuncev, 70 komadov perutnine in 30 golobov ter nekaj kanarčkov, papig, grlic in eksotov. ima razstava je bila v sklopu živinorejske razstave. Glede na to, da v tem času kunci menjajo dlako, ptice pa perje, sama razstava ni bila ocenjevalno tekmovalnega značaja. Zaradi slabega vremena bi razstava morala biti en teden prej, vendar je ta dobro uspela in privabila veliko gledalcev in obiskovalcev. Otroci so imeli vstop prost. Poleg razstave smo imeli tudi srečelov. Dobre-poljski godbeniki so nam posodili svojega "jurčka", kjer smo prodajali jedačo in pijačo. Uspeh razstave je bil ugoden tako po finančni kot po obiskovalski strani. Predsednik društva Franci Adamič ter tajnik društva Ludvik Hren sta zadovoljna z ustvarje- Pohvale so deležni vsi člani društva, ki so prostovoljno sodelovali pri pripravi te prireditve. Za naslednje leto pa bo potrebno dodati k razstavi še nekaj, da bo bolj zanimiva ter bo privabila še več obiskovalcev. Pričakuje se tudi večje število živali. Torej, na svidenje ob letu dni. Zvonimir Zabukovec ZAHVALA V imenu Društva gojiteljev malih živali Velike Lašče in Dobrepolje se zahvaljujem za dobitke, ki so jih prispevali (darovali) Jože Padar, Tomaž Strah, Stane Škulj -Stolarna, Trgovina Lučka, Gostilna Brdavs. Tone Erčulj Obisk Pikinega festivala v Velenju so si lahko ogledali prostor strojevodje in so lahko tudi pohupali s posebno ročico. V Velenju nas je po treh urah vožnje pričakalo in sprejelo pet Pik-Nogavičk za učence male šole, prvega, drugega, tretjega in četrtega razreda. Vodile so nas do delavnic v mestnem otroškem igrišču. Učenci so se družili s taborniki, se spuščali po zavitem toboganu, izdelovali majhna padala, izdelovali obris Pike Nogavičke iz koruznih in bučnih semen na kosu kartona, se igrali košarko, izdelovali letala iz kartona itd. Pike Nogavičke so zatem odpeljale učence drugih, tretjih in četrih razredov k velenjskemu gradu, kjer so si ogledali razstavo mastodonta, rudniških rov in afriško zbirko mask in glasbil. Zelo malo časa pa je ostalo za obisk delavnic v Rdeči dvorani, kjer so se otroci preizkusili v otroškem fitness studiu, šli v Pikino lepotilnico. Zal pa ni bilo časa. da bi se preizkusili v krašenju in barvanju steklenih kozarcev, izdelovanju prtičkov, plezanju po umetni steni itd. Vsako leto ima Pika tudi humanitarni značaj. Letos je povabila otroke, da pobrskajo po svojih predalih, žepih, poličkah ter zberejo "pozabljene" kovance in jih prinesejo v "PIKIN ŠPAROVČEK" ter s tem pomagajo pri nakupu igral za invalidne otroke. Zbrali so preko 300 kg kovancev in veliko papirnatih bankovcev. Kljub vsemu smo se zadovoljni vrnili na vlak, ki nas je odpeljal Dobrepolju naproti. Ob koncu bi se rad zahvalil vodstvu šole ter učiteljem spremljevalcem, ki so pomagali pri realizaciji izleta. Iskrena zahvala velja tudi obema šoferjema avtobusov ter Vsako leto poteka v Velenju v drugi polovici septembra največja otroška prireditev v Sloveniji, Pikin festival, posvečen priljubljeni književni junakinji Piki Nogavički. Omenjena otroška prireditev traja osem dni in letos poteka že devetič. Letos so si Pikin festival ogledali tudi učenci razredne stopnje PŠ Dobrepolje in njenih podružnic iz. Ponikev, Kompolj in Strug ter učenci iz male šole. Otroci so težko pričakovali sredo, 23. septembra, dan izleta v Velenje. Veliko doživetje je bilo za učence, da smo šli s posebnim vlakom. Po dolgem, dolgem času je na odseku železniške proge Prcdstrugc - Grosuplje in obratno zopet vozil zaradi nas potniški vlak. Pravo doživetje za otroke je bilo, da Ena izmed delavnic je bilo tudi druženje s taborniki in petje taborniških pesmi. 