Celjski
TEDNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE CEI|A
Leto II. — Ste v. 33.	Celje, dne 14. avgusta 1949	Cena 2 din
Poštnina plačana v gotovini
Velike naloge petletke terjajo na tisoče novih
delovnih rok. Brigadni sistem dela na vasi lajša
delo in sprošča delovno silo za našo industrijo.
Stopi tudi ti, ki še služiš na vasi ali pa se ubi jaš
na svoji krpi zemlje, v veliko armado delavcev
in si zagotovi boljše življenje.
Partijsko posvetovanje v Celju
Priznati napako odkrito, poiskati njene vzroke, analizirati okolnosti, ki so jo rodile,
skrbno presoditi sredstva, potrebna, da bi napako odpravili - to je znamenje resne Partije
Član politbiroa CK KPJ, minister za težko industrijo in ljudski poslanec tosariš Leskmsek Franc -Luka v svojem volivnem okraju
Naša partija je stala vedno v pivih vrstah v borbi za pravice delovnega
ljudstva. V borbi z oblastniki in izkoriščevalci v stari Jugoslaviji, v osvobo-
dilni borbi; ko je povedla naše narode združene v Osvobodilni fronti v borbo
proti fašizmu, v času obnove in prvih letih petletke, povsod so komunisti stali
v prvih vrstah in vodili naše ljudstvo k vedno novim zmagam Komunisti Celja
in okolice so v vrstah naše slavne Partije častno izpolnjevali vse naloge. Ne-
šteto jih je dalo svoja življenja v borbi z osvoboditev, iz njihovih vrst je vzra-
slo veliko partijskih voditeljev. Danes se komunisti v tovarnah in na vasi uporno
bore za boljše življenje vsega delovnega ljudstva. V tekmovanju pred zgodo-
vinskim V. kongresom so bili doseženi taki delovni uspehi, kakršnih še do
takrat nismo poznali. Ponesrečena resolucija Kominforma je prav nasprotno
svojemu namenu še bolj utrdila vrste naše Partije in še bolj združila naše na-
rode v Ljudski fronti okrog svoje ljubljene Partije in njenega voditelja maršala
Tita.
Kdor pa dela, dela tudi napake. In prav tako je napisal Lenin: »Priznati
napako odkrito, poiskati njene vzroke, analizirati okolnosti, ki so jo rodile,
skrbno presoditi sredstva, potrebna, da bi napako odpravili. — to je znamenje
resne Partije, »tako delajo komunisti v Celju in okolici.«
V petek so se zbrali na partijsko posvetovanje funkcionarji vseh partij-
skih organizacij obeh okrajev, da bi po analizi delovanja, ki bi jo podal član
politbiroja CK KPJ minister za težko industrijo vlade FLRJ tov. Franc Lesko-
šek Franc, presodili sredstva, kako bi odpravili napake.
Izvar napak Jt v ozkosti Partijskih oganizacij, ki bi morale
za izvedba nalog mobilizirati vse množične organizacije
Tovariši in tovarišice!
Izkoristil sem svoj dopust s tem, da
sem kot ljudski poslanec pregledal delo
Partijskih in množičnih organizacij, ter
ljudskih odborov v okraju. Imel sem
okoli 20 konferenc, na katerih sem spo-
znal kako narod živi in kako delajo na-
še organizacije. Predlagal sem Okrajne-
mu komitetu, da skliče skupno posveto-
vanje vseh sekretarjev celic iz terena
in tovarn, da na podlagi napak in po-
manjkljivosti dosedanjega dela disku-
tiramo in sklenemo kako bomo delali
odslej in si postavimo nove naloge.
Poglejmo najprej partijske organi-
zacije in ugotovili bomo, da so slabe in
maloštevilne. Tekstilna tovarna v Št.
Pavlu ima močan kolektiv a je partijska
organizacija zelo šibka. Nekatere par-
tijske organizacije so neaktivne, ne za-
vedajo se svojih dolžnosti in ne izvaja-
jo programa — linije Partije. Zato v
teh tovarnah tudi ni uspehov, ne funk-
cionirajo ne mladinska, ne AFZ in ne
sindikalna organizacija. Imamo primere,
da so se sekretarji osnovnih partijskih
organizacij pritožili, da pri njih OFf
AFZ, LMS in ZB sploh ne delajo. Par-
tijska celica ne ve, kaj dela ena ali dru-
ga množična organizacija, ker med nji-
mi ni koordinacije. Pri tem se pa niti
ne zavedajo, da nimajo prav, ker n«
vidijo Partijo kot vodilno silo, ki mora
usmerjati delo vseh organizacij in v ok-
viru teh voditi vse ljudstvo v borbi za
socializem. Partijske edinice, kot naj-
bolj revolucionarni del, niso zadosti za-
ostrile razredne borbe, zato se ne iz-
vaja diferenciacija, to pa vse zato, da
te ne bi komu zamerili.
V nekaterih največjih sindikalnih po-
družnicah je posebno slab odnos delav-
cev do zadružništva. Kjer stanujejo ti
delavci, vplivajo na kmete, da ne bi
vstopali v obdelovalne zadruge. Delavci
mislijo, da ne bodo mogli več nakupo-
vati od kmetov prehranbenih artiklov,
če bodo vstopili kmetje v zadruge. Pre-
našajo kulaški duh iz vasi v tovarne in
namesto, da bi prenašali revolucionarni
duh iz tovarne na vas, 6e povezali in
se borili proti kulakom in špekulantom,
so se z njimi povezali in celo zavirajo
diferenciacijo in socializacijo vasi: Par-
tijska organizacija na vasi pa je izoli-
rana, ni povezana z masami in jih ne
▼odi.
Nedelovanje Partije, neaktivnost in
nepovezanost z ljudskimi masami vpliva
tudi na druge masovne organizacije, da
niso aktivne. Tudi sindikati ne_ vrše raz-
redne borbe in niso aktivni, "ne verja-
mem, če so na sindikalnih konferencah
predelali vzorna pravila kmetijsko ob-
delovalnih zadrug, kljub temu, da so
prav oni življenjsko zainteresirani, da
ustanovimo čimveč obdelovalnih za-
drug. Prav tako je z vzornimi pravili v
organizacijah LMS, AF2 in ZB, ki po
raznih izjavah na terenu nič ali pa malo
delajo.
Imamo kraje kjer Izgleda, da oblasti
epi oh ni. Več krajevnih ljudskih odbo-
rov ni predelalo zakona o ljudskih od-
borih, zato niso postavili ▼ odbor takih
funkcionarjev, ki bi delali po direktivah
Fronte iz česar sledi, da delo odborov
ne funkcionira. V marsikaterem odboru
leži vse delo na posameznih funkcionar-
jih ali pa celo na administratorju.
Ker ljudski odobri ne izvajajo svojih
oblastvenih funkcij, ker ne funkcioni-
rajo, tudi ne Sklicujejo zbore volivcev,
preko katerih ljudstvo neposredno so-
deluje v delu oblasti. Ljudski odbor se
ne sestaja, nima stika z masami in ljud-
stvo je ob takem delu odbora in naših
organizacij pod močnim vplivom reak-
cionarjev, ki ponekod drzno dvigajo
glave.
Bil je sprejet zakon o zadrugah, za
katerega pa ne verjamem, da bi ga ljud-
ski odbori preštudirali, ter tako lahko
kmetom pokazali perspektivo. Ugotov-
ljeno pa je, da proti temu zakonu ku-
laki aktivno nastopajo, odvajajo ljudi
od zadružne miselnosti in skratka vodi-
jo politiko na vasi. Mi danes pridobi-
vamo ljudi z dežele za delo v industriji,
toda tudi ta naša akcija prav zaradi na-
štetih napak še ni dosegla zaželjenih
uspehov. Pri tem je treba vključiti v
družbeno koristno delo vse bandite, ki
zavirajo izgradnjo socializma na naši
vasi. Če to naredimo, bo politično delo
normalno in mir na vasi. Narod bo do-
bil večje zaupanje v Partijo in ljudsko
oblast in tako še z večjim uspehom iz-
polnjeval naloge, ki jih je postavil V.
Kongres in tov. Tito.
Na terenu se študij ne vrši pravilno.
Aktivisti se pritožujejo, da ljudje ne
prihajajo na sestanke. Zdi se mi, da
zato, ker se isti ne vrše pravilno. Na
sestankih je treba obravnavati linijo
naše Partije, njen razvoj, ustanovitev
države, petletni plan, ustanovitev OF,
razvoj naše države in potem šele preiti
na težji študij. Če pa ljudi mučite z
zgodovino VKP(b) umevno, da ne pri-
hajajo radi, ker stvari ne razumejo.
Študij visokih tem bi prišel na vrsto še-
le potem, ko bodo poznali svojo zgodo-
vino. Torej tudi v tej smeri bo treba
stvar odločno popraviti.
Partija je postala neaktivna, ker je ne
čistite nedelavnih članov. Poglejte pri-
mer v Laškem, kjer je pod vodstvom
KP Osvobodilna fronta napravila čistko
in prej neaktivna, je sedaj postala naj-
boljša v okraju, ker je napravila dife-
renciacijo med dobrim in slabim.
Za tem, ko je tov. minister Leskošek
podal analizo dela in nakazal napake
partijskih in množičnih organizacij, se
je razvila diskusija, v kateri so člani
komiteta KPS Celje-okolica, ki so
spremljali ministra na konferencah po
terenu še podrobneje označili vse ne-
pravilnosti, ki so še obstojale v delu
teh organizacij. Prav tako so tudi se-
kretarji osnovnih organizacij kritično
ocenili svoje delo in delo članov. Dis-
kutanti so po oceni napak podali tudi
svoje zamisli, kako bodo delo partijskih
in množičnih organizacij izboljšali. Ob-
ljubili so tov. ministru in CK, da bo,
kadar bo prišel v našo sredino videl
partijske organizacije res na čelu mno-
žic, videl množične organizacije močne
in enotne ter očiščene vseh nedelavnih
elementov.
Po poročilih sekretarjev sta govorila
še član CK KPS tov. Jakovič Kajtimir
in organizacijski sekretar Oblastnega
komiteta tov. Šumrada, nato pa je še
enkrat govoril minister za težko indu-
strijo in član politbiroja CK KP J tov.
Leskošek Franc.
lagali račun pred ljudstvom. Vestno
mora bedeti nad delom odbornikov in
jim pomagati zato, ker je dolžna te
ljudi neposredno vzgajati in jih uspo-
sabljati. Prav v ljudskih odborih pa
mora zelo zaostriti borbo proti kula-
škim elementom. Naša družba pozna in
bo poznala samo delovne ljudi.
Mobilizacija delovne sile, ki je še
prosta na našem podeželju je zelo važ-
na naloga naših organizacij. Mnogo na-
ših aktivistov pa jo smatra le kot mo-
mentalno akcijo. Od mobilizacije re-
zervne delovne sile je prav za prav od-
visna izgradnja socializma pri nas. Če
jo dosledno ne izvedemo, bodo naše to-
varne, ki jih gradimo, brez kadra in de-
lavcev, kar bi pomenilo neizvršitev pla-
na. Pri mobilizaciji pa se delajo pre-
cejšnje napake, ker ljudem ne objas-
njujejo dovolj in jih ne prepričujejo.
Važno je pa tudi, kako tovarne spre-
jemajo novodošlo delovno silo. Iz me-
sta smo dobili signal, da so v Cinkarni,
kamor so prišli novi delavci le-tem pri-
povedovali o težkih delovnih pogojih.
Uprava, namesto da bi pomagla, meče
tem novim delavcem polena pod noge.
Dolžnost sindikata je skrb za izvedbo
plana, da pomaga tem ljudem in jim
olajša prehod od kmečkega dela k delu
v industriji in jih s kulturno-prosvet-
nim in političnim delom vzgaja ter ak-
tivizira za izvedbo nalog v novem de-
lovnem mestu. Naši delavci pogosto po-
stavljajo vprašanje izboljšave prehra-
ne. Ker vedo, da bi ob površinah, ki jih
obdelujemo moralo biti iste več. Mi pa
vemo, da člani sindikatov dosedaj niso
zadosti skrbeli in pomagali kmetom k
prehodu v zadružno gospodarstvo. Ko
bo dovolj kmetijsko obdelovalnih za-
drug in bodo le-te izpolnjevale svoje
planske naloge ter pridelke oddajale
skupnosti, se bo tudi prehrana našega
delavstva občutno izboljšala. S tem
vprašanjem je treba seznaniti vse de-
lavce tako, da ne bo v podjetju nobe-
nega, ki ne bi bil tudi borec za izgrad-
njo socializma na vasi.
Partiiske celica morajo vastno beoeti nad ceic m Uutishth
odbornikov in jim pc magati zato, ker so dolžne te ljudi
vzgajati in jih usposabljati
GOVOR ORGANIZACIJSKEGA SEKRETARJA OBLASTNEGA KOMITETA KPS
TOV. ŠUMRADA
Mislim, da je prav, da se dotaknem
vprašanja Partije in njene vloge pri
delu naše ljudske oblasti. Precej ste
govorili o tem. vendar se mi zdi, da je
v glavnem niste označili kot neposred-
ne sile za izvajanje politike na vasi, a
vendar ne edine, pač pa organizacije,
ki ima vlogo mobilizatorja. Svoje delo
mora usmeriti preko fronte, sindikata
in vseh množičnih organizacij ter ljud-
skega odbora. Naša ljudska oblast je
samo takrat naša, kadar zastopa inte-
rese ljudstva. Ce odstopimo od te lini-
je, ni več ljudska oblast — najostrejši
boj proti taki oblasti. Iz navedb tov. mi-
nistra in poročil vaških sekretarjev vi-
dimo, da imamo v mnogih krajih prav
te pojave, da Partija oprta na širo-
ke ljudske množice in ne skrbi dovolj,
da bi ljudski odbori dosledno izpolnje-
vali naloge oblasti.
mnrimn nrQ-» -wr +<>i cm AT"i	Ct
zaostriti vprašanje in odločno popraviti
napake. Zakon o ljudskih odborih je
dobro prilagojen današnjim problemom
na terenu in če ga niste preštudirali je
razumljivo, da ga niste niti uporabljali.
