V e s t n i k. Za ,,Učiteljski konvikt". Namesto venca pokojnemu gosp. Ivanu Časlu v Ksaverju so nabrali ob priliki zborovanja v Bočni med navzočim učiteljstvom 10 K. f Maks Josin. Dne 2. t. m. je umrl naš tovariš Maks Josin,kiga pozna učiteljstvo in mladina po šolskih berilih. V prihodnji številki izpregovorimo o njem več. — Dne 4. t. m. smo ga spremili k zadnjemu počitku na pokopališče pri Sv. Krištofu v Ljubljani. Te žalostne slovesnosti se je udeležilo mnogo učiteljstva, ki se je takrat sešlo v Ljubljani k dež. učit. skupščini. V cerkvi in ob grobu so zapeli tovariši tovarišu genljivi nagrobnici. —¦ Vrlemu prijatelju in zglednemu tovarišu bodi sladak počitek I f Ivan Pilih. Zopet je nenasitna mati zemlja zagrnila vrlega, nadebudnega tovariša v svoje krilo. Dne 1. t. m. je umrl po dolgotrajnu mučni bolezni tovariš Ivaa Pilih, nadučitelj pri Sv. Štefanu v šmarskem okraju, šele 29 let star, in v nedeljo, dne 3. t. m., smo izročili njega zemeljske ostanke tihemu grobu. Komaj dve leti je služboval rajni v našem okraju, as svojo značajnostjo, s svojo ljubeznivostjo in postrežljivostjo si je pridobil srca vseh. Oitavil je vdovo z enim otročičem. Izprevod je bil naravnost sijajen in je jasno pričal o priljubljenosti rajnega. Razen učencev in učenk domače šole in mnogih domačinov, so se udeležili pogreba štirji duhovniki in vsi učitelji in učiteljice domačega okraja, ki jim je bilo mogoče priti. S posebnim zadovoljstvom smo pa opazili, da je prišel naš g. okrajni šolski nadzornik nalašč iz Celja v ta hriboviti in precej oddaljeni kraj, da izkaže zadnjo čast učitelju - trpinu. Naj bi našel mnogo posnemovalcev! Domači g. župnik se je poslovil pri odprtem grobu od rajnega v izbranih besedah. Naslikal je njegove vrline, pa tudi težave učiteljskega stanu. Opomnil je starše, da naj otroke redno pošiljajo v šolo, ter je citiral Slomškova izreka: »Starši, ki obdržijo svoje otroke doma, da jim pasejo živino, ne storijo prav. Kaj jim hasne, če se živina dobro redi, če se pa otroci poživinijo«. In : »Starši, ki svojih otrok ne pošiljajo redno v šolo, niso vredni, da živijo«. Sploh je ves govor kazal vrlega šolskega prijatelja, kakršnih je malo v tem stanu.*) Tebi pa, dragi Ivan, kličemo : »Lahka ti zemljica !« f Ernest Tribnik. Kakor smo javili že v zadnji številki, je po daljši, mučni bolezni izdahnil dne 24. avgusta t. 1. g. Ernest Tribnik, nadučitelj na Spod. Polskavi, svojo blago dušo. Rodil se je 20. dne grudna 1850. leta v Slivnici pri Mariboru, kjer je bil njegov oče nadučitelj. Dovršivši nižji gimnazij v Mariboru, je šel v učiteljišče, kjer je leta 1874. dostal izpit zrelosti. Služboval je v Št. Lorencu nad Mariborom, v Rušah, na Zavrču in od leta 1885. kot nadučitelj na Spodnji Polskavi. Veliko se je trudil rajni Tribnik za povzdigo sadjarstva. Bil je zvest član učiteljskega društva za *) Na grobu je nameraval govoriti tudi znan tovariš. Ko pa je prosil v farovžu g. župnika za dovoljenje, je ta zahteval, da ga naj prosi pri grobu tako, da ga bo ljudstvo slišalo. Tej čudni zahtevi se seveda ni ugodilo, in tako jc izostal ta zadnji pozdrav od strani tovarišev. slovenjebistriški okraj, ki ga je imenovalo za svojega častnega člana ter mu položilo na rakev krasen