Vinko Bitenc heja, za mater in očeta in še de* narja povrhu. Sreča v samoti ^ mali samotni bajti z majhnimi jww> v wmv*+ okni bo zavladaia sreča> Vse gorje (Bo&ična povest) bo pozabljeno, revščina se bo umaknila vsaj za nekaj dni pra* zničnemu božičnemu razpoloženju. Še nikoli se Osojnikov Mihej ni Take lepe misli so rajale po M.U s tako vnemo pripravljal na bliža* hejevi glavi, ko je v slabo zakurjeni joče se božične praznike kakor iU sofo žaga[ brezov les, rezal količke, sto leto. jih primerjal in zabijal v pripravt Že tri tedne pred Božičem, Se ijeno deščico. Delo je šlo hitro iz> preden je zapadel sneg, je prinesel pocj ro^ kmalu so dobili količki iz gozda mahu in brezovega lesa, i/. slamnato streho, podoba hlevčka je katerega je nameraval stesati hlev; postajala čedalje bolj očitna. ček za nove jaslice. j{ vendar je Mihej pri. svojem Tiste stare, ki so pri hiši že Bog delu pogrešal očeta, ki ga vprav ta ve od kedaj in jih je najbrž napra- dan pred božičem ni bilo doma. vil še Mihejev praded, niso za no- Odšel je bil v bližnji trg za za* beno rabo več. Zaprašen, polom- služkom. Ijen hlevček sameva za opažem na »Nemara se bo našlo kaj, če drw podstrešju, iz Hpovine grobo izrez; gega ne> bom pa sneg odkidaval,« Ijani pastirci so vsi luknjičasti, raz-- je dejal ženi, preden se je napotil. jedeni od črva in obledeli; ne po- a Mihej bi rad povprašal očeta zna se jim več, da so bili nekoč ži- o tem in onem, posvetoval se z vo pobarvani. njim, kakšen hlevček bi bil lepši, Zato se je Mihej odločil, da steše tak, kakršnega imajo v cerkvi, ali popolnoma nov hlevček. Pastirčke. pa tak, ki je bil lartsko leto razstav Jožefa, Marijo- Jezuščka, volička in Ijen v izložbi pri trškem trgovcu. oslička — vse to pa mu bo preskn Mati inu ni vedela kaj svetovati. bela sestrica Lena, ki služi v mestu. Dejala je samo: Obljubila je Miheju v pismu, kjer »Naredi takšnega, da bo Leni je obenem sporočila, da pride o všeč.« praznikih za nekaj dni domov. Osojnica je venomer mislila na Oh, kako iežko že vsi čakajo hčerko. Komaj štirinajstletna je Lene! morala Lena že služit v mesto. Od* Oče, ki je vse leto brez dela, ma; tujila se je materi, očetu, med tu; ti, zmeraj vsa bolehna, od samih jimi Ijudmi je skoraj pozabila na skrbi, od vsega hudega upognjena, domačo govorico. in Mihej, dvanajstleten deček, ki Kadar je prišla domov, je le s zavadi zasneženih potov, zlasti pa težavo govorila materinščino. To- še zato, ker nima čevljev, niti v da prinesla je denarja, s svojim šolo ne more. skromnim zaslužkom je podpirala Ko pride Lena, bo veselje v hiši. roditelja in bratca Miheja. Tako je Pastirčke bo prinesla, davila za Mh mati v najhujši sili imela vsaj za sol, za koruzno moko in včasih za O vsem tem je razmišljal Mihej kakšno četrt kilograma sladkorja. in čedalje bolj ga je bolela glava. Vendar jo je bolelo srce, marsh Že zadnjič, ko je ves premražen, v katero solzo si je otrla naskrivaj, slabih očetovih škornjih prisel zz ko je mislila na svojega otroka, gozda, ga je pričelo boleti v gr/u. edino hčer, ki je kmalu ne bo več A danes ga je silil kašelj, zdaj ga razumela in se bo nemara nekoč še je kuhala vročina, zdaj ga je spet materinega jezika sramovala. mrazilo. Bil pa je tako zaverovan Mož jo je pototažil: v svoje delo, da se ni dosti zmenil »Ne misli na to. Saj vidiš, da drw za to. gače ne kaže* Lena je pameten A glava ga je bolela zmeraj bolj. otrok, nikoli ne bo pozabila na svoj Temnito se mu je pred očmi, kolb dom.