Človek, ki ga izvolijo, stoji na svojem
mestu lahko samo toliko časa, koliko
časa zastopa interese delovnega ljud-
stva. Dejstvo je, da je Partija nepo-
sreden mobilizator delovnega ljudstva
in vodja borbe za boljšo bodočnost. —
Vendar pa Partija te vloge ne more
izvesti brez povezave in naslonitve na
množične organizacije in ljudsko ob-
last. Zbori volivcev se morajo vršiti
redno, na katerih bodo odborniki do-
bivali sugestije za nadaljnje delo in po-
S pravilno organizacije dela v Partiji sami. s pravilnim prikazovanjem nalog in pa
zahtevami, da vsak naš državljan izpolnjuje naloge, ki jih od njega zahteva izgrad-
nja socializma, borne lahko na naii vasi diferencirali in postevili ostro mejo med
dobrimi i« slabimi	referat Člana ckkps tov. jakovič kajtimira
Na tej konferenci bi se omejil na
vprašanje razširitve in utrjevanja par-
tijske organizacije. Rezultat izpolnje-
vanja polletnega plana, nam je poka-
zal, da so naši narodi in tudi ljudstvo
obeh vaših okrajev doprinesli pri spro-
vajanju planskih nalog velike žrtve in
dosegli velikanske uspehe. Današnja
konferenca pa je nakazala še niz pre-
cejšnjih slabosti, ki bi jih lahko odpra-
vili in trdim, da bi z odstranitvijo teh
napak lahko dosegli še dosti večje us-
pehe. Diskusija je pokazala, da ne drži-
mo povsod oblast trdno v svojih rokah,
duhovniki nas zavirajo, reakcija raz-
graja, partijske organizacije v nekaterih
vaseh pa so nemočne pred njimi. Doga-
ja se, da še vedno dopuščamo gospo-
darsko močnejšim izkoriščati slabotnej-
še, da špekulanti zavirajo odkupe itd
zaradi česar niso naši industrijski centri
dovolj preskrbljeni z živili. Mi se mo-
ramo boriti, da utrdimo našo partijsko
organizacijo tako, da bo sposobna za-
gotoviti izvedbo vseh nalog, postavlje-
nih pred krajevne ljudske odbore in
vse množične organizacije. Veste, kako
se vsakodnevno borimo za izgraditev
socializma. Ena osnovnih pozitivnih la-
stnosti našega naroda je ta, da je pri-
den in delaven. Velikanski uspehi, ki
smo jih dosegli že v tem letu; 10.000
mladincev na avtocesti, nešteto fron-
tovcev, ki se udeležujejo prostovoljnega
dela, preko 25.000 frontovcev v naših
gozdovih — vse se bori za socializem.
Ce pa pogledamo porast proizvodnje
naših poljskih pridelkov, vidimo, da
imamo tudi tu možnosti za dosti večji
in hitrejši razvoj. Prav na tem vpraša-
nju pa smo ugotovili niz napak, katere
moramo takoj pričeti energično odprav-
ljati. voditi borbo proti vsem slabo-
stim, ki smo jih danes ugotovili, kar bo
osnova za zagotovitev večjih uspehov.
Osnovno je vprašanje utrjevanja naših
partijskih organizacij. Kako in na kak-
šen način? Zato imamo več prijemov.
Predno bi pristopili k temu, moram
opozoriti na sledeče: iz diskusije se je
pokazalo, da se čutijo nekatere partij-
ske organizacije slabotne. Mi imamo
ljudsko* oblast in prav z njo bi lahko
odpravili mnogo težav in udarili po ti-
stih, ki jim ni v interesu izgradnja so-
cializma. Mi imamo svoje ljudske za-
kone, ki so vsi postavljeni v interesu
ljudstva in proti tistim, ki nas hočejo
ovirati na naši poti. Imamo Fronto o
kateri pravi tov. Kardelj, da je inštru-
ment, ki ga nima nihče (ploskanje in
skandiranje Tito-Kardelj). Imamo mla-
dinsko organizacijo, sindikate, AFZ in
vse ostale organizacije združene pod
vodstvom Partije. Ako z vsemi temi
pravilno operiramo nas ne more nihče
ovirati.
Pomlajevanje partijske organizacije
je eno osnovnih vprašanj, važno pred-
vsem za našo Štajersko. Ze v diskusiji
o celici v Železarni Štore, se je poka-
zalo, da je tu po sredi teorija, ki jo
moramo krepko razbiti. Zakaj so de-
lavci delali pod okupatorjem? Zato, ker
je bila bivša Jugoslavija tako puhla in
jim ni ničesar nudila. Pričakovali 60,
daj jih bo Hitler rešil, nad čemer pa
so se kmalu razočarali. Danes so se ak-
tivno vključili v našo proizvodnjo in
dosegajo takšne uspehe, kakršnih niso
niti pred, niti med vojno. Dosegajo jih
pa zato, ker so spoznali, da jih naša
država, naša ljudska oblast, naša Partija
vodi k boljšemu življenju. V Partijo
spadajo tisti, ki prav v produkciji ob
strojih dajejo vse svoje sile za izpolni-
tev planskih nalog. Oportunistično sta-
lišče nekaterih partijskih funkcionarjev
v odnosu do sprejemanja delavcev-
udarnikov v Partijo, je grobo sektašenje,
ki ga moramo temeljito likvidirati, da
bomo naše partijske organizacije po-
mladili z novimi silami.
Cesto slišimo, kako je treba študirati,
delati, napraviti to ali ono stvar. Dele-
gati, ki so jih naše partijske organiza-
cije izvolile da zastopajo naše članstvo
na V. kongresu, so sprejeli v imenu nas
vseh nove, velike naloge in se obvezale
vodstvu, da bo naše Partijsko članstvo
vse naloge, ki jih je sprejel kongres,
dosledno izvršilo. Mnoge partijske or-
ganizacije pa pozabljajo, kaj je naloga
vsakega komunista. Mislim tu predvsem
na vprašanje sprovajanja Programa in
Statuta, izpolnjevanje dolžnosti, kon-
troliranja zastavljenih nalog z vso ost-
rino, kar mora delati vsak član Partije,
kar pomeni utrjevanje in čiščenje partij-
ske organizacije.
V. kongres in II. Plenarno zasedanje
CKKP Slovenije sta nam zelo ostro
nakazala potrebo po izboljšanju social-
nega sestava naše Partije, toda ugoto-
vili smo, da smo kljub kritiki socialni
sestav Partije poslabšali. To ni enostav-
no vprašanje.
V nadaljevanju je omenil in s števil-
kami prikazal kako naše partijske or-
ganizacije sprejemajo premalo delav-
cev, udarnikov, ki z delom dokazujejo,
da so predani stvari Partije, in je tako
v nekaterih kolektivih številčno neso-
razmerje med delavci in nameščenci v
Partiji precej veliko.
še vedno ni v naših osnovnih partij-
skih organizacijah glavna skrb budno
čuvanje nad utrjevanjem partijske or-
ganizacije. Informbirojevska kampanja
je tudi pri nas vrgla nekaj ljudi iz naših
vrst. Toda to so bili večinoma ljudje s
slabo preteklostjo in brez značaja. Ko
izbirajo naše partijske organizacije lju-
di, ki bi jih sprejele v svoje vrste ne
vidijo udarnikov — delavcev za stroji,
ki vse potrpe, a so dobri kljub temu, da
toliko ne govorijo. Naše celice imajo po
nekaj kandidatov, večje po nekaj dese-
tin istih, toda vse to ni nič spričo ve-
likanskega delovnega elana in naporov,
ki jih vlagajo naši delavci za sprova-
janje nalog Partije, s čemer dokazujejo,
da so njeni in da jim je Partija vse.
Partija mora iti v širino, sprejemati
udarnike novatorje, racionalizatorje na
vasi pa poštene delovne kmete.
Naši funkcionarji tudi vse preveč po-
stavljajo izgovore, da še ta ali on ni
dovolj zgrajen. Toda kako naj se taki
delavci izgrade izven Partije, če se ne-
kateri še v Partiji težko. Človek, ki je
predan priden in požrtvovalen, njega
moramo sprejeti izgradili pa ga bomo
v okviru partijske organizacije. Nujno je,
da v sleherni tovarni, obratu, podjetju in
na vasi ustvarimo revolucionarno, bor-
beno partijsko organizacijo.
Našega komunista je treba utrjevati
ob nalogah, ga kontrolirati in mu ob
delu sproti pomagati, partijska celica
naj bdi nad njim, naj ga usmerja in
pomaga. Ze v diskusiji se je pokazalo,
da v naših partijskih celicah delajo ak-
tivno le posamezniki, da oni nosijo vso
težo dela, in ker so preobremenjeni
istega tudi ne zmorejo. Vemo pa, da je
celica borbeni štab naše vasi, tovarne
ali obrata, sekretar pa le vodja te, ki
mora naloge premisliti, kako bi se iz-
vedle, razporediti svoje sile in napra-
viti plan, kaj bodo vse njegovi člani po
vprašanju te ali one naloge izvršili. Sla-
botnim bo dal lažje delo, drugim težje
in vedno premislil, da bo dal svojim
članom take naloge, ki jih bodo lahko
izvršili. Pri nas se pa sekretarji ne za-
vedajo kaj pomenijo, ne delajo plansko
in ne zadolžujejo svojih članov za kon-
kretne naloge. Dolžnost sekretarjev je,
da razporedijo delo, nato kontrolirajo
izpolnjevanje in da pomagajo tam, kjer
je potrebna Če ne dajemo članom na-
log, jih ne moremo preveriti, ne mo-
remo spoznati, ali so delovni ali niso,
jih ne kritiziramo, niti ne hvalimo in
ob vsem tem. ga ne moremo zgraditi.
Vsaka partijska organizacija mora
dobro razdeliti delo med svoje člane,
tako da je vsakdo za nekaj zadolžen,
odgovoren. Tega sekretarji ne smejo
prezreti. Partijska organizacija mora
imeti vodstvo nad množičnimi organi-
zacijami, ne pa kakor smo iz diskusije
ugotovili, da išče sodelovanja s sindikal-
no in drugimi organizacijami. Partija je
odgovorna za delo, vseh množičnih or-
ganizacij, zadrug, za kulturno-prosvet-
no delo itd. za vse sektorje dela, jih us-
merja, a sektretar kontrolira. Le ob
konkretnih nalogah bo partijska celi-
ca tudi spoznavala delo vodstev mno-
žičnih organizacij in tako ne bo ostal
prikrit noben zavirač ali celo sovraž-
nik. Imamo pa še mnogo primerov, kjer
naša partijska organizacija prav v tem
pogledu ne gre na ostrino in v vodstva
množičnih organizacij se vrivajo po-
nekod nasprotni elementi. Danes smo
celo slišali, da ne morejo nekje do ži-
vega špekulantom, ki sedijo v krajev-
nem ljudskem odboru. Ce partijske or-
ganizacije ne bodo postavljale ostre na-
loge pred Fronto in pred druge mno-
žične organizacije, ter ljudske odbore
in ne bodo ostro postavljale mejo med
dobre, delovne in poštene na eni, ter
špekulante na drugi strani, ne bodo pri-
dobile zaupanje malih in srednjih kme-
tov. Za konkretne naloge, ki jih kdor
koli ne bo hotel izvršiti, jih bodo lahko
kot neizvrševalce programa Partije sma-
trali za sovražnike. S pravilno organi-
zacijo dela v Partiji sami. s pravilnim
prikazovanjem nalog in pa zahtevami,
da vsak naš državljan izpolnjuje naloge,
ki jih od njega zahteva izgradnja socia-
lizma. bomo lahko naši vasi diferenci-
rali in postavili ostro mejo med dob-
rimi in slabimi. Za pritisk nad vsemi,
ki nas zavirajo, pa imamo zakone, ukre-
pe ljudskih odborov — oblast, ki lahko
sleherni odpor zlomi. Prav ti sedanji
naši velikanski uspehi, ki jih imamo v
izgradnji socializma, zahtevajo da lju-
di, ki nam nasprotujejo pošljemo na
družbeno koristno delo, saj bo v socializ-
mu za nas vse boljše življenje, torej
tudi za te, ki nam danes nasprotujejo,
zato naj delajo tudi oni za izgradnjo
socializma.
Razumljivo je, da je osnova vsega
politično delo. Treba je mnogo več po-
litičnega dela, treba je seznaniti vse na-
še ljudstvo z velikanskimi uspehi, ki
smo jih dosegli, treba mu je prikazati
našo stvarnost. Ostro je treba čuvati
enotnost naše Partije, Osvobodilne fron-
te in vseh množičnih organizacij. Pod
vodstvom Partije in našega Tita bomo
kljub težavam, z močno široko, utrjeno
in enotno Partijo izgradili socializem
sami. Zato je za ta okraj in za Slovenijo
osnovna naloga utrditev partijske orga-
nizacije, potom razširitve in čiščenja in
vestno sprovajanje nalog, ki jih naše
vodstvo pred nas postavlja. (Ploskanje
s skandiranjem Tito-Partija, Mi smo
Titovi, Tito je naž).
Stran 2.
»CELJSKI TEDNIK«
Leto II. — Stev. 33.
Mi moramo danes program KP in LF dosledno izva-
jati , postaviti i vršenje tega zelo ostro in vsakomur
odprto zastaviti vprašanje: „Ali si za program Ljudske
fronte ali ne, ker to je program socializma"
GOVOR TOV. MINISTRA LESKOŠEK FRANCA
Mi smo imeli pred vojno 29 političnih
strank, med njimi tudi Komunistično
partijo. Zato smo imeli tudi 29 progra-
mov in vodje drugih političnih strank
so našemu ljudstvu mešali glave, ga pri-
dobivali iza svoje programe, alko so bili
izvoljeni za poslance in ministre, so pa
te programe usmerili v prid sebi in ne
ljudstvu. Partija je imela svoj program,
ki ga je dosledno Izvajala, se borila in
vodila ljudstvo v borbo proti onim, ki
hočejo samo izboljševati svoje položaje.
Program KP je bil revolucionaren in
komunisti revolucionarji. Razumljivo je,
da so to stranko preganjali, ker so vsi
tisti, ki so bili na oblasti, vedeli, da bi
bilo njihovega lepega življenja konec,
če bi zmagala. Na podlagi tega programa
je uspelo na Titov poziv Partiji ob pri-
liki napada fašistov na našo zemljo, mo-
bilizirati vojsko in se boriti proti fa-
šizmu — 27. 4. 1941 je bila ustanovljena
Osvobodilna fronta, ki je sprejela na-
loge Partije za svoje naloge. Partiji je
naše ljudstvo zaupalo in ji sledilo v
borbi do zmage.
Danes pa, ko smo osvobojeni in gradi-
mo socializem, pa smo v nekaterih kra-
jih tega okraja ugotovili med ljudmi
nesigurnost in nezaupanje. Mi moramo
danes program KP in Ljudske fronte
dosledno izvajati, postaviti izvrševanje
programa zelo ostro in vsakomur odprto
zastaviti vprašanje: »Ali si za program
Ljudske fronte, ali ne, ker je to pro-
igram socializma.« Na tem vprašanju mo-
ramo delati z vsemi ljudmi in čim ost-
reje ga bomo postavljali tem širše mase
delovnega ljudstva bomo navdušili zanj.
Ugotovili smo že, da naše množične or-
ganizacije ne delajo in niso dobre tam,
kjer je Partija slaba in ne išče sodelav-
cev med maso, zato delo ne gre kot je
treba. Mi imamo enoten program Fron-
te in Partije, 51etni plan, izgradnjo so-
cializma, kar vse je naše delovno ljud-
stvo navdušeno sprejelo, danes pa je
naloga, da to dosledno izvajamo in ne
odstopamo od velike delovne navdu-
šenosti kakor nekateri. Poudarjeno je
že bilo, da imamo za izvajanje progra-
ma dovolj orožja. Naša oblast, demokra-
cija, svoboda je taka, kakršne ni nikjer.