28 Naš krai Šolski kotiček 10/1998 voznici in voznikom kombijev, ki so pomagali pri prevozu otrok na železniško postajo in pri prevozu domov. Veliko zahvalo namenjam tudi Slovenskim železnicam pri organizaciji prevoza otrok ter organizatorjem Pikinega festivala v Velenju za brezhibno organizacijo. Sam sem si ogledal tudi zadnji dan Pikinega festivala, ki se vsako leto zaključi s Pi-kinim dnem. Takrat zaprejo Pikine delavnice, skozi mesto pa poteka Pikina parada, ki se zaključi v Rdeči dvorani. V sprevodu na konju srečamo ta dan tudi Piko Nogavičko na konju. Organizatorji so ob zaključku letošnjega festivala povabili obiskovalce na prihodnji, jubilejni 10. Pikin festival, ko bodo pripravili tudi veliko torto. Matej Kalan Z vlakom smo se odpeljali v \Jelenje na Vikin festival. Nato smo šli v Vikino delavnico, ker smo delali okraske in tudi igrali smo se. Votem smo šli iz delavnice na igrišče, kjer smo se spet igrali in delali. Dan je hitro minil in zvečer smo se z vlakom odpeljali nazaj v Vredstruge. Natalija Fink, I .a, Videm V sredo smo šli v Velenje na Vikin festival. Veljali smo se z vlakom. Ko smo prišli v Velenje, smo šli v delavnice Delali smo lutke, čarobne paličice in ogrlice. Barvali smo tudi lončke. Iz delavnic smo ili na igrišče. Tam smo se igrali na toboganu. Dan je hitro minil. Z vlakom smo šli domov. Domov smo prišli zve~er. H>ili smo veseli. Vetra Kline, 1 ,a, Videm VERZI NA NAGROBNIKIH Kulturni dan malo drugače Jesenski čas kar sili človeka, da si postavlja neka vprašanja, ki drugače ne pridejo v ospredje. Vsak list, ki se utrne z drevesa, govori o minljivosti, zrel sadež o zorenju za nekaj. Umirajoča narava je učence petih razredov in njihovi mentorici spodbudila za obisk farnega pokopališča in izpis vseh verzov z. nagrobnikov. Bili smo presenečeni nad tako lepimi in globokimi mislimi vklesanimi v spomenike. Iz njih odseva žalost, zahvala, predvsem pa prehod v Očetovo hišo, kjer ni več žalosti in trpljenja in kjer se ponovno snidemo. V tej luči tudi obisk pokopališč ne bi smeli voditi v črnogledost. Začutili smo, da so grobovi kakor gredice, v katerih zorijo za božjo žetev semena večnosti. Izbor verzov v izvirnem zapisu na temo snidenja poklanjamo namesto svečke vsem pokojnim faranom ob prazniku vseh svetih. KRUTA SMRT NAS JE LOČILA A KMALU NAS BO SPET ZDRUŽILA * Lahka naj ti bo zemljica! Draga mamica na svidenje! Počivaj v miru! * POČIVAJ V BOGU MAŠNI K VNET. PREBLAGI SIN PRIJATLOM BRAT! DOKLJER NE VIDIMO SE SPET VESELI VSI TAM V JOZAFAT. * Trnjeva pot našega življenja vodi tja -kjer muke ni, kjer ni trpljenja! * KAR ZDAJ STE VI TO BIL SEM JAZ KAR ZDAJ SEM JAZ TO ČAKA VAS * Le počivajte v miru blagi, Večna luč Vam sveti naj; Zdihovali bomo po Vas dragi, Dok nas združi sveti raj. K tebi gospod * BLAGOR JIM KTERI V GOSPODU ZASPE V SLAVI NEBEŠKI SE TAM PREBUDE! * Slatko spavajte, starši in sestrice. Teško