venec. Veliko se je trudil rajni tovariš, da se postavi na Spodnji Polskavi novo šolsko poslopje. Doživel je sicer, da je poučeval v novem poslopju, toda le kratek čas, še eno leto ne. Izprevod k zadnjemu počitku je jasno pričal, kako je bil g. Tribnikvsestransko spoštovan. — Bodi dragemu tovarišu zemljica lahka ! ,,Slovenčeva" taktika. Razume se, da je tudi »Slovenec« poročal o kranjski deželni učiteljski skupščini, oziroma o demonstraciji delegatov in delegatinj, ki so podali po pooblaščencu delegatu Jelencu v našem današnjem poročilu priobčeno izjavo, potem ostavili dvorano in tako onemogočili nadaljno zborovanje. Preden je prebral delegat Jelenc izjavo, je imel dolg govor, ki ga priobčujemo danes v celoti. Kdor je ta govor slišal ali ga prebral, mora priznati, da je popolnoma stvaren in vseskozi temeljit, k i mora imeti na vsakogar največji vtisk. Slišali smo od mnogih strani — učiteljskih in neučiteljskih — d a ni bilo še doslej čuti mnogo tako izbornih in vsestransko utemeljenih izvajanj. In to je tudi res ! — Ker pa je govoril Jelenc in ne kdo drugi, zato se je poprijel »Slovenec« stare taktike in udaril po Jelencu, pišoč dne 5. t. m.: »Tista skrajna nespretnost Jelenčeva, ki je kompromitirala »Zavezo« v Istri, je tudi tu pokvarila dobro pripravljeni obstrukcijski nastop učiteljstva«. — Naj nam oprosti »Slovenec«, ako mu povemo, da se je zopet enkrat zlagal in da je njegova kritika popolnoma strankarska in neopravičena. — Če hočemo biti v sodbi prav mili, moramo reči, da je »Slovencu« absolutno nemogoče, otresti se politiške strasti in soditi v zadevah, ki se tičejo tudi njegovih somišljenikov, objektivno in taktno. Čuli smo celo od dveh učiteljev, ki veljata bolj za prijatelja »Slovenčeve« stranke, da je Jelenc govoril izborno ter mu gre zatorej popolno. priznanje. — Toliko se nam zdi potrebno odgovoriti na »Slovenčevo« pristransko poročilo, ki se ne dotika stvari, ampak osebe, kar ni dostojno. Ko bi tisti, ki so brali samo »Slovenčevo« poročilo, brali tudi Jelenčev govor, bi prišli z nami vred do prepričanja, da ne pozna »Slovenec« objektivnosti, ker ga vfadata strast in zavist 1 Kurz za risanje so imeli v teh počitnicah kranjski učitelji v Kočeviu. Dijet so imeli na dan po 3 K, porabili pa so ob vsi skromnosti in ob vsem pritrgovanju povprečno na dan po 6 K. Kako so jih lahko utrpeli zlasti tovariši, ki so oženjeni in imajo otroke, to vedo ti satni. Da jim ni bilo to najlažje, dokazuje prošnja za podporo, ki so jo vložili na deželni odbor kranjski. Z odlokom dež. odbora kranjskega z dne 25. avgusta t. 1., št. 10.408, in z intimacijo vodstva strokovne šole v Kočevju z dne 30. avgusta t. 1., št. 399, je bila ta prošnja odbita z enostavno motivacijo: Ni fondal — Komentar si naj napravi vsak sam ! Strokovni nadzornik za risarski pouk na srednjih šolah in učiteljiščih, g. Herman Lukas, je potrjen v tej lastnosti za prihodnje šolsko leto. Kranjski deželni odbor zoper učiteljske kvinkvenije. Že lani se je zgodilo, da deželni odbor kranjski v sporazumljenju z deželnim šolskim svetom v 6 slučajih ni bil zadovoljen, da so se 6 učiteljem pripoznale po okrajnih šolskih svetih starostne doklade. A\\ ker jih jim je pa ministrstvo naposled vendarle pripoznalo, se je