Sami veste, da se vrše volitve in da vo-
limo odposlance v Zvezno skupščino, ki
ima najvišjo oblast v naši deželi. Ker se
ne morejo poslanci vedno shajati in za-
sedati, je izvoljena vlada, ki dela v ok-
viru zakonov, ki jih je sprejela Ljudska
skupščina. To je njen izvršni organ.
Enako imamo republikanske skupščine,
ter vlade, oblastne, okrajne in krajevne
ljudske odbore, ki so izvršni organi ljud-
ske oblasti. Kakor Zvezna vlada odgo-
varja za svoje delo Zvezni ljudski skup-
ščini, kakor republikanska vlada odgo-
varja republiški, tako odgovarja krajev-
ni ljudski odbor zboru svojih volivcev.
Prav v tem je tista široka demokracija
naše ljudske oblasti, kjer lahko vsakdo,
pri oblasti sodeluje. Naši ljudje se pa
te demokracije in svobode ne poslužu-
jejo, ker ne študirajo zakonov in se po-
litično ne izobražujejo, zato se jih niti
posluževati ne znajo. Reakcija pa to
priliko izkorišča, škoduje in nasprotuje
našemu delu. Ce bi se vsak naš držav-
ljan zavedal dolžnosti, ki jih ima po za-
konu in terjal pravice, ki mu pripada-
jo, bi nam bilo delo dosti lažje. Razde-
litev višine odkupa in sploh oddaja pri-
delkov, snovanje kmetijsko obdeloval-
nih zadrug, ne bi bilo težavno, celo
nasprotno, kmetje bi sami pristopali in
navdušeno izpolnjevali svoje naloge do
skupnosti. Nismo jim znali dovolj ob-
jasnjevati veličine naše graditve in jim
nismo omogočili, da bi se dovolj po-
globili v izvedbo plana in programa. So-
cializem se danes gradi in napreduje,
naša industrija raste, gradimo velikan-
ske tovarne, ki bodo dajale stroje, kme-
tijski proizvodnji — zadrugam. Danes je
prišel tisti moment, da je industrija že
sposobna dati stroje in potrebna tehnič-
na sredstva kmetom, zato je tudi s tem
nastopil čas, da moramo preiti k pre-
obrazbi naše vasi. To pomeni, ustvariti
zadruge, rekonstruirati našo vas, po-
iskati nove oblike dela na vasi in pre-
iti na plansko gospodarstvo tudi v kme-
tijstvu. Planirati v kmetijstvu pa je mo-
goče le v zadružnem sektorju, kjer je
plan nujen, kakor v industriji. Ce pu-
stimo, da bodo kmetje delali po svoje,
ne bomo imeli dovolj hrane. 2e same
pregrade — meje ter kolovozi med nji-
vami v Sloveniji, če bi jih odstranili bi
dali preko 33 milijonov kg pšenice. Pre-
obrazba vasi, pa nam bo omogočila, da
bomo sadili razne kulture tam, kjer naj-
bolje uspevajo. Zato je postavil CK po-
trebo rekonstrukcije vasi za sedaj kot
najvažnejšo, (ploskanje in skandiranje
Tito CK, Tito Partija).
Citali ste, da smo začeli izsuševati
Skadrsko jezero, kjer bomo letno pri-
delali toliko bombaža, da bomo lahko
krili vse naše potrebe. Razen tega bomo
na tem in na drugih melioriranih pre-
delih pridelali toliko riža, da bo kmalu
v naši državi odpadlo letno na prebi-
valca 9 kg, česar nima niti ena država
v Evropi. Lijonsko polje na Hrvatskem,
ki je sedaj zamočvirjeno, bo preurejeno
v velike državne farme, kjer bodo gojili
nad 10 tisoč goved, svinj itd., obenem pa
bo zraslo na njem še toliko pšenice, ko-
likor znaša celoletni odkup v Hrvatski.
Kanal Donava—Tisa je tudi v progra-
mu in se bo začel graditi že letos, ki
ne bo samo omogočil plovbo, temveč iz-
sušil in omogočil umetno namakanje
velikih površin zemlje. Stremimo za
tem, da se organizira v zadrugah nov
način dela, strojna obdelava, s pomočjo
katere bomo z manj delovnih moči pri-
delali toliko, da bomo lahko hrano še
izvažali. Potrebno je, da ustanovimo
čimveč obdelovalnih zadrug in to čim-
prej. Kmetu je treba dopovedati in mu
objasniti, da mu je le v obedelovalnih
zadrugah zagotovljeno dobro življenje.
Pošteni kmetje se bodo pozivu odzvali.
Dosedaj ste imeli pri ustanavljanju za-
drug velike težkoče, kmetom ste prika-
zovali prednosti toda uspeli ste le v ne-
katerih krajih. Drugod so pa razni špe-
kulanti in reakcionarno nastrojeni vaški
bogataši s protiljudskimi duhovniki
vred razbijali vaše delo in poštene kme-
te odvračali od vstopa v zadruge. Pošlji-
te jih tam kamor spadajo — na druž-
beno koristno delo, da bodo tudi oni
prispevali pri graditvi naše socialistične
domovine. Pri vsem vašem delu na vasi
postavite ljudi pred dejstvo: »ali si za
socializem, ali si proti?«
Slišali smo, da se nekateri ljudje boje
vojne, drugi se zopet vesele, da bo dru-
gače. Povejte prvim, da se jim ni treba
bati, a drugim, da se zastonj vesele.
Med demokratičnimi državami ne bo
prišlo do vojne, imperialisti je tudi ne
bodo začeli, ker imajo v svojih državah
nezadovoljno ljudstvo, brezposelnost in
bedo, za vojno pa so potrebni ljudje.
Lenin je dejal, da imamo osvajalne in
obrambne vojne, a le zadnje so pra-
vične. Pravijo celo, da bo Sovjetska
zveza napadla imperialiste. Komunistič-
ne partije nimajo v programu osvaja-
nja, temveč osvoboditev vseh delovnih
ljudi. Kakor Sovjetska zveza, tudi mi ne
bi mogli napasti imperialistične zemlje,
ker bi potem lahko rekli, da smo prav
taki kot imperialisti. Pomagali pa bomo
vsem narodom na svetu, ki se bore za
svojo svobodo.
Ob gonji iz strani Kominforma imajo
naši ljudje strah, da nas bodo Rusi pod-
jarmili. Reakcija širi in izkorišča te
klevete in skuša povzročiti med našim
ljudstvom nesigurnost. Citali ste pismo
Stalina, naš odgovor, drugo pismo in od-
; govor ter resolucijo. S tem se je za-
I čelo klevetanje naše države, ki traja že
, več kot eno leto, toda sami ste se že
j prepričali kako so neresnične. Radio
Eudimpešta je poročal, da delavci v Sto-
I rah štrajkajo, toda prav nasprotno, v
Štorah delavci najčastneje izpolnjujejo
vse planske naloge in so proglašeni kot
najboljši kolektiv težke industrije v dr-
žavi. Države ljudske demokracije nas
klevetajo zato, ker gremo res hitro v so-
cializem. Lažejo svojim ljudem o delu
pri nas, ker oni socializma ne grade tako
kot mi in sam; še niso počistili z reak-
cijo kakor pri nas. Osnove tega spora
pa moramo iskati precej daleč nazaj in
zaznamujejo začetke že med vojno.
Ko so bili narodi pozvani v borbo pro-
ti fašizmu, smo šli tudi mi. Ker je bila
naša Partija prekaljena (ploskanje —
skandiranje Tito—Partija) in imela do-
bro vodstvo, so šli naši ljudje z zaupa-
njem v borbo. Centralni komiteji Partij
drugih držav pa so odšli v času oku-
pacije v Moskvo in tam kakor piščeta
pod kokljo čakali. Tako je Hitlerju
uspelo, da je v teh državah kjer niso
organizirali borbe, mobiliziral on in po-
gnal njihove narode v borbo proti Rdeči
armadi. Namesto proti fašizmu so se
borili proti Sovjetski zvezi, CK KPJ in
CK-ji republik pa so ostali med svojim
ljudstvom in bih na čelu borbe za nje-
govo svobodo in uničenje fašizma (plo-
skanje, skandiranje Tito—Partija, Tito
CeKa). Imeli smo zveze z Moskvo, ter
poročali tja naše uspehe, toda večkrat
nam niso verjeli in posebno vodstva
Partij drugih držav so pripisovala uspe-
he naše borbe drugim silam v državi.
Organizirali smo vojsko, postavili veliko
vojno silo, ki je tolkla fašizem na vsa-
kem koščku naše zemlje, saj kjer je bil
sovražnik, tam je bila tudi Fronta. Zah-
tevali smo, od Sovjetske zveze, kakor
od Anglije, Francije in Amerike, da nas
priznajo za zavezniško vojno silo. Dolgo
so kolebali, zato smo zahtevali, da poš-
ljejo k nam svoje misije, ki bodo pre-
gledale stanje in jim poročale. Na pod-
lagi tega so nas Angleži prvi priznali za
zaveznike, a šele poslednji Rusi.
Ko je bilo II. zasedanje AVNOJ-a v
Jajcu, kjer smo zahtevali republiko, so
nas opozarjali, da bomo razdražili An-
gleže in hoteli, da sprejmemo kralja.
Sprejeli smo sicer uradno nekatere
predstavnike, kot Šubašiča in Grola,
vendar smo jih kmalu izločili, (navdu-
šeno odobravanje). To so bila prva ne-
solasja med vojno.
Po vojni so nam Rusi ponudili svoje
strokovnjake — inženirje — da nam bo-
do pomagali izvršiti obnovo in graditi so-
cializem. Bili so sicer dobri, a tudi dob-
ro plačani. V pismih pa nam pravijo,
da s temi ljudmi nismo dobro ravnali
in da smo jih zasledovali, kar pa ni res.
Sami so si želeli še ostati, a Rusi so jih
zahtevali nazaj. Takoj po osvoboditvi
je bilo potrebno, da navežemo stike z
drugimi državami, zato smo sklenili po-
godbe predvsem z deželami ljudske de-
mokracije in Sovjetsko zvezo. V Češki
in drugih deželah ljudske demokracije,
kamor je potoval maršal Tito, so ga
sprejemale velikanske množice delov-
nega ljudstva s takim navdušenjem in
ljubeznijo, da so v tem res izrazile svoje
največje simpatije do velikega držav-
nika-borca. To pa njihovim vodjem ni
bilo všeč. Pogodbe so bile sklenjene
takrat, ko še nismo imeli plana, in skle-
nili smo, izvažati surovine, oni pa nam
stroje. Cim je izšel naš petletni plan,
smo sami začeli graditi tovarne in ta-
krat so oni uvideli, da nočemo biti od-
visni od nikogar, kar jim prav tako ni
bilo po godu. Zaradi povezave in enot-
nega dela, je bil ustanovljen Inform-
biro nekaterih komunističnih partij, med
njimi vseh dežel ljudske demokracije.
Molotov in Zdanov, sta na prvem za-
sedanju Kominforma priznala, da je na-
ša Partija vzor vsem ostalim. Partija je
delala pravilno, ker je naš CK s Titom
(ploskanje in skandiranje Tito—Partija,
Mi smo titovi — Tito je naš) vodil pra-
vo politiko pred vojno, med NOB in po
osvoboditvi. Zato je CK in Tito dobil
ugled pri narodih vsega sveta. Iz vse-
ga sveta posebno pa člani vodstev cen-
tralnih komitejev, kolonialnih narodov,
so prihajali v Jugoslavijo, da so izvedeli,
kako je naša Partija organizirala bor-
bo in kako je zaktivizirala najširše mno-
žice za ustvaritev svojih smotrov, da bi
se tudi oni ravnali po našem vzgledu.
Naša borba je nadaljevanje teorije
marksizma-leninizma. Najprej jemarksi-
stično teorijo razvijal dalje Lenin, po-
tem Stalin, pa tudi naša Partija, ter
Tito in Kardelj (ploskanje in skandi-
ranje Tito-Kardelj). Informbiro ipravi
sedaj naenkrat, da je naše delo pot v
revizionizem. Politbiro našega Central-
nega komiteta, je dobro odgovoril na
obtožbe, ki niso resnične. Hoteli so, da
priznamo napake za katere nas obto-
žujejo, toda mi smo jih pozvali, naj
pošljejo komisijo, ki bo pri nas na me-
stu, ne pa od daleč ugotavljala napake.
Sklicali so kominform in nas postavili
na zatožno klop, kamor pa nismo šli
(ploskanje). S pismenim odgovorom smo
pojasnili zakaj nas ni. Tako so nastale
klevete, da gremo v kapitalistične vode,
da gradimo kapitalizem na vasi (vpra-
šajo naj naše kulake, če je res itd..
itd. Zakaj druge države vpijejo na nas?
Ker sami nimajo dovolj močnih organi-
zacij, ker njihovo ljudstvo ni bilo v bor-
bi, ker so se vodje pripravljali v
Rusiji in bili od njih po osvoboditvi po-
stavljeni za ministre. Mi hočemo govo-
riti z njimi, ustvariti prave socialistične
odnose, a tega nočejo oni, ker se boje,
da bodo izgubili vpliv pri svojih naro-
dih. Narodi, ki grade socializem, pa jih
bodo k temu prisilili.
V nekaterih naših partijskih organi-
zacijah smo danes ugotovili pamanjklji-
vo delo. V njihovih deželah — razen v
SZ ne moremo govoriti o podobnih sla-
bostih, ker njihove partije ne predstav-
ljajo prave Partije Maiksa, Lenina in
Stalina. To niso partije prekaljene v
borbi in niso tako čiste in enotne kakor
je naša. Narodi ne verjamejo več svo-
jim vodstvom, ko klevetajo našo slav-
no Partijo. Ko so prišli naši sindikalni
funkcionarji v druge države n. pr. v
Češko, so prišli ponoči k njim češki de-
lavci in hoteli izvedeti, kakšno je sta-
nje v Jugoslaviji, ker ne verjamejo kle-
vetnikom. Tudi oni vodijo borbo proti
kominformbirojevcem, kakor pri nas,
ker vedo, da lažejo in ker vedo, da mi
zmagovito gradimo socializem. Albaniji
smo pomagali in dali vse kar je potre-
bovala. Dali smo ji hrano, tekstilije,
vzdrževali vojsko, gradili tovarne, če-
ravno je nam vsega tega primanjko-
valo, ker smo vedeli, da jim je pomoč
potrebna, ker sicer bi lahko padli v
žrelo inmperialistov. Danes pa ti kle-
vetniki pravijo, da jim nismo ničesar
nudili. Sami Albinci govorijo, da je bilo
prej bolje, ko jih je Jugoslavija »plač-
kala« kakor sedaj, ko jim Rusija po-
maga. Narodi teh kominformbirojev-
skih držav so na naši strani.
Naša partijska linija je pravilna, naša
pot je prava, in Tito je rekel: »Pravič-
nost mora zmagati, »v kar smo vsi pre-
pričani« (ploskanje, skandiranje — Tito
Partija).