« čki, kladivo in druge priprave, ki Tako je rekel Osojnik, a bilo mu jih je rabil, so se mu videle v dvoje. je samemu grenko v duši. Mič več ni mogel delati. Zlezel Mihej pa vsega tega še ni razw je za peč, a hlevček je osial ne> mel. On si je želel le to, da bi se> dotaknjen. strica Lena še dolgo služila in bi Tresla ga je mrzlica, da je skle; čim češče prihajala domov; zakaj petal z zobmi Mati ga je vsa za* nikoli ni prišla praznih rok, temveč skrbljena zaodela z očetovo pono* je Miheju zmeraj prinesla kakšnih šeno suknjo in nametala nanj cunj, dobrih sladkih stvari, ali pa vsaj kar jih je bilo pri hiši. Potem je po; betega kruha. iskala v predalu kuhinjske omare Razumljivo je zategadelj, s kak> prgišce lipovca in mu ga skuhala. . šno nestrpnostjo je Mihej priča= Ko je mhej popi{ grenek čah je koval božične praznike. Mimo vseh zaspaL A spanje mu je bUo nemiri dobroi, ki se jih je nadejal od se, no> polno bhdnih sany. strice, se je ve.seW tudi tega, kaj Videl je svoj Uevčekj ves v ^ vse mu bo Lsna pripovedovala o tem sijaj^ y jaslih je Malo Defe> mestu, o lepih izložbah, polmh okrog jn okro^ so staU in MeCali igrač, in še o marsičem. Tako osam* pastirčki, Se pnklanjali in molili no; Ijenega se je čutil v samotni koči, vorojenca. Odnekod je prihajala sredi zasneženih ravni, zlasti še godb^ in petje> tako mijOj da se je zato, ker ni mogel v šolo. Miheju tajalo srce. Nenadno pa je Oče in mati sta bila zmeraj tako vse izginiio. Pred Mihejem se je resna, od teže večnih skrbi zaprta prikazai obraz sestrice Lene, z ob< sama vase, da se Mihej z njima ni jokanimU žalostnimi očmi. mogel tako od srca pogovoriti ka* ,-., . . . , , . , ... . , , l s Mthej je zajokal in se zbudil iz kor z Leno. . Z nekako skrbjo je dokončaval ' # hlevček. Bog ve, če bo Leni všeč? In če bodo pastirčki, Jožef in Ma- V istem času je po ulicah bližnjet rija pa Jezušček, ki jih bo prinesla ga mesta hodila drobna sedemnajsU Lena — če bodo ravno pravi, ne letna deklica v culo v roki. Bila je preveliki, ne premajhni. Osojnikova Lena, 75 Če bi ji kdo naiančno pogledal Lena se je po večini sukala v v obraz, bi videl, da ima objokane kuhinji, ker gospa ni utegnila. Za* oči. In žalosina je bila Lena, tako dovoljna, da ji gre delo vse tako žalostna. Kako bi ne bila! Ta dan lepo po sreči, je tiho zapela veselo pred božičem, ko se je že veselila domačo pesmico. da pojde domov, da s svojimi prb Mali Fric se je igrat na hodniku. hvanki kupi pastirčke za Miheja, a Pritekel je v kuhinjo in zakUcal: ostalo da materi in očetu za božično T ,. „ ... . . , , ., . »Lena, mama ne push peh cusov; darilo — 10 ie gospa odslovila iz , ., ' ' službe. shhpesmi.« P , . , .y Potem se je zasmejal imenitmm besedam in se iz nagajivosti zaka> Lena si skoraj ni vedela odgo> m /em- pod nQge Lena je baš dfs vota. Zaradi tiste malenkosti, ki jo žfl/fl v ro/,. dragoceno porcelanasto je pvav za prav zagrešil vazposajeni posodo> fc. .. jg rf {em zdrknila iz domači sinček. sedemletni Fric, je rQ^ morata ona od hiše. Posebno prU Pritajeno je kriknila in preble: jazni že tako niso bili z njo nikoli, Ma //? tgdaj je ,g idrvela gOi.pa> ne gospa, ne gcspod, to je Lena za* prijela se je za g/avo in zakričala: čutila že takoj prve dni, ko je na* , XT , ., , ~, , .r t,t ± »Nebeski Boe! Najdragoceneiso stopila sluzbo hisne. Nemara zato, , , ...... . , . i ¦ -i \t ~ posodo, kar sem jih imela, si mi vaz= ker ni razumela jezika. No, scaso? '.. T, . . , , ... , .. . . bila. Kai takeia!