bilo je ločenje. Slajše moje bo združenje Nasvi-denje vam kliče Vaša žalujoča hči in sestra Ivanka * Kakor bučela si marljiva bila žena skrbna, otrokom mati mila ponižna in vselej postrcžljiva, naj zato duša večni mir uživa, Daj bog kader iz groba vstanemo, da se na desni strani snidemo! * Počivaj mlado srce blago, saj enkrat bodeš zopet bilo, V veselju,stanovitni sreči se z nami bodeš spet združilo! Prezgodaj oče, ste nas zapustili, po vas premili srce hrepeni edino nam tolažbo zapustili, da vidimo zopet se nad zvezdami. * Jaz sem življenje in vstajenje * BLAGOR MU KI SE SPOČIJE V ČRNI PRSTI V BOGU SPI * ti LEPŠE SONCE NJEMU SIJE LEPŠA ZARJA RUMENI! Nikar za nami ne jokajte! Kar Bog stori vse prav stori. V njegovo voljo se udajte, saj sveto pismo govori: "Na sveti namenjeno človeku je trpeti da se po smrti v raju veseli." Obudi jih , o Gospod, poslednji dan! * Oj preljubi starši Ne žalujte za menoj, Saj bo kmalu prišel čas Ko bom prišel jaz po Vas. V svetem raju se sprehajam v Vam naproti se smejim Svojo roko Vam podajam In k sebi vas želim. * Glej cvetljice že cvetejo Tam, kjer ljubi sinek spi, Pa tak dolgo naj cvetejo Da ga angelj spet zbudi. * Milo kličem iz temne jame Molite oj prijatlji zame! Dragi starši, oče in mati, v miru sedaj tukaj spite ter se v Bogu veselite, Jezus Jožef in Marija naj bo vaša tovaršija! * JAZ SEM VSTAJENJI' IN ŽIVLJENJE: KDOR VERUJE VAME, BO ŽIVEL, TUDI ČE UMRJE (Jn. II. 25.) Pripravili: Ema Sevšek in Slavka Mustar Memorialni turnir na Vidmu Priredili so ga nekdanji igralci rokometa v spomin na umrle člane: Andoljška, Puglja in Drobnica Avtorjem ideje, da bi počastili spomin na tri najbolj znane, a danes, žal, že pokojne dobre-poljske organizatorje in igralce rokometa, velja vse priznanje. Na sredini od leve proti desni: Tončka Pugelj, Igor Ahačevčič (napovedovalec) in Lojze Žnidaršič Zamisel je bila izpeljana 20. septembra v obliki uvodne slovesnosti in dveh rokomet-n ekem in je pomenila simbolno oddol-žitev trem organizatorjem in igralcem, ki so pustili neizbrisno sled v tej dolini in bodo živeli v spominu vseh, ki so jih poznali in preživljali z njimi športna šestdeseta leta. Vi-demsko igrišče je v tistih letih s svojimi rokometnimi tekmami dajalo svojevrsten športni utrip dolini in marsikdo je kasneje, ko ga ni bilo več čutiti, pogrešal značilno vzdušje, ki ga ustvarijo navijači ob napeti tekmi. Sifrerjeva pesem Med prijatelji je na prireditvi odmevala po igrišču in obujala med veterani in starejšimi gledalci spomin na umrle prijatelje, ki jih je združevala ljubezen tlo športa. Škoda, da zaradi nekoliko slabšega ozvočenja ni bilo mogoče slišati vseh lepih misli, ki so jih izrekli tajnik organizacijskega odbora za izvedbo turnirja Aj //. Žnidaršič, župan Anton Jakopič in 'lončka Pugelj, ki se je v imenu svojcev umrlih zahvalila vsem, ki so kakor koli sodelovali pri realizaciji tega memoriala. Župan Anton Jakopič, ki je bil eden tistih, ki so v tistih letih navdušeno navijali za domače igralec, je v svojem govoru, v katerem se je zavzel za razvoj športa, ki naj bi po- menil tudi združevanje ljudi, takole označil najbolj cvetoče obdobje rokometa v Do-brepolju: "Nedeljo za nedeljo smo navdušeno navijali za naše fante, ki so zmagovali in