Ko so nam odpovedali pogodbe, smo
povečali plane v naših tovarnah in smo
prvo polovico petletke z uspehom iz-
polnili v nekaterih panogah pa visoko
presegli. Orientirali smo se v druge
zemlje in tam kupujemo stvari. V Mad-
žarski, Češki in Poljski je zaradi te od-
povedi nastala brezposelnost. Mi smo
imeli v teh državah naročenih mnogo
strojev in tovarniških naprav,'od kate-
rih so nekatere gotove, druge pa le
delno. Teh naprav pa nam niso dali, ker
jim je SZ to ubranila. Pomagati si niso
znali in imajo večjo škodo kot mi, ki
smo se znašli tudi v tej situaciji. Sedaj
nam te naročene stvari ponujajo preko
drugih držav, toda mi jim odgovarjamo,
da smo te stvari že drugod naročili in
jih vzamemo le za ceno, za kakršno
smo se svoj čas pogodili. Momentalpo
so nam sicer s prekinitvijo pogodb ško-
dovali, a mi bomo plan zmagovito iz-
vršili, ker imamo dobro Partijo, dobro
partijsko vodstvo in delovno in predano
ljudstvo. Ce bodo naše partijske organi-
zacije in vse masovne organizacije de-
lale in postavljale stvari tako, kakor
sklepamo na današnji konferenci, po-
slušali direktive in navodila tov. Tita,
bomo sigurno zmagali, (ploskanje —
skandiranje Tito-Partija).
RESOLUCIJA
posvetovanja članov Okrajnega komiteta KPS Celje-mesto in okolica, sekre-
tarjev osnovnih partijskih organizacij in funkcionarjev sindikalnih organizacij
— članov Partije okraja Celje-mesto in okolica.
Na podlagi sektorskih konferenc s člani in kandidati KP, predstavniki
organizacij OF in ostalih masovnih organizacij, predstavniki ljudske oblasti,
katerim je prisostvoval član Politbiroja CK KPJ in minister zvezne vlade tov.
Leskošek Franc, ter na podlagi poročil in diskusije na današnjem posvetovanju
ugotavljamo naslednje:
Sklepi II. plenarnega zasedanja CK KPJ in CK KPS o možnosti in nujnosti
hitrejšega tempa v izgradnji socializma na naši vasi so razgibali zanimanje naj-
širših kmečkih množic za vstop v kmetijsko-obdelovalne zadruge. Ta priprav-
ljenost kmetov se je izražala v ustanovitvi sedem novih KOZ v okraju Celje-
okolica in treh KOZ v okraju Celje-mesto. Z ozirom na pripravljenost kmetov
je to minimalni uspeh. Vzrok temu je oportunizem mnogih članov osnovnih
jiart. organizacij, ki so dopustili, da se je to razpoloženje marsikje razblinilo
pod vplivom reakcionarnih kul^ških in špekulativnih elementov na vasi in
protiljudske duhovščine. Ta oportunizem se odraža v nedelavnosti mnogih va-
ških partijskih organizacijah in v nezainteresiranosti do izgradnje socializma
v industrijskih partijskih organizacijah, ki so posvetile premalo pažnje odločni
borbi proti socialno-demokratskim elementom in njihovih tendenc v industrij-
skih in drugih podjetjih. Takšen oportunističen stav so potrdile industrijske
partijske organizacije tudi s tem, da niso posvetile skoraj nobene pozornosti
najaktualnejšemu študiju v zvezi s socialistično preobrazbo naše vasi, kot n. pr.
študiju vzornih pravil kmetijsko-obdelovalnih zadrug, zakonu o zadružništvu,
novemu zakonu o ljudskih odborih itd. Partijske organizacije na vasi in v
industriji se niso resno zanimale za delo Fronte in ostalih množičnih organi-
zacij, zaradi česar so se lahko vrinili v vodstvo teh organizacij malodušni in
oportunistični elementi, ki so dopuščali aktivnost kapitalističnih ostankov na
vasi, ki vidijo prav v besni informbirojevski gonji svojo zaslombo. Zaradi ne-
sodelovanja med partijskimi organizacijami, Fronto in ostalimi političnimi
organizacijami s KLO-ji so prišle navedene slabosti tako daleč, da v številnih
osnovnih organih ljudske oblasti — KLO-jih dejansko izvršujejo oblast le pred-
sednik, tajnik in administrator KLO-ja ali pa celo samo eden od teh treh, ker
so od ljudstva izvoljeni funkcionarji ljudskih odborov ignorirali aktivno
udeležbo v upravljanju in izvrševanju od ljudstva postavljenih jim dolžnosti.
Zbori volivcev se niso sklicevali po več mesecev. Ta oportunizem se je polastil
osnovnih partijskih organizacij samo zaradi tega, ker so iz ene strani premalo
posvečale pažnje čiščenju lastnih vrst, z druge strani pa sprejemanju v članstvo
in kandidaturo zdravih elementov iz vrst delovnih kmetov, delavcev-udarnikov,
racionalizatorjev in novatorjev.
Na podlagi teh in tem sličnim ugotovitvam, partijsko posvetovanje spre-
jema sledeče sklepe:
1.	Vse osnovne partijske 6rganizacije naj temeljito prečistijo svoje vrste in
izločijo vse omahujoče in oportunistične elemente, kar naj ima za posledico dvig
revolucionarnosti in jasnejšega razrednega gledanja na razvoj. Statut in pro-
gram KPJ je treba dosledno izvajati. Vzporedno s čistko pa morajo osnovne
partijske organizacije učvrstiti in razširiti svoje vrste z novimi delovnimi in
poštenimi ljudmi — člani OF — na vasi iz vrst delovnih kmetov, v industriji in
podjetjih iz vrst delavcev — proletarcev.
2.	Vključavanje odvišne delovne sile s podeželja v proizvodnjo je eden od
osnovnih in najvažnejših pogojev za izgradnjo socializma, zato morajo partij-
ske organizacije nuditi stalno pomoč organom ljudske oblasti pri mobilizaciji
delovne sile. Ravno tako morajo nuditi vsestransko pomoč pri izvajanju in izvr-
ševanju gospodarskih uredb in ukrepov.
3.	Velikanski uspehi delovnih množic pri izvrševanju nalog petletnega plana
zahtevajo ostrejši kurz proti razrednemu sovražniku. Z doslednim izvajanjem
ukrepov ljudske oblasti je treba onemogočiti in odločno streti vsak poizkus
sabotaže in delovanja sovražnika izgradnje socializma, kjer koli se pojavi.
4.	Za dosledno izvrševanje nalog Partije je potrebno, da osnovne partijske
organizacije ponovno preštudirajo sklepe V. kongresa KPJ in pozive politično
delo z množičnimi organizacijami, katerih čistost, enotnost in delavnost mora
biti vsakodnevna skrb članov Partije. Partijske organizacije morajo skrbeti, da
bodo člani OF, ZB, AFŽ, LMS in drugih množičnih organizacij izpolnjevali
svoj statut in izvrševali program, ki je istočasno tudi — program Partije.
5.	Partijske organizacije v industrijskih in drugih podjetjih morajo poži-
veti politično delo v sindikalnih podružnicah tako, da bodo sindikalne organi-
zacije in delavci postali glavna opora ljudske oblasti in Fronte, ne samo pri
izgradnji socializma in izvrševanju petletnega plana v proizvodnji, temveč tudi
pri socialistični preobrazbi naše vasi.
6.	Partijske organizacije morajo preko množičnih organizacij skrbeti, da
bodo ljudski odbori postali resnični predstavniki ljudske oblasti, kar velja pred-
vsem za osnovne organe naše ljudske oblasti — KLO-je. Zbori volivcev, kjer
prihaja demokratičnost naše vasi najbolj do izraza, se morajo redno sklicevati,
na njih mora KLO dajati poročilo o svojem delu in razpravljati o vseh go-
spodarskih in drugih aktualnih vprašanjih in ukrepih.
7.	Utrditev in razširitev dosedanjih kmetijsko-obdelovalnih zadrug ter usta-
navljanje novih morajo partijske organizacije smatrati kot stalno in najvaž-
nejšo nalogo.
8.	Za pravilno razumevanje in izvajanje vseh sklepov je potrebno, da po-
svetijo osnovne partijske organizacije več pozornosti študiju, ki mora biti pri-
meren ideološkemu nivoju posameznih partijskih organizacij oziroma članov
in ki naj predvsem sloni na proučevanju zgodovine naših narodov, zgodovine
in poti naše Partije. Še posebno pozornost je posvetiti ideološki vzgoji kan-
didatov.
9.	Boljša povezanost in medsebojno sodelovanje partijskih organizacij okraja
Celje-mesto in Celje-okolica naj omogoči še hitrejše in dosledno izvajanje na-
log, ki jih postavlja pred nas naš CK s tov. Titom na čelu — predvsem pri re-
konstrukciji našega kmetijstva in socialistični preobrazbi naše vasi.
To partijsko posvetovanje mora predstavljati za slehernega člana Partije
obeh okrajev temeljito prelomnico v delu. Bolj revolucionarno in dosledno iz-
vajanje sklepov in nalog Partije naj pride do izraza v delovanju organov naše
ljudske oblasti, frontnih, sindikalnih in ostalih množičnih organizacij, v hitrej-
šem ustanavljanju kmetijsko-obdelovalnih zadrug.
Naj živi maršal Tito!
Naj živi CK KPJ!
Naj živi socialistična Jugoslavija!
»Izražam zeljo vseh, da bi tov. minister kot
najbližji sodelavec maršala Tita In član
politbiroja CK KPJ izročil našemu ljubemu
voditelju pozdrave vseh komunistov mesta
Celja In okolice, kakor tudi vseh članov
Osvobodilne fronte."
Tov. Ocvirk Ivan, sekretar okrajnega
komiteta KPS Celje-okolica, se je ob
zaključku posvetovanja zahvalil tova-
rišu ministru Leskošku z naslednjimi
besedami: »Tovariš minister je kot res-
ničen ljudski poslanec v času svojega
dopusta prišel med nas in nam poma-
gal ugotoviti napake naših partijskih
in frontnih organizacij. Po štirinajstih
dneh njegovega bivanja med nami že
beležimo večje uspehe po vsem našem
terenu. Izkušnje, ki smo jih pridobili
in njegove nasvete, pa bomo pri na-
daljnjem delu vestno uporabljali. Naj-
lepše se bomo oddolžili tov. ministru
za njegov trud, ko bomo delo v partij-
skih in množičnih organizacijah vse-
stransko izboljšali. Kakor nas je 1.1941.
kot sekretar CKKPS povedel v borbo
proti fašizmu pod vodstvom Tita (na-
vdušeno odobravanje in skandiranje
Tito—Luka), tako bomo sledili njego-
vemu glasu tudi sedaj in še odločneje
stopili v borbo za izgradnjo socializma.
Resolucija in sklepi, ki smo jih danes
sprejeli, so zakon za vse komuniste me-
sta Celja in okolice, prenesti jih mora-
mo v naše vasi, tovarne, obrate in grad-
bišča.«
»Izražam željo vseh, da bi tov. mini-
ster kot najbližji sodelavec maršala Ti-
ta in član politbiroja CKKPJ izročil
našemu ljubemu voditelju pozdrave
vseh komunistov mesta Celja in oko-
lice, kakor tudi vseh članov Osvobodil-
ne fronte.« (Navdušene ovacije maršalu
Titu, CK-ju in ministru Leskošku.) —
Tov. minister pa je odgovoril: »Poročal
bom tovarišu Titu o vašem delu in na-
pakah in mu tudi povedal, da ste odloč-
no sklenili popraviti vse pomanjkljivo-
sti in še aktivneje povesti ljudstvo v
borbo za socializem.«
FRONTOVCI TERENA JOŽEFOV HRIB
SO S PROSTOVOLJNIM DELOM
IZKOPALI KANAL PRI
OTROŠKIH JASLIH
Pod Kalvarijo so v bivši Simovi
hiši otroške jasli za področje terenske-
skega odbora Zavodna. Ta hiša ni imela
odvodnega kanala, ampak samo poni-
kovalnico. Pri sedanji večji uporabi vo-
de v otroških jaslih ponikovalnica ni
več zadostovala. Nastajalo je okrog hi-
še močvirje, kjer so se pričeli rediti
komarji. Temu se je moralo odpomoči
z izpeljavo kanala. Na pobudo predsed-
nika terenskega odbora tov. Kocjana
so sklenili frontovci to opraviti s pro-
stovoljnim delom. Izkopali so 1.80 me-
tra globok in 20 metrov dolg jarek za
odvodne cevi in ga zvezali s kanalom
Tovarne perila. Za delo je bilo izvrše-
nih 680 ur. Da se ni motil promet na ce-
sti, je bilo >potrebno tudi nočno in ne-
deljsko delo. Sedaj bodo položili cevi,
nakar se bo delo skončalo. Frontovci
imajo v načrtu še nekatera prostovolj-
na dela, ki so na območju terena nuj-
no potrebna, med njimi ureditev krož-
ne ceste okrog Jožefovega hriba, ki je
zaradi ne vzdrževan j a v slabem stanju.
leto II. — Štev. 33.
»CELJSKI TEDNIK«
Stran S.
Pohitimo s pripravami
za obiranje hmelja
V	prihodnjih dneh bo spet zaživelo v
Savinjski dolini — pričelo se bo obi-
ranje hmelja. Po naših hmeljiščih bosta
odmevala pesem in smeh, urne roke
obiralcev pa bodo polnile košare, vre-
če in koše z »rožco«, kakor s ponosom
naziva j o hmelj naši hmeljarji. Pa ga
tudi upravičeno tako imenujejo, saj
predstavlja hmelj za naše hmeljarje,
kakor tudi za vso državo bogat vir do-
hodkov. Je med najboljšimi na svetu in
nam prinaša dragocene devize s kate-
rimi bomo v inozemstvu lahko nabavili
stvari, ki so nam najbolj potrebne za
gospodarsko izgraditev naše države.
Naši hmeljarji, ki so vložili mnogo
truda, da so pridelali lep hmelj, so le-
tos s skrbjo vpraševali, ali bodo lahko
ta pridelek tudi pospravili, kajti za obi-
ranje so odvisni od tuje pomoči. Potreb-
no jim je mnogo pridnih in vajenih rok,
potrebno jim je okrog 12.000 obiralcev.
Vprašanje obiranja hmelja je zlasti
važno zaradi tega ker ne smemo zamu-
diti niti enega dneva in moramo pričeti
z obiranjem takoj, ko dozori.
V	stari Jugoslaviji vprašanje obiral-
cev ni bilo pereče, kajti ljudi, ki so
težko prišli do dela in zaslužka je bilo
na pretek. Danes, ko s hitrim tempom
gradimo našo industrijo, pridnim ro-
kam ni treba iskati dela. Danes je polo-
žaj ravno obraten, delo išče pridnih rok
zato je postalo vprašanje delovne sile
in tudi obiranja hmelja, ki sicer le za
kratek čas, to je za 10—14 dni sezon-
sko zaposli veliko število delovne sile,
res vprašanje. Kajti mnogo tistih ljudi,
zlasti pa žensk,; ki so z vseh strani pri-
hajale leto za letom obirat hmelj, se
je vključilo v stalno delo in letos ne
bodo mogli priskočiti na pomoč našim
hmeljarjem.