« ma se je pnvadila iuji govonci po- J & polnoma in je celo pozabljala na »Mami,« se je oglasil Fric, ki je materin jezik. Če bi včasih ne po* Potuhnjeno stal ob vratih, »prepo: kramljala s kuharico, ki je bila nje= vedane Pesmi Je Pela Lena> iaz Pa na rojakinja, bi se bila docela od- sem * • ¦* vadila domači govorici. »A tako?« se je od jeze vsa rdeča MogoČe prav io gospe ni bilo LosPa sPet obrnila k Leni. »Še zme* všeč, zakaj kuharica je odšla ze čez raJ me ne "bogaš? Takoj lahko od> nekaj mesecev po iem, ko je prišla ideš ~ ne maram kravjih dekeU Lena. Lena se ni tnogla več premago- Od tedaj je gospa sama kuhala, vati. a za Leno so se začeli dnevi, polni »Fantek je kriv, ne jaz«, je sko= muk in samozatajevanja. raJ trdo odgovorila. »No, Fric, le Gospa je bila od sile nataknje; PoveJ kako ie bil°-« na, nobene reči ji Lena ni naredila A Fric je trdovratno molčal in po volji. se psčil za materinim hrbtom. A deklica je potrpeta; zavoljo »Kaj?« se je gospa znova razbu; svojih domačih, ki jih je trla rev- rila, »zdaj mi boš še ugovarjala? ščina, je prenesla vse zmerjanje in Poberi se mi pri tej priči! Plače pa celo psovke, ki jih je bila včasih ne dobiš nobene, bo za škodo, ki deležna. ** mi jo napravila ...« Ta dan sta prišli na obisk dve Lena ni rekla nobene besede več. imenitni gospe . Molče je povezala culo in odšla. 76 ln zdaj je minila že cela ura od Pristopil je mlad trgovski pomoč- tega dogodka, a Lena še vedno nik in ji pričel razkazovati blago. brez cilja blodi po mestnih ulicah. Takih lepih sivari Lena še nikoli S tistimi bovimi groši, ki si jih ni bila videla. Oh, ko bi mogla vse je bila prihranila pvejšnje mesece, to kupiti! Pa kaj — saj še za pa; ne ve, kaj bi počela. Ali naj kupi stirčke ne bo dovolj denarja. | Miheju pastirčke, ali naj nese de: »Ne f,om kupila«, je na pol zaše> nar domov sturšem? petala Lena in hotela oditi. Malo, zelo malo bi si mogla vo-- »Zakaj ne, gospodična? Mar vam ditelja pomagati s tem denarjem o ni všeč? Prosim, izvolite pogledaii praznikih, a pastirčkov najbrz tu- še to«, je hitel uslužni pomočnik in i di ne bo mogla kupiii za tako maj> izvlekel drugo skatlo s police. I hen denar. Kaj naj stori? >>iVe, hvala; nimam dovolj denav* Lena se je slednjič odločila, da ja«, je Lena s težavo spravila iz se- I povpraša za ceno, in je stopila v be in hotela oditi. j veliko trgovino Tedajci je pristopil k nji star go* Joj, koliko oči se je uprlo vanjo! spod s kučmo na glavi, oblečen v Lena v zadregi ni vedela, kam bi črno suknjo s krznenim ovratnU | pogledaia. kom. I 77 »Čigava pa si, punčka?« jo je pru To in vse naslednje se je Leni še jazno, čisto po domače pobaval. »Si dolgo po tem zdelo kakor nedopo- Slovenka, kaj?« vedljivo lepe sanje. Lena, od začudenja kar onemela, Šele v avtu, ki ga je najel njen no* je pritrdila. Že prej je opazila, da vi stric, da se popeljeta domov, ko jo je stari tuji gospod, ki je ob puU sta bila prej nakupila vseh mo- tu zraven nje izbiral okraske za gočih božičnih dobrot, je Lena mo* božično drevesce, večkrat od strani gla verjeti, da vse to niso le sanje, pogledal. A zdaj ni imela časa mU temveč — resnica. sliti, čemu jo je tuji gospod ogovo- % ril, ker je ta že nadaljeval: »Jaslice bi rada kupila, kajne, pa Mrak svetega večera se je pola- nimaš denarja?« goma spuščal nad samotno OsojnU Lena je sramežljivo prikimala. kovo bajto. »Imam že — pa ne dovolj ...« Mihej se je na peči predramil. »Dobro. Že vem. Počakaj nekolU »Mati!« k0 cc Osojnica je tiho čepela ob peči. Tuji gospod je stopil k prodajaU Dvignila se je, stopila na klop. cu in mu nekaj navočil. Ta je takoj »Ti Je zdaJ odleglo, Mihej?