pritožil deželni odbor na upravno sodišče ia — žalibog — menda z uspehom. — Letos bo pa šel kranjski deželni odbor v enakem slučaju pri upravnem sodišču v boj zoper nekega kranjskega nadučitelja. V prašamo: Ali ni nobe n ega šolsk ega pr ij a tel ja v kranj ske m deželnem odboru? Šolske vesti s Kranjskega. Proviz. učitelj na Krki g. Ivan V o d e je imenovan proviz. šol. voditeljem na ljudski šoli v Zagradcu; na njegovo mesto pride učiteljica gdč. Marija Strauss iz Podgrada. Učiteljica gdč. Marija Pezdir v Loškem potoku in absolvirani učiteljski kandidat g. Ignacij Hude v Mirni peči sta imenovana provizoričnim učiteljem na štirirazrednici v Št. Vidu pri Zatični. Učiteljske vesti z Goriškega. Učiteljem v Devinu je imenovan g. Edvard Praprotnik, za učiteljico tjakaj pride gdč. Pavla Praprotnik. Za učiteljico v Medani je imenovana gdč. Ljudmila Kacafura. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani vabi na XX. redno veliko skupščino, ki bo v Št. Jurju ob juž. žel. dne 14. septembra 1905. Imenovanje. Dr. Mihael Stenta, umirovljeni profesor frgovinske in nautične akademije v Trstu, je imenovan okrajnim šol. nadzornikom za mestne ljudske in meščanske šole v Trstu. Osebne vesti iz sežanskega okraja. Bekar Alojzij iz Kazelj in Macarol Alojzij iz Šempolaja postaneta definitivna na svojih mestih. — Premeščeni so: Arko Leopold iz Kobiljeglave kot voditelj dvorazrednice v Kostanjevico. Peček Avgust iz Temnice v Koprivo; ŠkofViktor iz Mavhinj v Kobiljeglavo; Šuc Avgust iz Barke v Branico;v Sila Luka iz Štorij v Vojščico; Kenda Ferdo iz Avbera v Štorje; Josip Šinigoj iz Branice v Mavhinje. — Nanovo so nameščeni: Fakin Anton v Temnici, Hreščak Alojzij v Lokvi; Poljšak Albert v Avberu; Kavčič Marija v Barki; Terpin Antonija v Gorjanskem; Eppich Balbina v Lokvi in Kenda Marija iz Doline v Kostanjevici. Doba konkordata se vrača. »Slovenec« je priobčil dne 1. t. m. ta-le inserat: »Razpisuje se služba cerkvenika in organista na Jančem pri Litiji. Službo je nastopiti z 31. oktobrom in se lahko združi tudi s šolskim poučevanjem. Zupni urad Janče.« — Najprej torej cerkvenik, potem organist in nazadnje učitelj. Do pičice tako, kakor je bilo svoje dni. — Dovoljeno nam bodi samo še ponižno vprašanje: Odkdaj ima prečastiti župni urad na Jančah pravico razpisavati in oddajati učiteljske službe? Morda nam na to vprašanje odgovori c. kr. okrajni šolski svet v Litiji. Prosimo 1 ,,Slava Prešernu". To popularno knjižico, ki jo je spisal E. Gangl, je c. kr. deželni šolski svet z razpisom dne 29. avgusta t. 1., št. 4274, odobril za srednje, meščanske in ljudske šole ter jo priporočil c. kr. okrajnim šolskim svetom. Naj bi jo tedaj pridno naročali v veselje in pouk mladini. Naroča se pri »Društvu slovenskih književnikov in časnikarjev v Ljubljani«. Cena mehko vezani knjižici 60 h, ako se jih naroči najmanj 50 izv., stane komad 50 h, ako pa najmanj 100, ji je cena le 40 h. V izvirne platnice vezana knjiga velja 1 K 10 h. Pri posameznih naročilih je priložiti 10 h za poštnino. Učitelji — turisti! Naznanjamo, da gre večja učiteljska družba na poučni izlet v Savinjske planine Skupno zbirališče je v petek, dne 15. t. m. dopoldnevLučah. Odtam odhod opoldne v Kocbekovo kočo, kjer prenočujemo. Drugo