Toda vprašanje obiranja hmelja letos
ne sme biti in tudi ne bo vprašanje,
ki ga nebi mogli rešiti. Z uspehom re-
šujemo še vsa težja vprašanja in tudi
naših hmeljarjev ne bomo pustili brez
pomoči, za kar nam jamči naša ljudska
oblast in naše množične organizacije.
Obiralci, ki so se že dogovorili s
hmeljarjem, naj gredo kot vsako leto
direktno k njemu. Vsi ostali, zlasti pa
obiralike in obiralci, ki se doslej še niso
odločili in dogovorili s posameznimi
hmeljarji, pa bi lahko še šli obirat, naj
pridejo sami ali v skupinah, ki jih bodo
zbrale domače množične organizacije v
Žalec. Tu bodo iz centra dodeljeni po
potrebi posameznim hmeljarjem in bo-
do imeli popolnoma enake pogoje, kot
obiralci, ki so že domenjeni direktno s
hmeljarji. Imeli bodo pri kmetu stano-
vanje in hrano ter plačo za izvršeno
delo. Obiralci bodo dobili poleg plače v
denarju tudi plačo v bonih in sicer pri
celodnevni hrani od mernika nabranega
hmelja po 4 din v bonih in 7 din v
denarju, brez hrane pa 4 din v bonih
in 10 din v denarju.
Poleg bonov, ki jih dobi hmeljar za
obiralce, bo dobil tudi bone za osebno
uporabo, po lestvici, ki jo objavljamo.
Opozarjamo na to, da dobe hmeljarji,
za kvalitetno blago 100 odstotkov višjo
vsoto bonov.
Kmetijske zadruge bodo poskrbele,
za nabavo vseh vrst industrijskih iz-
delkov, tako da bodo obiralci že na licu
mesta lahko nabavili blago za svoje bo-
ne.
Na pomoč našim hmeljarjem so že
priskočile naše pionirske organizacije,
ki bodo delale po brigadnem sistemu in
bodo poleg dela poskrbele tudi za okre-
pitev in oddih, Za delo pa bodo prejeli
pionirji, ki bodo delali v brigadi in jih
bo ista tudi oskrbovala, le denar brez
bonov.
Naša ljudska oblast in množične orga-
nizacije kličejo vse, zlasti pa vajene
obiralce, da pridejo tudi letos in po-
magajo našim hmeljarjem. S tem bodo
koristili skupnosti, dobili pa bodo tudi
sami lepo nagrado za svoje delo v bonih
in denarju. Čim bo obiranje končano
bodo odšli obiralci spet na svoje do-
move.
Lestvica za stimulacijo
v bomh hmeljarjem
Do 50 kg pridel. 500 din v bonih
od 50 —100 kg „ 1000 din „ „
100—200 'kg „ 1500 din „
200—300kg „ 2000 din „ "
300—500 kg „ 2500 din „ „
500—700 tog „ 3000 din „
700—900 tog „ 3500 din „
nad 900 kg „ 4000 din „
Stimulacija se 100% zviša za tiste
hmeljarje, ki pridelajo nad 75% 1. in 2.
vrste hmelja.
Vsota bonov, ki jih lahko dobi hme-
ljar, ne sme presegati din 8000.—. V
to vsoto se vračunajo tudi že prejeti
boni.
Boni po navedeni lestvici so namenje-
ni za osebno uporabo hmeljarjem, kajti
bone za stimulacijo hmeljskim obiral-
cem so hmeljarji na svoji izredni skup-
ščini v Žalcu že oddvojili in se bodo
izplačevali iz posebnega fonda.
Delovni kolektiv Železarne Štore si je po-
novno priboril naslov najboljšega med
zelezarji	y soboto so prvič stopili železo
v dveh novih kupolnih pečeh, ki
so |ih zgradili brez tuje pomoči
Za visoko priznanje delovnemu ko-
lektivu Železarne Štore, ki je ponovno
prejel prehodno zastavo zvezne vlade
in naslov najboljšega kolektiva črne
metalurgije, so kovinarji v Štorah zve-
deli v času, ko so zabeležili novo po-
membno delovno zmago. Tisti dan so v
novozgrajenem traktu livarne končali po-
slednja dela pri gradnji dveh novih ve-
likih peči-kupolk in sušilnih peči, iki
predstavljajo prvo večje delo kapitalne
graditve v tej železarni. Stari obrati že-
lezarne v Štorah potrjujejo ob vsakem
koraku, da so njeni bivši lastniki imeli
pred očmi samo en smoter, s čim manj-
šimi investicijami iz podjetja izvleči čim
večje dobičke. Ob pogledu na stare na-
prave, se je marsikdo vprašal, ali je res
mogoče v teh skromnih pogojih doseči
tako pomembne uspehe, kakor so jih do-
segli kovinarji v Štorah. Naporov so va-
jeni, saj so v zadnjih letih že marsikaj
zboljšali in vse potrebno napravili sami.
»iStroji delajo prepočasi«, se večkrat
pritožujejo valjarji in livarji, ki skupaj
s tehniki in inženirji dajo vse iz sebe,
da kljub težavam, ki nam jih skušajo
povzročiti države informbiroja, izpolnijo
in presegajo planske naloge.
O uspehih martinarjev pod vodstvom
nosilca reda dela II. stopnje tov. Razin-
gerja smo že ponovno poročali. Prisilili
so stare peči, da so dale od sebe maksi-
mum proizvodnje: 4 in celo 5 šarž dnev-
no. Težko je reči, kdo je med martinarji
najboljši. Svojo vztrajnost so ponovno do-
kazali. Produkcija ni padla niti tedaj, ko
se je pokvaril elevator in so morali pre-
našati gorivo v vrečah. V borbi za plan
so zrasli odlikovanci z medaljo dela Stan-
ko Razinger, Avgust Plajh, Mirko Ker-
štajn in Miha Tacar. Brž ko je prvo me-
sto v železarni zavzela martinarna, se je
razvilo tekmovanje, v katerem noben
obrat ni hotel biti poslednji. Prva je za
martinarno izpolnila plan valjarna, ki je
dala 39 udarnikov in povečala povprečno
storilnost posameznika za 15 ton.
Najbolj pa se je borba zaostrila v li-
varni, kjer so delavci šteli dneve, ko bo-
do v novem traktu lahko popolnoma raz-
vili svojo delovno sposobnost. Livarja
Beno Trbovc in Šime Čulina sta s pravo
ljubeznijo vzdrževala staro kupolko, da
je dala iz sebe planirano proizvodnjo.
Tudi večkratni udarnik Stanko Mauer in
drugi so prispevali svoj delež k uspehu.
Marsikaj so v delovnem postopku zbolj-
šali po predlogih tovarišev Žoharja, Kom-
polška in Gorjupa.
Lani so prvič začeli izdelovati velike
valje za valjanje pločevine, za papirnice
in druge obrate. Našli so pravo zlitino,
ki daje vrhnji plasti zahtevano trdoto,
hkrati pa valju potrebno elastičnost. Tu
sta največ truda vložila tov. Povalej in
Kocjančič. Doma izdelani valji prav nič
ne zaostajajo za uvoženimi. Toda v sta-
rih kupolkah niso mogli pripraviti dovolj
litine za velike in še težje valje, ki so
potrebni našim tovarnam. Zato so se s
tem večjo vnemo lotili gradnje dveh no-
vih velikih kupolk.
Obe novi kupolki, ki bosta povečali
proizvodno zmogljivost livarne za 25%,
sta že zgrajeni. Vzporedno sta zrasli dve
novi sušilni peči za modele. Vrhova obeh
novih kupolk se zmagovito dvigata nad
betonski krov. Že v petek je v kupolkah
zagorel koks. Inž, Herič in mojster Ma-
jerle sta dala delavcem še poslednja na-
vodila za slovesen začetek obratovanja v
soboto. Čeprav sta ti prvi kupolki izde-
lani v celoti v domačih delavnicah, nihče
ni dvomil v njihovo sposobnost. Največ
dela je dalo valjanje do 400 kg težkih
sestavnih delov novih velikih peči. Tu
sta se odlikovala udarnika Stanko Zupan_
in Franc Tajgmajster. Pri montiranju šar-
žernih naprav pa se je odlikoval Filip
Hrastnik. Tesarji pod vodstvom Alojza
Vodeba so komaj našli dovolj visoke
smreke za oder, da so lahko dovršili dela
na vrhu peči. Veliko zaslugo pa imajo
tudi zidarji, ki so gradili temelje in obzi-
davali notranjost kupolk.
Čeprav so bile včasih resne težave, je
postavljanje kupolk in zidanje peči kaj
hitro napredovalo, Tridesettonski žerjav,
ki je bil naročen na Madžarskem, ni pri-
spel. Delavci so spoznali, da se morajo
nasloniti na lastne sile. Kovači so popra-
vili in prilagodili stari žerjav, ki bo po
zaslugi Jožeta Poklška in Karla Tovor-
nika kmalu lahko posluževal kupolke. Se-
daj hitijo, da dogradijo tudi dvoriščno 25-
tonsko žerjavovo progo za prenašanje to-
vorov do livarne. Elektromonterji pod
vodstvom Stanka Lužariča pa so izdelali
nadomestne dele za elektrifikacijo obrata
in predelali stare transformatorje.
Novi kupolki bosta omogočili proizvod-
njo težkih valjev za razne panoge indu-
strije, za valjanje železne pločevine, ba-
kra, papirja itd. V soboto dopoldne je bila
v novi livarni pomembna slovesnost, ko
so iz litine novih kupolk odlili prve ko-
kile, namenjene železarnama v Zenici in
Smederevem, Slovesnosti so se udeležili
delavci iz vseh oddelkov. Ko so pod vod-
stvom livarskega mojstra Šime Čulina pre-
stregli prvo litino, je glavni inženir
tovariš Herič v kratkem govoru podal
pregled doseženih uspehov. Obe kupolki
kakor tudi dušilni peči smo v celoti izde-
lali doma po načrtih domačih strokov-
njakov. Sedaj bo livarna lahko začela vli-
vati tudi 15-tonske valje za potrebe na-
ših tovarn, kar bo velik prispevek k osa-
mosvojitvi naše industrije od inozemstva.
Inž. Herič je izrekel svoje priznanje za-
služnim štorovskim mojstrom in delavcem,
ki so pri postavljanju novih peči z vztraj-
nostjo in prizadevnostjo premagovali vse
težave. Izdelali so številne dele, ki bi
jih morali prejeli iz informbirojevskih
držav. iS tem so ponovno dokazali, da
gredo kljub oviram trdno po poti, ki nam
jo je pokazalo vodstvo Partije s tovari-
šem Titom na čelu, da gredo po poti so-
cializma. S takšnimi delavci se bo ko-
lektiv železarne lahko brez bojazni lotil
novih velikih nalog. Skromno slovesnost
v livarni so zaključili z vzkliki tov, Titu
in Partiji ter z obljubo, da bodo vztrajno
nadaljevali borbo za nove tone jekla.
OBVESTILO PIONIRJEM, KI BODO ŠLI
NA OBIRANJE HMELJA
Mestni pionirski štab naroča vsem
pionirjem, ki so se že prijavili in se
nameravajo še prijaviti za brigado, ki
bo odšla v Savinjsko dolino, da bo
zbor brigade 17. avgusta ob 7. uri zju-
traj pred Mestnim komitetom LMS,
Pionirji naj bodo opremljeni z nasled-
njim: odjeja (deka), rjuha, perilo, ob-
leka za delo, poluver, kopalne hlače,
porcija in jedilni pribor, ves potreben
material za osebno higijeno, šivalni pri-
bor, pionirsko ruto in pionirsko značko.
Poleg osebnih stvari naj vsak prinese
s seboj košarico za obiranje hmelja, v
katero naj ima vloženo vso osebno prt-
ljago. Kdor ima možnost naj prinese s
seboj tudi vrečo.
Zadnji dan vpisa v pionirsko delovno
brigado je 16. avgusta na MK LMS,
terenski odbori naj dostavijo popise pio-
nirjev, ki so na njihovem teritoriju.
V petih dneh je brigada „Potočnik Ro-
mana" nasekala nad 1000 prm. drv
Drugega avgusta so brigadirji člani
sindikata iz Celja in okolice odšli se-
kat drva v gozdove na Boč. Brigada
šteje 135 ljudi in nosi ime tajnika Glav-
nega odbora sindikatov Slovenije. Bi-
vališče ima na zelo lepi razgledni točki
od koder gledajo vsak večer okrog se-
be morje drobnih lučic, ki se svetijo iz
hiš bližnjih in daljnjih vasi. Brigada je
razdeljena na tri čete in vsaka četa na
štiri desetine. Komandant brigade je
tov. Drvarič Štefan iz Mohorjeve tiskar-
ne. Lepo imajo urejeno evidenco o
dnevni produkciji brigade, čet in po-
sameznikov. Vsak večer se vrši bri-
gadna konferenca, na kateri objavljajo
rezultate posameznikov, desetin in čet
in podeljujejo prehodne zastavice. Ta-
koj od prvega dne se je pričelo v bri-
gadi tekmovanje. V tem tekmovanju se
je dosedaj najboljše izkazala tretja de-
setina, ki jo vodi tov. Krajnc Adolf, de-
lavec iz Cinkarne. Ta desetina je pre-
segla normo za 20%. Najboljša je pa
bila prva četa, ki jo vodi tov. Branko
iz Dobrne, na zadnji konferenci pa je
dobila prehodno zastavo druga četa.
Najboljši brigadirji so tov. Pusen Stan-
ko iz železnice, Klančnik Jurij in pa
Krajnc Adolf. Rezultat tega tekmova-
nja je, da je brigada kljub vsem po-
manjkljivostim in začetnim težavam v
prvih petih dneh nasekala nad 1000 pr.
metrov bukovih drv. Ti dosedanji re-
zultati dela so dokaz, da bo brigada
svoj plan tudi 100% izvršila le, če bo
Gozdna uprava iz Poljčan oskrbela bri-
gado s potrebnim orodjem.
Proti večeru je bilo. Brigadirji so se
vračali iz vseh strani domov iz dela.
Med njimi so nosili najboljši prehodne
zastavice, komandirji čet so prihajali
s poročili o doseženih rezultatih, vsak
je bil radoveden, katera četa bo to-
krat dobila prehodno zastavo. Dežurni
je poklical brigado k večerji. Po ve-
čerji je bil kratek zbor, kjer je bil po-
dan notranji in zunanji politični pre-
gled, nato so pa brigadirji odšli vsak
po svojem opravku, eni pripravljat
orodje za drugi dan, drugi se umivat.
Tov. Gmajner Franc in bolničarka Mil-
ka iz Dobrne ter Polanc Milan so vzeli
kitaro in pod jablano zapeli par slo-
venskih pesmi. Ura je bila devet, čas
je bilo za počitek. Drugo jutro je po
vstajanju ob 4. uri dežurni obvestil ko-
mandanta, da je več kot polovica bri-
gade že pred vstajanjem šla na delo.
Ti so bili večinoma iz tretje čete, ker
so se obvezali, da bodo drugi dan tako
delali, da bo njihova četa najboljša.