« vzel veliko škatlo z lesenimi izrez* »Da- bolJe m' Je- Lene $e zmeraj Ijanimi pastirci, jo zavil in jo izročil nic v tem sneŠu? že kako in komu bi se zahvalila. P°l metra Ša Je namedlo in še mede. Tuji gospod se je spet pribMal Bo^e "f ."""f* , . . in prijazno delal: Obmolkmla sta. Nato je izprego; r?, ¦ . , . i vori/ Mihej: »Zdaj pa nesi domov in prav iepe T. , , . 7. - , /s¦_ • j. o »Ves sem moker, mati: obnsal bi jashce si postavi. Cigava si torei?« , >>>¦>¦ »Osojmkova iz Pecnice...« /-» • ¦ • j 1 » ¦ ^ Usojmca mu je podala bnsaco. »Os - Osojnikova?« se je zavzel >>Vidišt lipov čaj n je pomagaL gospod in je Lena opazila, kako mu SpofU si se in pregnai botezen.« je pri tem glas zatrepeial. »Tvoj »A moje jaslice> moji pastirčki!(< oče se piše .. .«• Je skoraJ zajoka} deček_ »Osojnik, prosim; Mihej Osop Mati ni odgovorila, samo bolestno ni'k • • •* je vzdihniia. Gospod je za trenutek obmolknil \z veie se je začulo otepavanje in motril Leno. Nato je veselo snega. Mati in sin sta prisluhnila. vzkliknii: »Oče je,« se je materi izvilo iz »Čudovito naključje! Seveda — prsi saj si mu podobna, Miheju, moje- Osojnik je počasi stopil v sobo. mu bvatu. Kako ti je ime?« »Nobenega zaslužka nikjer«, je »Lena.« zamolklo izpregovoril. »Tole svečo »Lena, jaz sem brat tvojega oie' mi je dal štacunar, da vsaj v temi ia — tvoj stric Andrej!« ne bomo nocoj, na sveti večet.« 78 Prižgal je svečo in jo prikapljal na su ne od tebe, ne od drugih najinih mizo. Tiho je bilo v sobi, kakor bi bratov in sestra. Ali je še kdo živ nikogar ne bilo notri. Vsi trije so razen tebe?« stnneli v plapolajočo luč, molčali in »Zdaj sva samo midva še na sve- mislili na — Leno. fu> Andrej.« Naenkrat se je vsa soba razsve* )>Samo midva?« se je zamislil An* tiia. Po zasneženi poti sta se blizali drej in sohe s0 se mu zaiskriie v hiši dve ogromni luči, dva žarome^ očeh >>Ti imaš ženOj ofroka _ a ta. V naslednjem trenotku je pred jaz nikogar Vse mi je pomr/o. V bajto zabrnelo, avtomobil st je tujini sem nato zahrepenel po do= ustavil. mUi (je dovoliš, ostanem pri tebi, »LenaU so vzkliknili vsi trije mhej _ za vedno z denarjem, ki hkraU. Oče in mati sta hitela ven, ga imam> hvala BogU; dovolj, bomo Mihej je zlezel s peči, zavit v oče; lahko zadovoljno živelu« tovo suknjo. „ , , , , , A/T., . . , ,, 7 ako lepega svetega vecera, take »Mihej — moj brat!« v ,.,.., ^ ... rj, ,.j , , , , srece se m dozivela Osojnikvva To so bile prve besede, s kate? . . , , , , . „., . . . . , . . , . , . , druzma kakor takrat. Mmei se ni nmi je stnc Andrej objel presene; , , , .. . ,. ,. „, ^ . ., moeel namedaii jaslic, pastirckov, cenega Osojmka. ,.:.,¦ ¦ , T . „.. . .... ^ - , . ,. . . ki nh ie pnnesla Lena, in blesceces »Ah je mogoce, da si tt, Andvej, J, i.v , ' ¦ u j.o c ¦ j. j v ga bozicnega drevescka. moj brat? Saj smo te vendar ze ° ¦ & davno imeli vsi za mrtvega.« Zmeraj znova je morala Lena »Kakor vidiS. sem živ in zdrav, pripovedovati, kako jo je gospa čeprav že v večeru svojega življes spodila od htf.e, kako je bila vsa nja«, se je smehljal stric Andrej. obupana in je slednjič našla svojes »Čudno naključje me je pripeljalo &a strica, ki o njem še slišala ni nU v tvoj dom, Mihej. Tvoji hčerki koli. Leni se imam zahvaliti, da bomo Nad poljano, nad gozdovi, nad lahko skupaj obhajali sveti večer. Osojnikovo bajto so plesale snežim Prav nič nisem vedel, kje naj te ke tiho in spokojno, da bi ne motile iščem, ko že toliko let ni bilo gla* tišine, blaženosti svetega večera ...