jutro zgodaj na Ojstrico, potem Škarje—Planjava— Kamniško sedlo—Okrešelj. Tretji dan eventualno Turški žleb, Skuta, Grintavec, Ceška koča—Jezersko. Od tam se lahko potuje v Kranj ali na Železno Kapljo. Drugi gredo iz Okrešlja po Logarski dolini v Solčavo in v Luče. Kombinacija potov se med turo še lahko predrugači. Kdor pa ne bi hotel v gore, pa lahko iz Luč potuje v Solčavo, Logarsko dolino in na Okrešelj, do kamor je lagotna pot večinoma po ravnem, vendar kaj krasna in zanimiva. Oprava za one, ki gredo v gore, turistiška, t. j. v prvi vrsti podkovani in dobri črevlji. Kdor se namerava udeležiti izleta, naj dopoldan 15. t. m. dojde v Luče v gostilnico pri Raduhi. Učiteljski potovalni odbor. Inserati »Učiteljskega Tovariša«. Z žalostnim srcem sem doznal iz poročila »Zavezinega« blagajnika, da je znašal v letu 1904. vseletni znesek za plačane inserate v našem stanovskem listu samo borih 57 K. Vsak tovariš in vsaka tovarišica mi gotovo pritrdi, da tako preziranje od strani trgovcev nikakor ni pravilno in da se mora ta netaktnost čim prej odpraviti. Zato prosim, cenj. g. urednik, da mi dovolite v naslednjem napisati par svojih misli, kako bi bilo odpomoči temu zlu. Slovenskih učiteljev in učiteljic je na Kranjskem, Primorskem in Štajerskem veliko nad dvetisoč in vsi ti skupno z upravništvrom »U. T.« prav lahko to doženejo, ako se ravnajo dosledno in strogo po sledečih navodilih : 1.) slovenski učitelji in učiteljice sklenimo, da hočemo odslej vse svoje šolske kakor tudi zasebne potrebščine kupovati edinole pri onih tvrdkah, ki bodo redno inserirale v »U. T.«| posebno strogi pa bodimo s knjigarji iri trgovci šolskega blaga, ki žive večinoma od nas. _.) pokažirrto svoje priznanje nasproti takim tvrdkam na ta način, da jih priporočamo pri svojih znancih in prijateljih, ki jih imamo mnogo po širni slovenski domovini; 3.) upravništvo »Učit. Tovariša« poskrbi, da pridobi takoj poštene inpriporočljive tvrdke za inseriranje v našem listu; 4.) odpravi naj se dosedaj običajni seznam »Gospodarski program«, ker se trgovci priporočajo najbolj s tem, da redno dopošiljajo odstotke za »Učiteljski konvikt«, ki so se jih zavezali dajati in ki se vselej vestno zabeležujejo v našem listu ; 5.) tovariši in posebej še tovarišice pa naj store dalje tudi v tem svojo kolegijalno dolžnost, da vselej pri takih trgovcih p o v e d o, da so učitelji, oziroma učiteljice; 6.) upravništvo »Učit. Tovariša« naj potem redno prireja po eno ali vsaj po pol pole priloge, da se zaradi inseratov ne zmanjša dosedanja množina koristnega čtiva. — Na ta način pripomoremo k hitrejšemu uresničenju naših vseskupnih želja, da se bo kmalu vzdigovala veličastna stavba »Učiteljskega konvikta« v beli Ljubljani, obenem pa podpremo tudi nekoliko g m o t n o naš stanovski list, ki gotovo z a s 1 u ž i tega malega našega truda . Dal Bog, da se uresniči ta iz najčistejšega namena pisani poziv ! R. H. Zahvala. Podpisana se zahvaljujem »Jubilejski samopomoči« za izplačanih 394 K, ki sem jih prejela povodom smrti svojega ljubega soproga, nadučitelja E. Tribnika na Spod. Polskavi, ter si štejem v čast »Jub. samopomoč« najtopleje priporočiti cenj. učiteljstvu. Sp. Polskava, 3. sept. 1905. Ema Tribnik, nadučit. vdova.