Tudi za kulturno delo je preskrbljeno.
OSS Poljčane bo organiziral za to ne-
deljo kulturno-umetniško skupino, ki
bo v brigadi uprizorila igro »Težka ura«.
Tako delajo naši člani sindikata tudi
v gozdovih Boča za plan.
Frontovci Dolgega polja so
2e presegli svojo letno
obveznost v prostovolj-
nem delu
Člani Ljudske fronte terena Dolgo po-
lje so za leto 1949 planirali 10.000 ur
prostovoljnega dela.
Ob sodelovanju vseh množičnih or-
ganizacij je bil kancem meseca julija
plan ne samo dosežen, temveč je celo
presežen za 808 ur. Ta uspeh hočejo še
povečati z izboljšano organizacijo za-
vedajoč se velikega pomanjkanja de-
lovne sile na vseh sektorjih dela pri iz-
vedbi petletnega plana in čimprejšnje
izgradnje socializma v FLRJ.
(Vlado Habjan)
Znojilske kobule so dobile svojo ceno
(Odlomek iz cikla: Ljudje v Znojilah)
Mali železni zvon je pojemajoče in
neenakomerno brnel nad znojilstoimi in
ravnjanskimi hmeljišči, ki so se rahlo
kazala izza jutranjega somraka in me-
gel leno se izgubljaj očih v zraku. Po
dolini je rezko zatulila lokomotiva in
hupa je odrdrala z vozovi ob Savinji
proti mestu.
Završnik je hodil bos po dvorišču in
budil fante naj vstanejo. Nejevoljen je
pograbil polno pest peska in ga zalučal
v planke kozolca, ker se mu Francelj
ni hotel oglasiti. Nerazločen mrmrajoč
odgovor je staremu zadoščal, da je fant
zibujen in da bo prilezel kmalu na
spregled iz sena v katerega se je zaril
pred kakšnima dvema urama, ko je
prišel z drugimi od potepa. Pred hlev-
\ skimi vrati je Završnik vtaknil rosni
nogi v stare škornje ki jim je že davno
odrezal golenici. Stopil je v hlev in na-
to na pod, da vrže živini sena; mimo-
grede pa je z nogo podrezal v Drejčeve
in Ivanove Podplate, ki so moleli izpod
odej. Renče je zabrundal: »Ali bo kaj
ali nič? Zvečer se ne spravite spati,
zjutraj pa ne vstanete!«
Pretegovaje so lezli fantje iz poda in
kozolca, si pobirali nevšečne bilke iz
las in izza srajce. »Dajmo, dajmo!« je
priganjal stari in hitel vleči iz ropotar-
nice brizgalno za hmelj ter naročal fan-
tom: »Andreje napreži Bistro in pojdi
na postajo po premog, da bomo imeli s
čim sušiti hmelj; ko se vrneš pa pojdi
po obirovke v Cemšenik, Francelj in
Ivan, vidva bosta pa v hmelj šla. Spet
ga bo treba oibrizgati: rja in peronos-
-pora se ga na novo prijemljeta; če ga
zdaj ko zori zanemarimo, bo imel slabo
ceno.«
Najmlajši Ivan je nosil v veliki sod
z odbitim dnom vodo ter pripravljal
bakreno apno in galico za brizganje
hmelja. Francelj in Završnik sta se u-
kvarjala z brizgalno. S sodom vred sta jo
naložila na voz, vpregla kobilo, ki so ji
zaradi starosti rekli kar Stara, in po-
gnala skozi vas.
Po razriti, mehki, vaški cesti, iz ka-
tere so raztreseno štrleli okrogli vodni
kamni, podobni ovčjim glavam, je sun-
koma sem ter tja poskakoval lahek
voz. Brizgalna mešanica v sodu na vo-
zu je zdaj pa zdaj pljusknila preko ro-
bov po Ivanu. Ta je sedel na skočnici
voza ter metal kamne na domačega
psa Sultana, ki je tekel za vozom.
Pred zadrugo na drugem koncu vasi
je stala gruča, povečini ženske in ča-
kala, da odpro. Završnik je pridržal
kobilo za uzdo in vprašal, kaj da čakajo.
»Kaj ne veš, da se dobi za hmelj akon-
tacija in tudi boni?« mu odvrne bliž-
nji.« Ta ni slaba,« meni Završnik in po-
žene Staro sam sebi govoreč: »Denar
bom rabil za obirovce, brez bonov pa
tudi nič ne dobiš.«
Med samimi hmeljišči na gmajni so
tudi drugi razkladali brizgalne in hi-
teli, da še zadnjič oškrope živozelene
rosne kobule, ki so se v jutranjem son-
cu zlatile na visokih hmeljevkah. Ivan
j a pognal konja, Francelj motor briz-
galne, naravnaval cev in že je udarila
iz nje gosta prašina zelenosive megle
ter ovila in oškropila sadež za sadežem
Kovinska barva je sedala po svežem
zelenju, konju in njiju. Stari je še na-
ročal, da naj dobro oškropita vrhove.
Fanta ga nista več slišala. Ropotanje
stroja in pršeče udarjanje iz cevi jima
je sedalo na ušesa, da sta ga preslišala
in se izgubljala v dolgih rižah hmelje-
vega nasada. Na hitro ga je Završnik
znova ocenil in sam pri sebi računal ko-
liko mu bo letos vrgla rožica ter zavil
nazaj v vas pred zadrugo.
Tam se je že začelo. Denar in bone
so že skoro vsi dobili. Ženske so hitele
druga drugi razlagati, kaj bodo kupile
in pritiskale na vrata zadružne proda-
jalne, ki so bila preozka, da bi lahko
celo gručo naenkrat sprejela. Završnik
je že stopil v pisarno, povedal koliko
bo imel hmelja, vzel denar in bone ter
pristopil k možem, ki so zunaj ugibali,
če bo trgovec Strle hotel dati sušilnico,
ki je največja v soseski. »Cela zadruga
bi lahko v njej sušila,« je menil Tra-
tar.
»Saj je član zadruge, bo vendar pu-
stil,« reče Završnik.
»Pri Strletu nikoli ne veš koliko je
ura,« je dejal Tratar in se obrnil k Za-
larjevemu Franclju, ki je bil predsed-
nik zadruge. »Ti pojdi k njemu in se
pogovori ž njim.«
»Ne bo treba,« pravi Francelj, »saj
gre po zavrtih k nam; najbrže je name-
njen po bone in denar za obirovce.«
»Bo vreme?« pozdravi Strle.
»Kaže, da bo,« mu odvrnejo nekateri.
»Greš tudi ti po denar?« ga vpraša
Tratar.
»Grem,« pravi Strle. »Govore, da bo
ves nakup prevzela zadruga in da se
dobi denar tudi v naprej. Vidiš, tako se
časi Obračajo: nekoč sem jaz posojal
denar, zdaj ga pa sam iščem.«
»No, no, tako hudo pri vas še res ni!
Nas poglejte, nas! Same koče imamo,
eno ali dve njivi pa ne tarnamo tako,«
se vmeša Zalar. »Kupili ste že marsi-
kaj, popravili in dvignili hišo. Suhega
denarja res nimate, a čez teden, dva
boste dobili za hmelj skoraj toliko kot
mi vsi.«
»Saj imam tudi največji davek v va-
si; tega bom moral tudi sam plačati.
Nihče mi pri tem ne bo pomagal! Nič
ne rečem, če bi se kaj zaslužilo kot
včasih. Trgovine in gostilne nimam več,
hmelj bo pa tudi zadruga pokupila.«
»Še bog, da je tako,« se oglašajo eni.
»Včasih, ko si že tlačil hmelj v bale ni-
si vedel prave cene; zdaj pa ti denar
še na račun ponujajo in naprej povedo
ceno.«
»No, veš kaj, Strle,« reče Završnik,
»tega si ne želim več, da bi prodajal
hmelj po dva kovača, ali pa še ceneje.
Saj veš kako je bilo, ko so si Gold-
sohmid, Preinfalk in drugi nemški Židi
redili trebuhe na naše račune. Tistega
krmežlj avozvitega Preinfaltoa si še ti
vodil okoli in jaz norec sem vama pro-
dal prvovrstni hmelj po dva dinarja za
kilo; namesto, da bi vaju spodil, hmelj
pa stresel v Bolsko. Ce bi ga vsaj za
steljo lahko porabil doma, vama ga ne
bi dal.«
»To pozabljaš, da je bila tatorat kriza
in da tudi jaz nisem dosti zaslužil,« mi-
ri Strle razgretega Završnika. »Za vas
je bilo lahko, vi niste prevzeli nobene-
ga rizitoa. Jaz pa sem stavil vse na
kocko.«
»In si tudi postavil sušilnico toot je
nima nihče v dolini,« se vmeša Tratar.
»Iz nič ti gotovo ni zrasla. Meni ni do-
sedaj še nobena reč — no razen otrok;
pa še za te sva se pošteno pretegovala
z Nežo.«
Ženske so nosile razno blago iz zadruge
in drutga za drugo hitele na domove.
Moški so se zganili iz kroga, da pogle-
dajo, kaj so nakupile, nekateri pa so
tudi sami Stopili v prodajalno.
Strle se je že nameril, da vstopi, ko
ga Francelj vpraša, če bi dal sušilnico
zadrugi.
»Kako misliš?« ga Strle začudeno po-
gleda, »kdaj bom pa svojega posušil.«
»Napolnili bomo vse lese na vaši in
Slatnarjevi sušilnici in tako prav lahko
posušili ves hmelj, ne da bi na drugih
slabih sušilnicah tratili čas in drago
kurjavo.«
»Ta je pa dobra. Ni dovolj, da je za-
druga prevzela žago, zdaj hočete še su-
šilnico. Jaz pa naj gledam kako mi rja-
vi hmelj na prekljah in prosim okrog
kdaj bom lahko sušil na svoji sušilnici.
Iz te moke zaenkrat ne bo kruha,« se
je odrezal in jo mahnil po bone.
»Sem kar vedel,« de Tratar Zalarju.
»Mož hoče zaslužiti, češ kočarji bodo
sušili pri meni, mi drago plačali in zato
še napol zastonj pokosili otavo v Zno-
jilskih rebrah.
»Brez skrbi,« se poblisne v Francelj-
novih očeh, »še imamo čas. Popravili
bomo Završnikovo in Močnitoovo sušil-
nico in posušili ves hmelj v Znojilah
brez Strleta.«
*
Završnik je spet budil fante in jih
podil na hmeljišče, čeprav se stari Cest-
nik še ni oglasil s svojo jutranjioo. Bila
je še trdna noč, le rahla sinjina, toi se
je ločila od temnega robu Osolnika in
Goznice, je dala slutiti, da se bo kmalu
zdanilo. Tudi lastovke, ki so gnezdile v
hlevu so vedno glasneje cvrčale.
»Dajmo, dajmo Franc! Ob i rovkam
je treba navzdigniti hmeljevke,« je ved-
no glasneje brundal bosi Završnik po
dvorišču.
»Mačka* sem ti že pripravil,« je re-
kel sinu, ko se je ta zehaje primajal s
poda. Rekel ni nobene, pač pa venomer
zehal. Odsotno si je naložil mačka, ki
je slonel pri hlevu na rame in na pol
dremaj e odšel v hmeljišče.
Završnik še ni vrgel sena živini, too
• Priprava za vzdigovanje hmelj evk.
Stran 4.
»CELJSKI TEDNIK«
Leto II. — Stev. 33.
Daiavci rudnika Zmbukovce so izgnali
protiljudskega duhovnika
V	našem okraju imamo duhovnike,
člane OF, ki razumejo potrebo izgrad-
nje socializma in boljšega življenja za
delovne ljudi in ki to izgradnjo pod-
piralo ali jo pa vsaj ne zavirajo. Zal
je še precej tudi protiljudskih duhov-
nikov, ki jim oblast delovnega ljudstva
in izgraditev socializma ni všeč in sku-
šajo kjerkoli morejo zavirati napore de-
lovnih ljudi, zlasti pa pri socialistični
preobrazbi naše vasi. Tako vpliva slabo
na okolico Št. Jurija pri Celju tajno de-
lovanie župnika iz Št. Jurija, ki se skri-
va za nekaj prostovoljnimi urami, ki
jih je napravil za zadružni dom.
V	Grižah politične in množične orga-
nizacije ter sindikalna podružnica rud-
nika Zabukovce dolgo niso mogle ugo-
toviti vzrok neuspeha pri izvajanju
sklepov II. plenuma CK KPJ in CK KP
Slovenije v pogledu socialistične pre-
obrazbe vasi. Pri izvajanjih gospodar-
skih uredb in ukrepov so naleteli na
težave. Po raziskovanju odkod vse to
prihaja so odkrili, da se za vsem tem
odporom skriva kaplan Bračič Franc iz
Griž. Sindikalna podružnica rudnika
Zabukovce je že na masovnem sestanku
dne 31. julija sprejela sklep, da se ta
protiljudski duhovnik odstrani iz tega
kraja. Ko je minister tov. Leskovšek po
sektorski konferenci v Žalcu na prošnjo
krajevnih funkcionarjev in kmetov imel
sestanek s kmeti v Grižah. je po svojih
sodelavcih, kakor sta to velik kmet. No-
vak in Škoberne in še nekaj drugih za-
pel j ancih agitiral proti udeležbi na tem
sestanku. Delovni kolektiv rudnika Za-
bukovca je imel masovni sestanek v ne-
deljo 7. t. m., kjer so delavci ponovno
sprožili vprašanje delovanja tega proti-
ljudskega duhovnika in zahtevali, da se
ga takoj odstrani. Po končanem sestan-
ku so odšli pred župnijo in določili de-
putacijo 5 delavcev, ki je v župnišču
sporočila kaplanu, da ima takoj zapu-
stiti področje KLO-ja Griže, kjer je do-
volj časa delal proti oblasti delovnih
ljudi. Deputacija se je vrnila in spo-
ročila zbrani množici delavcev, da prosi
za 2 urni rok. Delavci nato niso hoteli
pristati in so mu dali kratek rok 15 mi-
nut. Nato je ta protiljudski duhovnik
moral zapustiti vas. Pri odhodu je pro-
sil, da bi mu dali s seboj kaj pismenega,
toda delavci so mu odgovorili, da naj
pove kamorkoli pride, da ga je izgnalo
ljudstvo zaradi njegovega protiljud-
skega delovanja — to mu bo najboljša
legitimacija. Delavci so ga spremili do
savinjskega mostu, to je do meje KLO
z vzkliki Partiji, Fronti in ljudski obla-
sti in protestnimi vzkliki proti proti-
ljudski duhovščini in reakciji.
Petkrat udarna brigada »Slavka Šlandra"
se \e vrnila iz dala v Novem Beogradu
Dne 9. avgusta se je vrnila v Celje
prva mladinska petkratna udarna in dva-
krat pohvaljena delovna brigada »Slavka
Šlandra«, ki je bila na dvomesečnem pro-
stovoljnem delu v Novem Beogradu. Bri-
gado, ki je bila na velikem gradbišču
med najboljšimi, sestavlja 112 mladincev
iz kmečkih predelov okraja Celje-okoli-
ce. V času bivanja v brigadi so ti mladi
kmečki ljudje dosegli pomembne uspehe.