navduševali. V tistih časih je pravzaprav rokomet prevladal kot glavna športna disciplina pri nas. Ni šc bilo asfaltiranega igrišča. Igralci so igrali na lešu, brački, kot smo ji rekli po dobrepoljsko in bili ob koncu tekme umazani kot dimnikarji, toda bil jc ogenj in navdušenje ... Današnji turnir jc posvečen že pokojnim organizatorjem in igralcem iz tistega časa. Naj se jih na kratko samo spomnim. Velik športni navdušenec in tedanji ravnatelj šole gospod Ludvik Andoljšck je prav gotovo tisti, ki jc bil duša in pobudnik razno raznih športnih aktivnosti v Dobrepolju. Danes pogrešamo tako navdušenega in vsestransko aktivnega športnega animatorja. Poleg rokometa, kateremu je posvetil del svojega življenja, je v Dobrepolju živelo šc več drugih športnih disciplin, kot namizni tenis, odbojka, smučanje, in to za tiste čase, na zavidljivi višini. Vsi imamo še živo v spominu skoraj neubranljive močne "šuse", žal, tudi pokojnega Staneta Puglja in njegov na- smešek po uspešno zadetem golu. Naše gore list jc tudi pokojni Jože Drobnič, ki se je kot športni delavec proslavil tudi v širšem slovenskem prostoru. Omeniti moramo še dva mlajša, a žal, že tudi pokojna rokome-taša. To sta Ivko Strnad in Jože Blažič. Naj športni ogenj teh navdušencev navduši mlade Dobrcpoljce." Po lepem scenariju, v katerem so izročili Stanetovemu sinu Alešu v spomin športno majico številko deset, ki jo je nekoč nosil njegov oče, je delegacija veteranov skupaj z ženo Tončko odnesla na Stanetov njegov grob cvetje. Mlajša generacija dobrepoljskih in ponikovskih igralcev pa se je začela ogrevati za prvo tekmo. Dobili so jo ponikovski rokometaši. Zanimivost pa je bila vsekakor tekma veteranov z generacijo igralcev, ki jih jc nasledila. Kot se "spodobi", so zmagali mlajši, pa tudi veterani so se borili v pravem športnem duhu. Za ekipo veteranov so igrali: Zvone Tisclj, Pavle Pcrhaj, Marko Zupančič, Mirko Pernovšek, Jože Zevnik, Janez Zabukovcc, Lojze Žnidaršič, Janez Ver-bič, Andrej Strehovcc, Francclj Jakša, Andrej Ambrožič in Jože Miklič. Predstavljali so del ekipe, ki je začela igrati leta 1963. M. Steklasa Delegacija v sestavi Jože Miklič, Tončka Pugelj in Zvone Tiselj Rokometaši pred tekmo (najstarejši igralec) nese cvetje in sveče na Stanetov grob. Športno društvo Dobrepolje PRVENSTVO V MALEM NOGOMETU OBČINE DOBREPOLJE 2. in 5..KOLO JESENSKEGA DELA Z DNE, 3. in 4.10.1998 1. SKUPINA ZAGORICA MOTOMAT - VODIČAR BRDAVS 1 : 2 BISTRO PIZZ. ADAM - OKREPČ. PRI ZORI 4 : 4 BRUHANJA VAS - VODIČAR BRDAVS 4 : 6 VODIČAR BRDAVS - OKREPČ. PRI ZORI 9 : 1 ZAGORICA MOTOMAT - BRUHANJA VAS 3 : 3 LESTVICA 1. VODIČAR BRDAVS 8 5 1 2 35 : 19 + 16 16 2. BISTRO PIZZERIA ADAM 8 4 3 I 24 : 23 + 1 15 3. OKREPČEVALNICA PRI ZORI 8 3 1 4 20 : 23 - 3 10 4. BRUHANJA VAS 8 2 2 4 18 : 27 - 9 8 3. ZAGORICA MOTOMAT 8 2 1 5 19:24 - 5 7 2. SKUPINA ŠD PONIKVE - CESTA MLADI PREDSTRUGE - KOMA 750 CESTA MLADI - KOMA 750 ŠD PONIKE - ZAGORICA LESTVICA 1 : 4 2 : 3 3 : 4 3 : 0 B. B. 6. ŠD PONIKVE 8 5 1 2 21 : 13 + 8 16 7. KOMA 7.50 8 0 3 26 : 19 + 7 15 8. CESTA MLADI 8 r, 0 3 1 8 : 1 4 + 4 15 9. PREDSTRUGE I l l 25 : 16 + 9 12 10. ZAGORICA 8 0 0 8 6 : 14 - 28 - 1 OPOMBA: Ekipama Zagorke in Predstrug sta bili odvzeti točki zaradi neodigranih tekem! NAJBOLJŠI STRELCI: