pogled Globalni
Vzgoja, december 2021, letnik XXIII/4, številka 92  5
Za vzgojo otrok je potrebna cela vas, pravi afriški pregovor, ki ga mnogokrat  
navajamo. Ponovil ga je tudi papež Frančišek, ko je lansko leto dal pobudo za svetovno  
vzgojno zavezništvo. Papež Frančišek gleda ves svet, ima stike z ljudmi z vsega sveta, gleda z očmi Cerkve  
vseh kontinentov. Zaveda se, da je tudi danes mnogo otrok brez potrebne vzgoje. Nihče ne skrbi zanje, 
so brez možnosti izobrazbe, ker živijo zunaj vseh sistemov. Ve, da mnogi otroci nimajo očeta in matere, 
nimajo zdravega družinskega jedra, v katerem bi se ustrezno razvijali. Odgovor na to potrebo je 
sodelovanje različnih ljudi, cele vasi. Otroci bodo odraščali zdravo, če bodo ob njih ljubeznivi, skrbni, 
pozorni in velikodušni ljudje. Potrebno je sodelovanje vseh. 
Univerzalni pogled
V tej številki v nekaj zapisih predstavlja-
mo papeževo pobudo o svetovnem vzgoj-
nem zavezništvu. Pomenljivih je njegovih 
osem točk, ki jih je predstavil lani oktobra. 
Prvi del člankov v žarišču pa predstavlja 
Unescovo mrežo šol. Tudi Unesco se za-
veda, da je za vzgojo otrok potrebna cela 
vas. Na pragu tretjega tisočletja se je Une-
sco potrudil in oblikoval vizijo šolstva za 
ves svet za prihodnje tisočletje. Delorsov 
dokument Učenje: skriti zaklad je prinesel 
štiri stebre vzgoje in izobraževanja: učiti 
se, da bi vedeli; učiti se, da bi znali delati; 
učiti se, da bi znali živeti drug z drugim; 
učiti se biti. Poudarek je na učenju, na pri-
pravi na delo, na življenju v skupnosti in 
oblikovanju osebnosti učencev.
Ko razmišljamo o globalni zavezi za vzgo-
jo, je Unescova pedagogika prva, na kate-
ro lahko pomislimo, saj je najbolj razširje-
na. Vendar tudi druge mednarodne mreže 
šol delujejo povezovalno in navdihujoče. 
Jezuitska mreža šol sloni na ignacijanski 
pedagogiki, Pestalozzijeva pedagogika je 
zelo živa in navdihuje mnoge šole z jasno 
pedagogiko (glava, roke in srce), Don Bo-
scova pedagogika je razširjena po vsem 
svetu, pedagogika skupnosti se širi kot so-
doben pristop pri oblikovanju mladih, da 
bi bili ustvarjalci zdravih skupnosti.
Izziv, kako od lepih dokumentov k vsak-
danjemu življenju, pa bo vedno ostal. Kaj 
se zares dogaja v razredu in na šoli, kakšni 
so odnosi, kakšna je šolska klima? Janez 
Bečan se je zelo trudil, da bi ozavestil uči-
telje o šolski klimi, ki jo je treba ves čas 
ustvarjati, pa se vseeno tako hitro podre.
Kako danes oblikovati mlade, da bodo 
razvili vse svoje razsežnosti? Katere raz-
sežnosti želimo razvijati? Kaj je jedro 
osebnosti? V Zakonu o osnovni šoli in v 
Unescovem dokumentu Učenje: skriti za-
klad najdemo področja celostnega razvoja 
osebnosti. Šola naj skrbi za razvoj telesa, 
čustveno zrelost, kognitivne sposobnosti, 
socialno in etično razsežnost, estetski in 
duhovni čut. Na mnogih področjih dela-
mo veliko, premalo pa delamo na duhov-
nem področju. Ko se oziramo na rezultate 
četrtstoletne Unescove pedagogike, ki se 
pri nas zelo uporablja, pa se mi zdi, da bo 
prihodnost potrebovala dopolnitev: kako 
obogatiti četrti Unescov steber – učiti se 
biti? K temu sodijo tudi vrednote, vera, 
religija, duhovnost. V ospredju vzgoje in 
izobraževanja morajo biti najgloblje člo-
vekove motivacije. Te poganjajo svet v 
svetlobo in luč.
Ob epidemiji se vrtimo v začaranem kro-
gu strahu in ukrepov, premalo pa razmi-
šljamo o bistvu vzgoje. Mladi potrebujejo 
pogovor o sebi in svoji prihodnosti. Na 
preizkušnji so naša 'storilnost', rezulta-
ti, ocene. Zaletavamo se ob zid, ko ne 
moremo več dosegati istih rezultatov, 
ki smo jih bili vajeni. Toda prav sedaj je 
priložnost za človečnost, razumevanje, 
poslušanje. Tega se ne da meriti, za to ni 
ocen. Mladi pa bodo ocenili tako pozor-
nost mnogo kasneje, ko se bodo spomi-
njali, kdo jim je stal ob strani, kdo se je 
pogovarjal z njimi, kdo jih je slišal in ra-
Silvo Šinkovec, D. J., dr. ped. znanosti, psiholog, defektolog in teolog, je predavatelj, terapevt, 
voditelj več seminarjev, šol za starše in duhovnih vaj, urednik revije Vzgoja, duhovni asistent DKPS in 
direktor Inštituta Franca Pedička. 
zumel. Iščejo prihodnost. Iščejo zaupanje 
in upanje. Zunanje okoliščine ne nudijo 
zaupanja, zato potrebujejo človeško zau-
panje. Ta čas kliče, da v ospredje vzgoj-
no-izobraževalnega dela bolj stopi četrti 
Unescov steber: učiti se biti. 
Foto: Nataša Pezdir