Pri betoniranju nosilcev in natovarjanju
vagonov so presegali dnevne norme za
300%, Za dosežene uspehe je prejela bri-
gada petkrat udarniški naslov in dve po-
hvali. Največji uspeh pa je dosegla bri-
gada pri natovarjanju 380 kg težkih no-
silcev, za kar so potrebovali 12 do 15
minut, medtem ko so ostale brigade po-
trebovale za isto delo do 3 ure. V med-
sebojnem tekmovanju je brigada dala 22
udarnikov, 52 brigadirjev pa je sprejelo
pismeno pohvalo.
Najvestnejši med brigadirji je bil Vlado
Jagodič, ki se je pri polnjenju modelov iz
betona tako izuril, da je dnevno presegal
normo za 15 do 250%.
Celjska brigada je bila prva tudi na
fizkulturnem in kulturno-umetniškem po-
lju. V športnem tekmovanju so dosegli
prva mesta, 73 mladincev pa je izpol-
nilo normo za fizkulturno značko. Dobro
izvežban pevski zbor mladinske delovne
brigade je nastopil tudi ▼ beograjskem
radiju.
Brigado so ob prihodu v Celje pozdra-
vili zastopniki množičnih organizacij in
okrajnega ljudskega odbora Celje-okolica
komandant brigade Franc Potočnik pa je
podal kratek pregled dela in uspehov bri-
gade. V imenu brigadirjev je obljubil, da
bo mladina prenesla svoj delovni polet
iz brigade v vasi, kjer bodo opora ljud-
ski oblasti pri socialistični preobrazbi
kmetijstva.
Trije brigadirji bodo odšli ▼ strokovno
šolo, 35 mladincev pa se bo vključilo v
delo v industriji (Litostroj na gradbiščih
in drugje).
S sprejema, ki se je spremenil v navdu-
šeno manifestacijo tovarišu Titu in Ko-
munistični Partiji, so poslali pozdravno
resolucijo Centralnemu komitetu Ljud-
ske mladine Slovenije, CK KPJ ter po-
zdravno pismo neosvobojeni koroški mla-
dini.
FIZKULTURA
54 MOŠTEV NA TEKMOVANJU V
ODBOJKI CELJSKEGA OKRAJA
V	ponedeljek se je pričelo v Celju na igri-
šču v mestnem parku množično tekmovanje
v odbojki, na katerem igra 36 moikih in 18
ženskih timov raznih fizkulturnih aktivov
Celjskega okraja.
Na igrišču je vsak dan od 16. ure dajle
polno ne samo fizkulturnikov, temveč tudi
gledalcev. 2e izkušeni igralci kovinarja, Gra-
fičarja, Tekstilca, Železničarja itd. dajejo zelo
lepe in zanimive igre, prav tako pa je z ve-
seljem gledati tudi aktive, ki na tem tekmo-
vanju prvič nastopajo.
V	prvi skupini nastopajo več kakor manj
kvalitetna moštva od katerih je o prvaku tež-
ko govoriti. Prva tri moštva iz prve skupine
se plasirajo v finale. Naslednje tri skupine
so tudi nekako izenačene, lahko pa bomo vi-
deli po petih kolih igranja, kdo si bo pri-
boril prvo in drugo mesto za finalno tekmo-
vanje. V peti in šesti skupini so predvsem
začetniki, vendar so po prvem kolu tekmo-
vanja pokazali zanimanje in veselje do te le-
pe fizkulturne panoge.
Vsa moštva ženskih skupin tekmujejo prvič,
zato bo prav to tekmovanje dovedlo tudi
ženske v sistematično fizkulturno življenje.
Tako je v prvem tednu tekmovanja beležiti
lepe uspehe, predvsem pa je treba pritrditi,
da je to najmnožičnejša prireditev te vrste v
Celju, od moštev pa se bodo lahko sestavila
reprezentančna moštva, ki bodo zastopala
Celje v tej fizkulturni panogi. To tekmo-
vanje pa ni samo borba za prvo ali drugo
mesto, temveč je šola za nadaljnji razvoj od-
bojke med naše široke množice.
Vendar imamo med našimi aktivi fizkul-
turnike na papirju, ki so se prijavili za tek-
movanje, ter vkljub pozivom niso prišli na
igrišče, kar zavira tekmovanje, razen tega pa
ne bomo prišli do realnih rezultatov, ker
dobi nasprotno moštvo brez igre dve točki.
Tako so graje vredni fizkulturni aktivi Že-
lezarne štore, Ljudski magazin in Avtoob-
nova, ki na tekmovanju niso nastopili, čeprav
je objavljeno v »Celjskem tedniku« in na
oglasni deski vis a vis Putnika, kjer bodo še
v nadalje dovolj jasna navodila in spored
tekmovanja. Prihodnji teden se igra na šti-
rih mrežah po naslednjem razporedu:
SPORED TEKMOVANJA V ODBOJKI
OD 15. VIII. do 20. VIII.
Ponedeljek 15. VIII. ob 16. uri
Tov. emajl. pos. I. : Tkalnica hlačevine I.
Gozdno gospodarstvo : Rudnik Pečovnik I,
OSS — Celje : Kovinarska šola, Avtoobnova :
Mohorjeva tiskarna II.
Ponedeljek 15. VIII. ob 17. uri
Železarna štore : Mohorjeva tiskarna I, Ke-
mična : Cinkarna I, MLO — instalacije II. :
Cinkarna II.
Ponedeljek 15. VIII. ob 18. uri
Železnica : OZKZ, Tov. emajl. pos. II : OLO
Celje okolica, Tov. sadnih sokov : Ljudski
magazin, Oskrba : Zlatarna.
Torek 16. VIII. ob 16. uri
MLO —instalacije III. : MLO — gostinci,
Tkalnica hlačevine II. : DES, Mohorjeva
tiskarna : železnica (ženske), OLO — Celje
okolica : Tkalnica hlačevine I. (ženske).
Torek 16. VIII. ob 17. uri
MLO — tekstilna : čevljarji, Beton : Narod-
na banka, Pošta : Tovarna emajl. posode
(ženske), MLO — tekstilna : OSS — Celje
(ženske).
Torek 16. VIII. ob 18. uri
MLO — obrtne delavnice : Ustroj, Tovarna
pohištva : Bolnica, Gozdno gospodarstvo :
Odkupna podjetja (ženske), Gostinci Ojstrica :
Zlatarna (ženske).
Sreda 17. VIII. ob 16. uri
Tkalnica hlačevine II. : DZSZ (ženske).
Tkalnica hlačevine I. : železarna štore, Rud-
nik Pečovnik I. : Kemična, Kovinarska šola:
Rudnik Pečovnik II.
Sreda 17. VIII. ob 17. uri
Narodna banka : Oskrba (ženske), Tovarna
emajl. posode I. : železnica, Gozdno gospo-
darstvo : Tovarna emajl. pos. II., OSS —-
Celje : Tovarna sadnih sokov.
Sreda 17. VIII. ob 18. uri
AERO tovarna barvil : Oblačilna prir. (žen-
ske, OZKZ : Mohorjeva tiskarna I., OLO —
Celje okolica : Cinkarna, Ljudski magazin :
MLO — instalacije I.
Četrtek 18. VIII. ob 16. uri
Mohorjeva tiskarna II. : MLO - instalacije II,
MLO — gostinci : MLO — tekstilna, DES :
Beton, železnica : Pošta (ženske).
Četrtek 18. VIII. ob 17. uri
Avtoobnova : Oskrba, MLO - instalacije III. :
MLO — obrtne delavnice, Tkalnica hlačevi-
ne II. : Tov. pohištva, Mohorjeva tiskarna :
Gozdno gospodarstvo (ženske).
Četrtek 18. VIII. ob 18. uri
Zlatarna : Cinkarna II., Ustroj : Čevljarji.
Bolnica : Narodna banka, Odkupna pod-
jetja : Tovarna emajlirane pos. (ženske).
Petek 1». VIII. ob 16. uri
Tkalnica hlačevine II. : MLO — tekstilna
(ženske), DZSZ : Narodna banka (ženske),
Železnica : Mohorjeva tiskarna I., Tovarna
emajl. posode II. : Cinkarna I.
Petek 19. VIII. ob 17. uri
OLO — Celje okolica : Gostinci Ojstrica
(ženske), Tkalnica hlačevine II. : AERO
tov. barvil (ženske), železarna štore : Tov.
emajl. posode I., Kemična : Gozdno gospo-
darstvo.
Petek 19. VIII. ob 18. uri
Zlatarna : OSS — Celje (ženske), Oblačilna
priv. : Oskrba (ženske), OZKZ : Tkalnica
hlačevine I. OLO — Celje okolica : Rud-
nik Pečovnik I.
POVERJENIŠTVO ZA NOGOMET
JAVLJA
Besultati II. kola tekem za pokal maršala Tita
■o aledeči:
Razlag Brežice : Proletarec I. 3:1, SšD Ko-
nus Konjice : Bratstvo II. Hrastnik 6:2, TD
Hrastnik : SšD Kovinar štore 5:3. Tekmi
Usnjar, Kovinar I. in TD Ljubno, TD Šmart-
no so bile preložene.
V	nedeljo 14 avgusta 1949 se odigra III.
kolo in sicer je žreb določil takole:
V	Ljubnem. TD Ljubno : TD Šmartno ob
Paki ob 14. uri. Služb. tov. špička. Sodnik
tov. Žagar.
V	Šoštanju. SŠD Usnjar : SšD Kovinar I.
(Štore) ob 16. uri. Služb. tov. Presinger, sodi
tov. Orel.
V	Brežicah. Razlag : SŠD Konus Konjice ob
ob 10. dop. Služb, tov Verstovšek. Sodi tov.
Hajsinger.
TD Hrastnik je prost
Protest Kovinarja štore proti registraciji
pokalne tekme TD Hrastnik : Kovinar II od-
igrane v Hrastniku 7. 8. se zavrne, ker ni
predložena predpisana taksa in ker ni pro-
test pravilno utemeljen. Tov. Urbajs je pra-
vilno registriran za TD Hrastnik. Tekma se
registrira z doseženim rezultatom 5:3 za
Hrastnik.
Društva na katerih terenih se tekme odigra-
jo, naj takoj v ponedeljek pošljejo kratko
poročilo z opisom tekme (objektivnim). Kdo
se je v posameznem moštvu odlikoval, kdo
je dosegel zgoditke in kakšen je bil sploh
uspeh prireditve. To potrebujemo za stati-
stiko in pa za objavo v časopisju.
KLADIV AR : GLUHONEMI 1:1 (0:1)
V	petek 5. 8. je bila na Glaziji odigrana
prijateljska tekma med reprezentanco gluhot
nemih in domačim Kladivarjem. Gostje so na
športnem logorovanju v Celju in domačini so
izrabili to priliko ter odigrali z njimi pri-
jateljsko srečanje. Reprezentanca gluhone-
mih je že teden dni prej igrala svojo prvo
tekmo v Celju ter porazila aktiv Grafičarja s
3:0, ter v nedeljo izgubila proti Rudarju v
Trbovljah s 3:1. Zaradi tega je bilo priča-
kovati, da bodo gostje predvedli lepo in teh-
nično igro, kar se je tudi zgodilo, žal pub-
lika do te tekme ni imela preveliko zanima-
nja in se je zbralo na Glaziji le nekoliko sto
gledalcev.
Kladivar: ni nastopil kompleten, temveč rv
kombinirani postavi, ki pa je dal v prvem
polčasu izredno slabo igro. Medtem se je
nasprotnik izkazal kot hiter in tehnično
uigran tim, ki je neštetokrat v nenadnih
predorih resno ogrožal Kladivarjeva vrata.
Tudi v začetku drugega dela igre je nasprot-
nik igral premišljeno, toda Kladivar je konč-
no uredil svojo vrsto ter izenačil rezultat,
ki odgovarja poteku igre. že v mraku, ko je
Kladivar imel več od igre, se je zanimiva
tekma končala.
Moštvo Kladivarja čakajo v mesecu sep-
tembru tekme za pokal maršala Tita, zato
bo nogometni klub izkoristil še proste termi-
ne Lci odigral v svrho izboljšanja nogometa
nekaj težjih tekem. Prihodnje dni se bo ver-
jetno ▼ Celju mudilo moštvo zveznega ligaša
Metalca iz Beograda, ki bo odigral v Celju s
Kladivarjem prijateljsko tekmo.
V	nedeljo 21. avgusta se bosta srečali
na Glaziji enajstorici
MLADOST (Zgb) : KLADIVAR (Celje)
Ccstje so v odlični formi, saj so porazili
finalista II. zvezne lige Zagreb z 2:1 ter
igrali v nedeljo s kombinirano postavo in v
boljši igri nezasluženo izgubili od Rudarja
e 1:4. Zato vabimo vse ljubitelje nogometa,
da posetijo tekmo v čim večjem »te-ilu.
Uprava nogometnega kluba SŠD Kladivar
poziva vse prijatelje nogometnega kluba RšD
Kladivar, ki so v toku tega leta prejeli
od raznih članov SšD Kladivarja legitimacije
prijateljev nogometa, da oddajo svoje legi-
timacije v svrho registracije takoj tov. Pod-
sedenšku, (Okrajni magazin Celje-okolica).
V	TOREK 16. T. M. BO ZAKLJUČNO
TEKMOVANJE V INDUSTRIJSKEM
MNOGOBOJU
Tekmovanje v industrijskem mnogoboju o
katerem se je do danes že mnogo govorilo,
je bilo izvedeno le pri nekaterih FA sindi-
kalnih podružnic, Mnogi fizkulturni referenti
sindikalnih podružnic do danes prav nič niso
storili, da se bi pri njih izvedlo tekmovanje
in s tem niso izpolnili svoje dolžnosti.
Zaključno tekmovanje v industrijskem mno-
goboju bo za vse FA sindikalnih podružnic
v torek 16. t. m. s pričetkom ob 17. uri na
Glaziji. Prav vsaka sindikalna podružnica ima
do tega roka možnost zbrati svojo ekipo in
jo poslati na tekmovanje. Na tekmovanju se
bodo polagale tudi norme za fizkulturni znak.
SINDIKALNE PODRUŽNICE TEK-
STILNE STROKE TEKMUJEJO
V ODBOJKI
V soboto dne 13. t. m. ob 3 popoldne se
prične v Mestnem parku polfinalno tekmova-
nje v odbojki za prvenstvo Glavne direkcije
tekstilne industrije, na katerem bodo nasto-
pala naslednja moštva celjske skupine: do-
mače moštvo Tkalnice hlačevine, Tovarne no-
gavic Polzela, Majšperka, št. Pavla in Jutek-
sta Žalec.
Tekmovanje za prvenstvo Glavne direkcije
tekstilne industrije je porazdeljeno po sku-
pinah v mariborsko, jarško, kranjsko in celj-
sko v katerih nastopa iz vsake po 5 moštev.
Tekmuje se za prehodni pokal katerega je
poklonila Industrija platnenih izdelkov Jarše.