BLATNIK DUŠAN - 23, BABIC VILI - 18, MULLER EROS - 18, STRAH MARKO - 15, STRAH MATEJ 15, STRNAD BOŠTJAN - 15, MOHORIČ IGOR - 13, KROITOROVIČ ĐOKO - 12,- GRANDOVEC TONI - 12, ZABUKOVEC TOMAŽ - 12, NOVAK JOŽE - 11, ZEVNIK MIRAN - 11, KUPLENK ALOJZ - 10, MUSTAR TONI - 10 Zaključeno je še eno občinsko prvenstvo v malem nogometu. Po kvaliteti najboljše do sedaj. Občinski prvak je ekipa Vodičar Brdavs, vice prvak pa ekipa Pizzeria Adam. Obe ekipi sta se uvrstili na medobčinsko prvenstvo v malem nogometu. O rezultatih tega pa bomo poročali naslednjič. MESEC REKREACIJE 98 Mesec rekreacije se je pričel s sloganom " živimo zdravo za zabavo." Projekt podpira Zavod za šport in Ministrstvo za šport Slovenije. V ta projekt se vsako leto vključuje tudi Športno društvo Dobrepolje. Tako kot vsako leto jc društvo organiziralo turnir trojk v ulični košarki in kros za vse kategorije. TURNIR TROJK V KOŠARKI Prijavljeno je bilo 9 ekip, večji del domačih. Zmagovalci so bili: 1. VOVK & VOVK, 2. KOMA 750, 3. FDGB. Za popestritev prireditve je potekalo tekmovanje v metanju trojk. Prijavilo se jc 15 tekmovalcev. Metali so tri različne žoge v času ene minute. Zmagovalec je bil Roman Zabukovcc, ki jc zbral 14 točk. KROS Kros je bil organiziran po čudoviti okolici Bruhanje vasi. Potekal jc 4. 10. 1998. Teklo se je na dolžini 1200 m in 2200 m. Udeležba je bila skromnejša od pričakovanja, saj jc bilo kar nekaj klicev iz različnih krajev Slovenije.Verjetno pa je bilo krivo - pred tem -izredno nestanovitno jesensko vreme. Kljub temu so bili vsi udeleženci krosa izredno zadovoljni. Ne smemo pozabiti pohvaliti ' s-dih iz Bruhanje vasi, ki so bili najštevilčnejši. REZULTATI Člani nad 15 let: 1. NOSE MIRKO 2. NOVAK MATJAŽ 3. KASTELIC FRANCI 1. KUPLENK MIHA 2. CELARC TONI 3. NOVAK ANDREJ 1. ZUPAN MAJA 2. IVANC SAŠA Dečki do 15 let: Deklice do 15 let: ZIMSKA REKREACIJA PONEDELJEK 19.00 TOREK SREDA ČETRTEK SOBOTA NEDELJA 20.30 ODBOJKA 19.00 - 20.00 AEROBIKA 20.00 - 21.30 NAM. TENIS 20.00 - 21.30 ROKOMET 19.00 - 20.00 AEROBIKA 20.00 - 21.30 KOŠARKA 17.00 - 18.30 NOGOMET 14.30 - 17.00 KOŠARKA M0SKI, ŽENSKE ŽENSKE, MOŠKI MOŠKI, ŽENSKE MOŠKI-VETERANI ŽENSKE, MOŠKI MOŠKI MOŠKI MOŠKI-0BČ.LIGA Aerobika se jc pričela že v oktobru. Ostala rekreacija se prične v NOVEMBRU. Posebej vabimo na vadbo namiznega tenisa, saj je ta skupina najmanjša in je celo vprašanje same vadbe. Pogoje za vad-boima ta skupina zelo dobre, saj so na voljo tri nove mize in ostali rekviziti. Vadnina bo določena na osnovi števila obiskovalcev posamezne vadbe in jo bo vsak posameznik poravnal pri vodji vadbe. Posebej vabimo študente in dijake, katerim ne bomo zaračunavali vadninc, vsak pa mora poravnati letno članarino športnemu društvu, ki znaša 2000 SIT Za konec bi pozval vse rekreativce, da se obnašajo v telovadnici disciplinirano in da se pred prihodom v telovadnico preobujejo v čiste športne copate. Torej," ŽIVIMO ZDRAVO ZA ZABAVO" preko celega leta. Pripravil: Alojz Kuplenk Črna kronika_ 26. 8. 98, ob 23. uri je domačin iz Kompolj prišel pijan domov in z namernim ropotom zbudil ženo iz trdnega spanca. Da z ropotom in vpitjem ni nameraval prenehati, je kazalo vse glasnejše vpitje, zaradi česar je bila potrebna intervencija. Ker je bil domačinu napovedan prihod policistov, seje umiril in odšel k počitku. Na ta večer pa ga bo še enkrat spomnil sodnik. 