pogled Globalni Vzgoja, december 2021, letnik XXIII/4, številka 92 5 Za vzgojo otrok je potrebna cela vas, pravi afriški pregovor, ki ga mnogokrat navajamo. Ponovil ga je tudi papež Frančišek, ko je lansko leto dal pobudo za svetovno vzgojno zavezništvo. Papež Frančišek gleda ves svet, ima stike z ljudmi z vsega sveta, gleda z očmi Cerkve vseh kontinentov. Zaveda se, da je tudi danes mnogo otrok brez potrebne vzgoje. Nihče ne skrbi zanje, so brez možnosti izobrazbe, ker živijo zunaj vseh sistemov. Ve, da mnogi otroci nimajo očeta in matere, nimajo zdravega družinskega jedra, v katerem bi se ustrezno razvijali. Odgovor na to potrebo je sodelovanje različnih ljudi, cele vasi. Otroci bodo odraščali zdravo, če bodo ob njih ljubeznivi, skrbni, pozorni in velikodušni ljudje. Potrebno je sodelovanje vseh. Univerzalni pogled V tej številki v nekaj zapisih predstavlja- mo papeževo pobudo o svetovnem vzgoj- nem zavezništvu. Pomenljivih je njegovih osem točk, ki jih je predstavil lani oktobra. Prvi del člankov v žarišču pa predstavlja Unescovo mrežo šol. Tudi Unesco se za- veda, da je za vzgojo otrok potrebna cela vas. Na pragu tretjega tisočletja se je Une- sco potrudil in oblikoval vizijo šolstva za ves svet za prihodnje tisočletje. Delorsov dokument Učenje: skriti zaklad je prinesel štiri stebre vzgoje in izobraževanja: učiti se, da bi vedeli; učiti se, da bi znali delati; učiti se, da bi znali živeti drug z drugim; učiti se biti. Poudarek je na učenju, na pri- pravi na delo, na življenju v skupnosti in oblikovanju osebnosti učencev. Ko razmišljamo o globalni zavezi za vzgo- jo, je Unescova pedagogika prva, na kate- ro lahko pomislimo, saj je najbolj razširje- na. Vendar tudi druge mednarodne mreže šol delujejo povezovalno in navdihujoče. Jezuitska mreža šol sloni na ignacijanski pedagogiki, Pestalozzijeva pedagogika je zelo živa in navdihuje mnoge šole z jasno pedagogiko (glava, roke in srce), Don Bo- scova pedagogika je razširjena po vsem svetu, pedagogika skupnosti se širi kot so- doben pristop pri oblikovanju mladih, da bi bili ustvarjalci zdravih skupnosti. Izziv, kako od lepih dokumentov k vsak- danjemu življenju, pa bo vedno ostal. Kaj se zares dogaja v razredu in na šoli, kakšni so odnosi, kakšna je šolska klima? Janez Bečan se je zelo trudil, da bi ozavestil uči- telje o šolski klimi, ki jo je treba ves čas ustvarjati, pa se vseeno tako hitro podre. Kako danes oblikovati mlade, da bodo razvili vse svoje razsežnosti? Katere raz- sežnosti želimo razvijati? Kaj je jedro osebnosti? V Zakonu o osnovni šoli in v Unescovem dokumentu Učenje: skriti za- klad najdemo področja celostnega razvoja osebnosti. Šola naj skrbi za razvoj telesa, čustveno zrelost, kognitivne sposobnosti, socialno in etično razsežnost, estetski in duhovni čut. Na mnogih področjih dela- mo veliko, premalo pa delamo na duhov- nem področju. Ko se oziramo na rezultate četrtstoletne Unescove pedagogike, ki se pri nas zelo uporablja, pa se mi zdi, da bo prihodnost potrebovala dopolnitev: kako obogatiti četrti Unescov steber – učiti se biti? K temu sodijo tudi vrednote, vera, religija, duhovnost. V ospredju vzgoje in izobraževanja morajo biti najgloblje člo- vekove motivacije. Te poganjajo svet v svetlobo in luč. Ob epidemiji se vrtimo v začaranem kro- gu strahu in ukrepov, premalo pa razmi- šljamo o bistvu vzgoje. Mladi potrebujejo pogovor o sebi in svoji prihodnosti. Na preizkušnji so naša 'storilnost', rezulta- ti, ocene. Zaletavamo se ob zid, ko ne moremo več dosegati istih rezultatov, ki smo jih bili vajeni. Toda prav sedaj je priložnost za človečnost, razumevanje, poslušanje. Tega se ne da meriti, za to ni ocen. Mladi pa bodo ocenili tako pozor- nost mnogo kasneje, ko se bodo spomi- njali, kdo jim je stal ob strani, kdo se je pogovarjal z njimi, kdo jih je slišal in ra- Silvo Šinkovec, D. J., dr. ped. znanosti, psiholog, defektolog in teolog, je predavatelj, terapevt, voditelj več seminarjev, šol za starše in duhovnih vaj, urednik revije Vzgoja, duhovni asistent DKPS in direktor Inštituta Franca Pedička. zumel. Iščejo prihodnost. Iščejo zaupanje in upanje. Zunanje okoliščine ne nudijo zaupanja, zato potrebujejo človeško zau- panje. Ta čas kliče, da v ospredje vzgoj- no-izobraževalnega dela bolj stopi četrti Unescov steber: učiti se biti. Foto: Nataša Pezdir