V	polfinalnem tekmovanju ima mnogo iz-
gledov na zmago domače moštvo Tkalnice
hlačevine.
SSD CELJE : šk EDINSTVO Rog. SI.
6 in pol : 3 in pol
V nedeljo so gostovali igralci SŠD Celje ▼
Rog. Slatini, kjer so odigrali prijateljsko
tekmo s tamkajšnjim klubom Edinstvo. Zma-
gali Celjani z rezultatom 6 in pol : 3 in
pol.
Posamezni izidi tekem so naslednji: (prvo-
imenovani so celjani) Mirnik : Sbil 1:0, Fajs
: Verk 1:0, F. šnajder : Fajon (Kranj) remi,
Davidovac : Kitak 0:1, Vučkovič : Krejačič
1:0, Mežnarič : Pok 0:1, Kompan : Krklec
1:0, Gedrih : Imenšek 1:0, Hojnik : Blago-
jevič 1:0, Ig. Novak : Došler 0:1.
Revanžna tekma bo v Celju dne 21. t. m.
v šahovskem domu.
BRZOTURNIRJI
CELJE. Dne 3. t. m. je bil redni mesečni
brzoturnir za prvenstvo v avgustu. Zmagal je
P. Oder pred Davidovcem in Novakom.
ROG. SLATINA. Na rednem Ijrzoturnirju za
prvenstvo v avgustu je igralo 16 igralcev.
Zmagal je Imenšek pred R. Kitakom in Krsti-
nom.
ROGATEC. Tukajšnja šahovska sekcija je
priredila svoj redni mesečni brzoturnir za pr-
venstvo v avgustu, katerega se je udeležilo
11 igralcev. Zmagal je K. Cesar z 10 točk,
sledijo Fable 8 in pol, R. Cesar 7 in pol,
Štrajher in Novak 6, Einfalt 4, Koražija 2 in
pol, Vreš 1 in pol, Marine in Novak M. eno
točko.
Pred dnevi se je pričel v Rogatcu prvi tur-
nir za prvenstvo posameznikov. To je prvi
turnir po osvoboditvi in vlada za turnir ve-
liko zanimanje. Na turnirju igra dvanajst
trenutno najmočnejših igralcev v Rogatcu.
OBJAVA
Planska komisija MLO Celje poziva vse
one prosilce, ki so vložili prošnje za zidno
opeko za dograditev privatnih stanovanjskih
hiš, da se v roku 3 dni zglase v uradu Plan-
ske komisije zaradi organizacije prevoza.
Planska komisija MLO
OBVESTILO
Obveščamo, da se vrši Ustanovni občni
zbor društva Filatelistov v Celju dno 28. 8.
ob 19.30 v prostorih Naproze (gostilne »Bra-
nibor), Celje, Stanetova 27.
Vabljeni vsi zbiralci poštnih znamk.
Pripravljalni odbor.
Nedeljska zdravstvena služba
14. 8. 1949: Dr. Sevšek Maksim, Celje, Ljub-
ljanska cesta 36. Nedeljska zdravstvena služ-
ba traja od sobote opoldne do ponedeljka
zjutraj do 8. ure.
V torek zvečer sem izgubila ▼ Kersnikovi ali
Dečkovi ulici cekar z aritmetično knjigo
na ime Glavač Stane VII. c. Poštenega naj-
ditelja prosim, naj mi vrne samo knjigo
in zvezek proti nagradi v uredništvo, v
Dne 27. julija sem pozabil na vlaku iz Celja
do Rimskih toplic aktovko. Prosim naj-
ditelja, da jo vrne proti nagradi na naslov:
Veber Peter, rudnik Zabukovca.
je oživelo po vseh dvoriščih. Obirovke
bo se pripravljale, da gredo obirat hmelj.
Ko se je zdanilo so bile že na njivah;
si privezovale čajne in košare ter ti-
pale za štoržastimi kobulami.
Tudi Završnik je bil med svojimi.
Učil jih je obiranja s peclji, da se ne
bi suhe kobule hmelja sesipale pri tla-
čenju v bale. Imel je skoraj same nove
obirovke, ki še niso bile vajene tega
dela.
Prsti obirovk so hiteli med hmelj e-
vimi listi za kobulami, jih trgali in tudi
smukali, če so bile lepe vejice brez li-
stičev. Rosnih rok se je oprijemal prah
in razjedal prste; toda ne dolgo! Kmalu
je oblilo gmajno sonce in rosa na hme-
lj evkah se je hitro posušila. Rumeni
prah s cvetov se je jel svaljkati in na-
birati po prstih obirovk.
Ko so znojilske gospodinje prinesle
zajtrk na njivo, so imele že vse obirov-
ke polne vreče hmelja. Završnik je me-
ril, obračal spretno z eno roko mernik
v štirioglatem košu in se jezil na nje,
da preveč smuka j o. Ženske so se hihe-
tale, srebale prežgano juho in gledale po
strani Franceljna navzdigujočega nove
rante, ter spet pristopale k lesenim kri-
žem, na katerih so slonele preklje, pol-
ne košatih hmeljevih češarkov, ki so
znova šeleste padali v košare.
Slatnar je že peljal prvi voz nabrane-
ga hmelja v sušilnico. Ustavil se je pri
Završniku mimogrede rekoč: »Kako se
kaj nabere?€
»Slabo ne obeta. Kar hitro so nabrale
tele škafe; samo smukajo mi preveč!«
Tudi pri meni ni bolje. No pa se bodo
že naučile,« pravi Slatnar in požene ko-
nja. »Samo pazi, da ti obirovke ne zme-
šajo fante. Letos imaš kar čedne de-
kli če.«
»Ne bo sile,« se zasmeji Završnik in
že vpije za obiravkami naj čisteje obi-
rajo in ne delajo takšnih muh; če jim
pade kaj na tla, pa naj poberejo.
Iz sušilnic se je valil gost dim in lese
so se pod zasunki vzvodov na napra-
vah škrtajoč obračale. Strletov hlapec
je moral iti na obvezno vožnjo lesa iz
Goznice, zato je to leto Strle sam sušiL
Prijeten vonj mehke hmeljeve gren-
čobe mu je sicer prijal, a vendar delo
je naporno, tako da ni bil nič kaj pri-
da volje, ko je razmišljal, čemu ga
nihče ne pride prosit za sušilnico. Zdaj
ko so si Znojilci in Ravnjani drugače
pomagali, mu je bilo žal, da se je zad-
njič prenaglil in odklonil, da bi za-
družniki pri njem sušili. Kar želel si je
potem, ko je vse do dobra pretehtal, da
bi mu še enkrat rekli in dal bi se pre-
govoriti. Upal je, da bi se s tem pri-
kupil Zalarjevemu Franceljnu, ki je bil
v vseh komisijah in teh se je na jesen
bal, da ga ne bi spet pestile z davki in
oddajami.
»Prenaglil sem se! Nikoli ni človek pri
teh vragih dovolj previden,« mu je ušlo,
ne da bi za trenutek spustil iz boža-
jočega pogleda velik kup nasušenega
hmelja. Strokovnjaško ga je ponovno
preletel in že naslednji trenutek pozabil
na nevarnosti, ki so grozile ob koncu
leta, ko bodo pospravljeni pridelki. Po-
grabil je polno prgišče hmelja in ga pre-
izkušal, če ima dovolj masten prah.
»Lep hmelj imamo,« si je zadovoljno
dejal,« kakor v prejšnjih letih, le časi
so zdaj drugačni...«
»Hudič naj jih vzame,« se mu je te-
gotno trgalo pod skrbno pristriženimi
brki; temno legalo po ovalnem obrazu
in razdraženo udarjalo izpod košatih
obrvi in trgovsko živahnih drobnih ze-
lenomodrih oči.
Stopil je k oknu, se naslonil nanj in
6e zastrmel proti Završnikovi in Moč-
nikovi sušilnici kot da je tam nekaj
velikega izgubil, ne da bi mogel prav
razmisliti kako je sploh moglo priti ta-
ko daleč, da se mu niso samo majala tla
pod nogami, temveč je polzel in se iz-
gubljal v tej gošči skrbi in borbi za
obstanek tudi on sam: poosebljena ve-
ličina in bahaška širokost v poslu in
nastopu, ki so jo kazali dobro podprti
in veliki hmeljarji po dolini. Hmelj, ki
ga je prej pograbil na kupu, je z na-
slado stiskal v roki, da se je pokazal
rumeni prah med prsti. Ko pa le ni na-
šel v zagati izhoda, za katerim je za-
man grebel po razgretih možganih, je
stisnil pest, da so se mu zajedli nohti
v mehko dlan. Nezadržno, ko po nekem
načrtu, se je vse drugo za drugim po-
diralo: najprej trgovina in gostilna, za-
tem še žaga. Polja ni dobro obdelal, ker
je manjkalo ljudi in zdaj se mu je
zmikala še hmeljska kupčija, od katere
si je Strle dosti obetal; kajti tudi pre-
ostanek denarja od nekaterih uspelih
kupčij je neverjetno hitro kopnel.
»Če ne pridem v kratkem do boljših
dohodkov, me bo stisnilo,« je pomislil
in nato sam zase nadaljeval: »Kmetija
z najeto delovno silo, če jo še sploh do-
biš, se ne izplača. Sušilnica mi pa tudi
nič ne nese.« Na vse te nepremičnine je
Strle gledal skrbno kot dober gospodar,
da se mu nikjer ne dela škoda, a popol-
noma ga vse to le ni moglo pritegniti.
Ponosen je bil kvečjemu na sušilnico;
ker je pač bila najboljša v dolini in se
mu je zato tudi tako prirasla.
»Toda kaj bom jaz z vsem tem? Kmet
ne mislim postati na starost; brez kup-
čije pa mi tudi poslopje nič ne nese.
Shiral bom nazadnje brez trgovine v
tem večnem razmotrivanju,« je malo-
dane povsem razdvojen prestal razmiš-
ljati. V glavi se mu je zagvozdilo in ni
šlo več naprej. Nič čudnega: trgovina
in še posebno hmelj ska, to je bil on
sam. Vsa strast po imetju in skoro pre-
tirana natančnost, ki ga je odlikovala
v sposobnosti in delovnosti, se je zdru-
ževala v njegovi samozavestni in iznajd-
ljivi naravi brez vsakršnih predsodkov.
Sla po kupčijskem uspehu in kopičenju
tega kar drugim manjka, je v njem za-
trla vse druge lastnosti, če se niso uje-
male in podrejale osrednjem in prevla-
dujočem, a zato tembolj pristnem na-
gonu, ki ga je Strle sem in tja namer-
no potlačil in blažil, da bi lahko tako
pokazal na sebe kot vzorno skladnost
značaja.
»Tako govore o meni ljudje,« se je na-
smihal in nadaljeval, ko so mu misli
spet stekle: »A jaz jim povem vsem,
ki so prepričani v svojo nezmotljivost,
da so me slabo premotrili. Kar pa sem
postal, se imam samo hmelj ski trgo-
vini zahvaliti...; in tudi propadel bom,
če me bo tu spodneslo.«
»Moram jih prelisičiti! Prej ne uvih-
nem, da uspem! Če ne bo drugače, grem
v zadrugo in bom tam prevzemal hmelj.
Se vedno je tudi to bolje ko nič, čeprav
je skoraj sramotno za starega trgovca
kot sem jaz.« Prav globoko v notra-
njosti ga je zaskelelo, ko je pomislil,
kam se spušča.
»Toda kako se bom zrinil med nje!
V želodcu me imajo,« je easkrbljeno
iskal izhoda. »Hm, hm, zakaj pa se Za-
larjev Francelj dobrika Miri. Tega mo-
ram vpreči in šlo bo,« se mu je nena-
doma posvetilo. Čeprav je bil doslej
proti tej zvezi, ga to naenkrat ni več
motilo. »Saj gre za obstoj, za trgovino
in tudi zanjo,« je zaključil svoj sklep,
ne da bi se še naprej ustavljal pri Fran-
celjnu in Miri, ki sta že tako izrabila
vsako možnost, da sta, četudi proti nje-
govi volji, prišla skupaj.
Odločitev je bila hitra in dokončna.
Pri važnih rečeh ni Strle nikoli dosti
pretresal in cincal; bolj pri drobnih,
če so bili izdatki. Kadar pa je šlo za
posel, se je odločil takoj in navadno ne
slabo. Sam s seboj je bil zadovoljen, da
je našel tako dobro rešitev. Zamahnil
je z roko in zrahljal prste, da so stis-
njene hmelj eve rožice v kosmičih pa-
dale nizdol z visoke sušilnice. Naen-
krat ga je to navdajalo z malodušjem
in strahom, kakor da se mu s tem pa-
danjem levetov zmika tudi hmelj ska
kupčija, za katero se je tako gnal. —
»Lahko ne bo z njim. Fant je prekanjen
in še tako zagrizen po vrhu.« Prvo za-
dovoljstvo je na mah splahnelo in že
je začel dvomiti v uspeh svoje igre, za
katero se je bil ravnokar odločil. »Nič!
Na pol pota ne bom obstajal!« Kar zdr-
žati ni mogel več, da ne bi takoj klical
Miro, češ da naj pride precej k njemu.
Do zdaj je imel polno pomislekov in je
ni pustil, da bi šla pomagati v zadružno
pisarno. Toda zdaj jo je hotel pod pre-
tvezo, da morajo pomagati, sam poslati
in tako počasi, ne da bi mlada vedela,
dobiti Franceljna v svoje roke, s tem
pa seveda tudi hmelj sko trgovino, brez
katere se ni počutil nič slabše kot riba
na suhem. Bil je uverjen, da se mu bo
brez nje podrlo vse, kar je v tridesetih
letih nagromadil in to spet največ pri
hmelju. Dekleta še vedno ni bilo. »Kje
vraga tiščiš,« je še nestrpneje klical
Miro in podzavestno trdneje stiskal v
prgišču hmelj, kot bi hotel s tem skriti
tajnost svojih misli in vse želje, ki so
prežale za njimi. Za vsako ceno je na-
meraval obdržati to zeleno bogastvo v
svojih trgovskih mrežah. Saj ga je na-
pravila samo ta rožica tako imenitnega
oblastnika dobršnega dela doline, a mu
je zdaj isti cvet grozil, da ga stre. Slut-
nja, da je preslab in da ne bo uspel, ga
je utrujala in klala v malodušje nje-
govo trmo, s katero je že četrtič po-
novil »Mira pridi takoj gori!« Zdaj je
vse gradil samo na njo in njeno lepoto.
Spet se mu je vrnila samozavest, da je
vil uspeh, a trenutek kasneje se je še
močneje zdrznil: »Kaj če mi spodleti?«
in znova je mrzlično načel svoj načrt
od kraja in z druge stčani.
Pesem obirovk, skušaj očih se, katera
bo nabrala več mernikov, pa ga je z
močnim vonjem hmelj eve grenčobe. ki
je vela po dolini, podžigala, da ni po-
pustil in podlegel bojazni.
Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Lojze Jure. — Telefon 7 — Celje, Titov trg 1 — Tiska Mohorjeva tiskarna ▼ Celju