30. 8. 98, med 22. 35 in 23.20 je stanovalec enega izmed stanovanjskih blokov v Ponikvah ustrahoval prijateljico, s katero živita skupaj. To je počel s takšnim glasom, da je motil mir ostalih stanovalcev, ki so že bili pri nočnem počitku in ogrožal varnost sostanovalke. Ker mu je takšno obnašanje že v navadi, se bo srečal s sodnikom za prekrške. 19. 9. 98, ob 13.00 sta v Tisovcu obnovila dolgoletni spor soseda sprva z. besedami, nato pa je eden od njiju proti drugemu uporabil vile in z njimi udaril soseda po glavi ter ga zabodel v hrbet. Poškodovani je bil odpeljan z vozilom prve pomoči v Klinični center, kjer so mu rane oskrbeli, nato pa ga poslali v domaČo nego. Da se spori ne rešujejo na tak način, kaže opisani primer, zaradi česar se spor samo poglablja. Tudi prijava sodniku zamrekrške ju ne bo pripeljala na pravo pot, če se ne bosta mirno pogovorila in rešila problem. 28. 9. 98, ob 18. uri so policisti intervenirali v zasebni stanovanjski hiši v Zdenski vasi, ker se domačin ne more sprijazniti z dejstvom, da ga je žena zapustila. Najbolj hudo mu je, ko je pod vplivom alkohola in takrat tudi izreče kakšno žaljivko in grožnjo, da bo temu naredil konec. Tokrat so temu naredili konec za ta dan policisti, ki so prijavo odstopili sodniku za prekrške. 28. 9. 98, ob 22.00 je domov v Predstruge prišel pijani mož. Svoj prihod je naznanil z vožnjo vozila po zelenici. Ko je bil s strani domačih opozorjen, da preneha z uničevanjem, je opozorilo sprejel in nejevoljno vrgel z bližnjega okna na tla cvetlični lonček, ki se je razbil. Med vstopanjem v hišo pa je soprogi zagrozil z najhujšim. Ker je imel alkohola za ta dan že dovolj, je na tla spravil nekaj steklenic vina in ga tako uničil. Policisti so omenjeno zapisali in zapis poslali sodniku za prekrške. POLICIJSKA POSTAJA GROSUPLJE KINO "D0BREP0LJE" VIDEM 34 KIN0PR0GRAM ZA MESEC NOVEMBER '98 <£K, 6. november, ob 19.30 ameriška komedija - uspešnica SKRIVNOSTNO PLEME KRATKA OZNAKA: Odlična komedija o znanstveniku (RICHARD DREYFUSS),ki od sklada za proučevanje neraziskanih pokrajin prejme 100 000 dolarjev za proučevanje plemena v Novi Gvineji, ki v resnici sploh ne obstaja. Denar je znanstvenik porabil za svoje osebne potrebe. Sklad organizira simpozij, na katerem morajo znanstveniki predavati o svojih raziskavah. Znanstvenik je postavljen pred dejstvo, da si mora v 24. urah izmisliti pleme, njegove navade in običaje. Pleme je imenoval SHELMIKEDMU, kar so začetnice imen njegovih otrok. Dan pred predavanjem izve, da mora na simpoziju prikazati filmske posnetke svoje ekspedicije. V enem dnevu mora posneti gradivo, zato na domačem vrtu postavi kolibo, uporabi domače živali, predvsem pa veliko barve, s katero je svoje otroke prebarval v pripadnike namišljenega plemena. Ali bo sklad prepričal o obstoju namišljenega plemena, pa ' oglejte v tej zares duhoviti komediji?.. NEDELJA, 8. november, ob 15. in ob 19.30 ameriška kriminalka - srhljivka - uspešnica DEŽ ZA UBIJANJE KRATKA OZNAKA: Tom (Christian Slater) je mladenič, ki sprejme delo kurirja v oklepnem vozilu. Njegov partner je stric Charlie (Ed As-ner), veteran v prevažanju denarja. Ne glede na razmere je Tom odločen, da bo varno prinesel na cilj tri milijone dolarjev, ki so mu jih zaupali. Ko mu pot prekriža veliko veliko vode, oklepno vozilo obtiči v rečni poplavi, jim (Morgan Freeman) se odloči, da se polasti tistih treh milijonov. Poklicni tat, utrujen zaradi napornega zločinskega poklica, izrabi poplavo za svoj zadnji načrt. Rop oklepnega vozila bi mu prinesel dovolj denarja za mimo uživanje upokojitve na tropskem otoku. Njegovi načrti pa gredo po zlu, ko se Tom trmasto odloči, da bo varoval denar in se noče pogoditi z |imom ter mu predati denar. ČETRTEK, 12. novemb. ob 19.30 ameriška romantična komedija PLEŠEM SAMA KRATKA VSEBINA: Po materinem samomoru gre 19-letna Američanka Lucy Harmon v Italijo, da obišče mamine prijatelje, ki bodo naslikali njen portret. Sama ima dva razloga. Prvi je obnovitev znanstva z Nicollom Donati-jem, prelepim italijanskim fantom iz sosednje družine, od katerega je dobila prvi poljub na obisku štiri leta prej - spomin, po katerem je hlepela še dolgo potem, ko so prenehala prihajati njegova pisma. Drugi razlog je rešitev uganke. V svojem dnevniku jo je zastavila njena mama Sara, ki je bila zelo cenjena pesnica, manekenka in popotnica, ki so jo privlačile izkušnje, ne pa tudi odgovornost. NEDELJA, 15. novemb., ob 15. uri in 19.30 ameriška akcijska uspešnica ARMAGEDOON KRATKA OZNAKA: Iz templja sem zaslišal mogočen glas, ki je ukazal sedmim angelom: Pojdite in stresite Božji srd na Zemljo... Šesti angel ji h je sklical na kraju, v hebrejskem jeziku Harmagedon imenovanem. Sedmi angel je izlil svojo stekleničko v zrak; in od prestola iz Božjega templja v nebesih se zasliši glas:"STORJENO |E"... Veliko mesto se je razklalo na tri dele in padla so vsa mesta narodov. Na ljudi se je vsula strašna toča iz nebes... Na komet, ki se bliža Zemlji, pošljejo naftarje, da ga prevrtajo in napolnijo z eksplozivom ter razstrelijo predno bo trščil na Zemljo in jo uničil. Časa za to operacijo je zelo malo... PETEK, 20. novem., ob 19.30 ameriški akcijski triler NORO MESTO KRATKA VSEBINA: Napet akcijski triler o raziskovalnemu novinarju MAKSU BRACKETTU (DUSTIN HOFFMAN), ki je znan po tem, da izbrska kako zanimivo škandalozno zgodbo, v katero potem neizprosno vrta, dokler ji do- 32 Naš krai Kino, obvestila 10/1998 končno ne pride do dna. Ko ga šef pošlje z naivno praktikantko Laurie (Mia Kirshner), se mu še sanja ne, da bo priča veliki zgodbi, o kateri bo nekaj dni govorila vsa Amerika. Priča je streljanju v galeriji in spektakularni ugrabitvi. Poda se za storilci, da bi dobil čim več informacij, vendar ... NEDELJA, 22.novemb. samo ob15. uri Avstralska otroška KOMEDIJA P.C. PASJI DETEKTIV KRATKA VSEBINA: Film prikazije nenavadno prijateljstvo med štirinajstletnim dečkom in zelo inteligentnim psom P.C.-jem, ki se pogovarjata s pomočjo računalnika. Nič strahu, nasilje je začinjeno s humorjem, dobrota pa bo, kot po navadi, zmagala. NEDELJA,22.novemb.samo ob19.30 ameriška romantična drama ŠEST DNI IN SEDEM NOČI KRATKA OZNAKA:Quinn Harris je pilot transportnega letala v "paradižu", na polinezijskem otoku Makateu, Robin Monroe pa je urednica modne revije v New Yorku. Prišla je na počitnice, a mora v naglici službeno odleteti na Tahiti in lokalni pilot ji ponudi pomoč. Sledi grozna nevihta in letalo mora, kolikor ga je še ostalo, zasilno pristati na neznanem otoku, kjer ju čaka najhujša življenjska preizkušnja. Premagati morata čisto fizične težave, vročino, žejo, plezanje, brzice, pirate, pa tudi njun lasten ego, saj sta vsak zase preveč samostojna, da bi se podrejala drug drugemu. Vendar ju nagon po ohranitvi premaga in s skupnimi močmi se vendarle rešita, pa tudi bistveno spremenita. Čeprav je ona tako rekoč tik pred poroko in ima tudi on neko skrivno preteklost, se njuni življenji "nevarno" približujeta tisti točki, ko si morata priznati, da se medsebojno privlačita. PETEK, 27. novem, ob 19.30 ameriška akcijska kriminalka POLICAJI KRATKA OZNAKA: V NEW YORKU se vsakih osem minut zgodi kriminalno dejanje. Na drugi strani reke, v NEVV YERSEYU, pa leži tiho mestece CARISON, kjer živi mnogo policajev, ki delajo v NEVV YORKU. To je kraj, kjer šerif nosi značko, a volijo ga policaji... V to mirno mestece pridivjata mladeniča in se divje vozita po mestnih ulicah. Šerifu (SYLVESTER STALONE) le uspe ustaviti avtomobil in ko odpreta šipo, začudeno ugotovi, da vanj merita s pištolo. Instinktivno pograbi pištolo in oba ustreli. Tu pa se začnejo problemi, ki prerastejo v katastrofo... NEDELJA, 29. november, ob 15. uri in ob 19.30 ameriška uspešnica - akcijska srhljivka KRIK 2. del KRATKA OZNAKA: To je nadaljevanje lanske uspešnice KRIK. V bistvu se začne tam, kjer se prvi del konča, le da je od prejšnjih dogodkov preteklo dve leti. Glavna oseba je Sydney (NEVE CAMPBELL), ki se je po grozljivih dogodkih izpred dveh let že opomogla in neukroćeni Randey ()ERRY 0'CONEL), ki je prav tako preživel pokol pred dvemi letoma. Oba sta študenta na isti fakulteti in oba še vedno pod pritiski grozljivih dogodkov izpred dveh let. Kmalu po premieri filma "POKOL", se v univerzitetnem mestu zgodi nov grozljiv umor... ■J TD DOBREPOL JE vabi na zaključek akcije Urejena domačija '98 Zabavno razvedrilna prireditev bo v soboto, 21. 11. 1998, ob 19. uri v dvorani Jakličevega doma Igral bo ansambel FRANCA MIHELIČA. Med koncertom bo podelitev nagrad lastnikom najbolj urejenih domačij. PRISRČNO VABLJENI! VABIMO VAS TUDI NA RAZSTAVO FOTOGRAFIJ IZBRANIH DOMAČIJ, KJER BOSTE LAHKO TUDI VI PRISPEVALI SVOJO OCENO Odprtje razstave bo 8.11.1998 ob 11. uri. Razstava bo odprta v sejni sobi občine v delovnem času občinske uprave, do vključno 15. novembra, obe nedelji pa do 12. ure. VLJUDNO VABLJENI! Merharjeva 2, Ribnica, tel./fax.: 860 - 657 Del. čas: 8.00 - 18.00, sobota 8.00 -12.OT ■ Elektronska nastavitev anten ■ Meritve TV signalov ■ Servis ■ Montaža KANAL-a A, POP TV, HTV 1, 2, 3 ■ Montaža SAT sistemov (navadni, vrtljivi, digitalni) Garancija 12 mesecev Plačilo na obroke 8-letne izlumije - razlog, za livaliteta m zaupanje Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje, ki jo zastopa izdajateljski svet. Urednica: Mihaela Steklasa. Uredniški odbor: Metka Žnidaršič, Slavka Mustar, Ema Sevšek, Ivan Grandovec, Tina Šuštar, Katja Gregorič. " Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Za foto Naš kraj: Tone Steklasa. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1100 izvodov. Glasilo spada med proizvode, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odstotkov.